Dopisi. Od Malenedelje. (R a č u n — s p o m 1 a d — o z i- m i n a.) V prvih časib, ko se je tukaj sezidalo novo šolsko poslopje, stanoval je v enem delu istega tudi mežnar. Pogodba pa je bila taka, da to stanovanje takoj preneha, kedar število otrok toliko narase, da se pokaže potreba šolo razširiti v treiji razred. Te okoliščine so že pred nekaterimi leti tako nanesle, da je krajni šol. svet bil po ukazih višje šolske oblasti prisiljen in dolžen to storiti. Krajni šol. svet pa je bil nasprotno tudi zavezan mežnarju drugo stanovanje narediti, oziroma kupiti in in to se je tudi zgodilo, veljalo je okoli ali blizo 800 gld. Vsa ta zadeva je bila v teku treh let popolnoma in pošteno poravnana. Letos pa je iznašel znani krieač kar naenkrat, da je kraj. šol. svet, oziroma njegov načelnik faro pri tera za 400 ali celo 700 gld. opeharil ter samo našo občino Bučkovce vee, kakor za 100 gld. oeiganil. Na to pa je načelnik kraj. šol. sveta na dne 27. marcija izvanredno sejo sklical, ter je pozval vse župane svetovalce k seji. Pri njej je vse, že prej odobrene račune v pričo vseh nas prebral in pojasnil; pri tej priložnosti smo se vsi prepričali, da so vsi računi pravilno sestavljeni, s pobotnicami obloženi in istiniti. Glede na to izrekla se je občna hvala kraj. šol. svetu, dotičnemu obrekovalcu pa se je izrekla želja, da bi okusil nekoliko »kaše«, ali se ve, da ga tudi to ne bode nikoli spokorilo. Čast tedaj, komur čast! Kakor v obče je tudi tukaj se spomlad jako naglo probudila, tako da je že skorej vsak grm poln ptiekov in cvetlic. Kakor se vidi, ozebli so nam vinogradi zelo, a zimske setve so celo lepe, ako jim le bodočnost tako prizanese, kakor jim je dolgo ležeči sneg. Drevje je celo popovnato ter je upati, da bode lepo cvelo in obrodilo; le Ijubi Bog nas naj varuje elementarnib nesreč! Moravski. Od Sv. Vida pri Ponikvi. (Bela žena.) Nevsmiljena smrt je od nas zahtevala veliko terjatev. Pokosila je namreč najodličnejšega moža iz naSe sredine, župnika č. g. Josipa Ulaga. Dolga bolezen napadla je gorečega častilca Dev. Marije na nje praznik 25. marcija tako hudo, da je pribodnji dan ob 9. uri zjutraj izdihnil blago dušo. Z rajnim gospodom zgubili srao nevtrudljivega duSnega pastirja in velikega prijatelja učeče se mladine. Bili so vrli domoljub in značajni narodnjak ter so v ta namen tudi mnogo žrtvovali. Razven teli lastnostij dičila jih je posebno še globoka učenost. Pogreb, katerega so vodili preč. g. J. Tombah, dekan RogaSki, vršil se je v ponedeljek, dne 28. sušca. Prepričani smo, da so bili naš rajni g. župnik tudi v drugib krajib tako priljubljeni, kakor pri nas; kajti pri pogrebu videli smo razven mnogobrojne častite duhovščine tudi c. kr. uradnike iz Šmarija. Krasni venci kinčali so krsto rajnega. Eden najlepših bil je oni občine Šent-Vidske. Ta zasluga gre obč. predstojniku gosp. J. Zupancu. On je dobro vedel, kako ljubi, dragi in dobri so nam g. Ulaga bili. Imeli jib boino gotovo vedno v blagem spominu; kajti omenjeni venec se bo vsako leto ob določenih časih na gomilo deval ter nas tam spominjal dobrih naukov in dobrot, katere smo v teku 31 let, kar so med nami bivali, iz n.jih ust in radodarnih rok sprejemali. »Bodi jiin zemljica lahka!