S> E E. A V S K
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
vsuk teir*1 h j»op.; v siuča u praznika rtoi. r oprei — UrednJil'o