« Iz Teharja. (f Miha Vizjak.) Sopct nam je smrtna kosa pobrala nevstrašljivega in značajnega moža in narodnjaka. Getrlek, dne 17. mareija zjutraj ob 3. uri je previden s svetimi zakramenti v 77. letu svoje starosti v Gospodu zaspal g. Miba Vizjak, po domače Pečevšek, posestnik in sloveči sadjerec na Pečevji. Na sv. .ložefa popolden ob 3. uri spremili snio ga k zadnjemu počitku. Pogreb bil je jako sijajen, kakoršnega Teharje malokedaj vidi.v Videl si lepo število odličnib gospodov iz Gelja in Šenijurija in prav innogohrojno število spremijevalcev iz Teharij in sosednih župnij. Kondukt vodili so prečast. gospod župnik in knezoškoi'. svetovalee Anton Šibal. Pri odprlem grobu so od rajnega, s katerim sta si bila dobro znana, v prav vbranib in ginljivib, v srce segajočili besedab vzeli slovo ter so posebno povdarili, da je bil pokojni priden, veren sin sv. katoliske cerkve, ki je zvesto svoje krščanske dolžnosli opravljal, da je bil bistrega uma in blagega srea, priden oče, značajen mož in vrli narodnjak, kojega bo pogrešal dom in vsa fara Teharska in prijatelji Sloveiui. Povdarili so ludi, da je bil posebno nadarjen sadjerec, odlikovan od Njih veličanstva svitlega cesarja samega s srebrnim križcem s krono. Po končanem govoru so gg. pevci Geljske čitalniee kaj lepo nagrobnico zapeli. In tako sino naSega prijatelja Mibaela Vizjaka bladni nialeri zemlji izročili. Naj omenim še nekaj črtic iz njegova življenja. Kot odrasli mladenič bil je Miha Vizjak močne, čvrste in visoke rasti in je odstavljen k vojakom celib 12 let kot »grenadir« svoje dni pri vojakib služil in to na Italijanskem. Obbodil je kot vojak skoraj vsa večja mesta po italijanski deželi, kjer se ,je tudi prav dobro italijanSčine naučil in jo je celo gladko govoril. Rad je pripovedoval, kako ga je veselilo v mestu Milanu, kjer je več let kot vojak bival, v velikansko in veličastno cerkev sv. Karola Baromejskega k službi božji zahajati. Še le vrnivši se od vojakov prevzel je posestvo ter se je z vsemi močmi poprijel kmetijstva in sadjerejstva, do katerega je imel posebno veselje: Prijatelji smo ga radi obiskovali, in vsakemu je znal dobro svetovati, posebno v sadjarstvu. Neki prijatelj ga vpraša: Ljubi Miha, se-li kaj bojiS umreti? In Milia Vizjak mu odgovori celo mirno: »Še kot črstev, močen mož pri vojakih nisem se bal sovražne smrtne kroglje, za katero sem kot vojak moral vsako uro pripravljen biti, zaka.j bi se neki zdaj kot sivolasi starček smrti bal, o da bi bila le srečna naša zadnja ura!« Rila pa je tudi zares srečna njegova zadnja ura. Nadušljivost ga je hudo mučila, večkrat v bolezni in še malo dni pred smrtjo prejel je z veliko pobožnostjo in vdanosljo v sveto božjo voljo sv. zakramente umirajočih in je mirno v Gospodu zaspal. V blagem, časlnem spominu hočemo ohraniti pobožnega kristjana in našega vrlega narodnjaka, Mihaela Vizjaka, bodi mu zemljica rahla! Iz Bač. Kakor se je že poročalo, vzela nain je nemila smrt preteklo jcsen našega blagega dušnega pastirja, vis. č. g. župnika Mibaela Uakoše. Že ob (-dm iimene in dolgotrajne bolezni rajnoga g. župnika obrnilo je previsokočastito škofijslvo milostno skrb na naSo župnijo in nam poslalo v oskrbovanje župnije č. gosp. Alojzija Arzenšeka. Dne 4. avgusla smo tega gospoda lani z velikim veseljem sprejeli. V kratkem času tukajš- njega bivanja pridobili so si č. g. provizor vsled njihovega zelo skrbnega in neumornega delovanja, kar se tiče povikšanja božje časti in dušnega pastirstva, neizmerno zaupanje in naklonjenost vsega ljudstva. Dne 25. svečana je prišel čas ločitve in s tužnim srcem smo se poslavlljali od nani tako dragega gospoda Alojzija, ki so se podali na jini odločeno novo meslo na prijazni Ponikvi. Rili so ti gospod vsein župljanom vselej zvest in odkritosrčen prijatelj in svetovalec, ter so delovali tudi v narodnem obziru spretno za povzdigo narodne zavesti. Kazoč, koliko vrednost prinaša čitanje naših dobrih slovenskib časopisov in knjig, spodbujali so nas na. naroebo raznib listov in sedaj potuje precej večje število časopisov med nas kmete. Kličeino jiin torej v slovo: Dobrotljivi Rog naj jim mnogoterno poplača ves trud, ki so ga z nami imeli ter naj jib obrani v svoji milosti še obilico let zdravib in zadovoljnib! Od Št. Lovreuca na kor. žel. (Žalostne r azin ere.) Povsod gre Slovan junaško na dan, tudi naše sosednje občine so ae že večidel postavile na narodna tla, le v našein trgu Se o narodni zavesti ni duha ne sluba. Žlahtna nemškutarija ,je v najlepšeni evetu, dasiravho bi prave Nemce labko naštel na prste ene roke. Zakletim nemškutarjein izročujejo preslepljeni kimavci vse častne službe, da gospodarijo, kakor se njim ljubi. Na§ innogozaslužni (?) dosedanji župan se ,je pri zadnji volitvi dne 22. mareija odrekel županstvu. Prav tako! Njegova požrtvovalnost za občino in nje blagor je bila v nekaterih rečeh sicer dobra, v drugib pa toliko, kakor »nič«. V crnih bukvah pa ostane zapisano, da so z njegovim dovoljenjem pred leti velikaši po časti in dolgosti surovo napadli kmetsko bralno društvo v gostilni g. Pernata. Našc popolno zaupanje bi si bil pridobil, ko bi enako postopal proti ljudein, ki so srainota fare, gmotna škoda občine. Opazujemo narnreč britko resnico, da kužna bolezen »divjib zakonor« silno razjeda in mori zdravo telo človeške družbe. Naj se' to odpravi, opozorila je slavna deželna vlada posamezne občine. Pri nas se nič ne zgodi, akoravno so se bližnje občine že davno za to izrekle. Kam bomo prižli z občinskimi dokladaini? Njib že itak iraamo 40"/0- Čujte, samo trg plačuje 800 gold. na leto za obč. reveže. K teiiiu pa še pride v kratkem novo, se ve, da velikansko šolsko poslopje, za skoraj polovico nezakonskih otrok, katere rodijo večinoina »konkubinati«. Kako pridemo davkoplačevalci k temu, tako obilico tujih našemu premoženju nevarnib ljudij preskrbovati ? Zakaj prepušča župan, da se smejo mladi Ijudje kot >oferji« ali »oferice« potikati brez vsega dela po bajtab med tem, ko kmet poštenib delavnih poslov krvavo pogreša! Zakaj bi župan, ki mora biti vnet za blagor občine, ne omejil nekoliko brezštevilnih »balov« in plesov, ki so služebnemu stanu začetek njib duševnega m ginotnega pogina? Polni strahu zremo v prihodnjost, ter se poprašujeino, kaj bode z novim županom! V letošnjem dolgeni pustu ni bilo v eeli fari nobene poroke! Pri nas je res treba pomoči, dokler ne omagamo pod težo doklad, in da od nekdanjega slavnega Št. Lovrenca v Puščavi ne bo ostala samo le puščava.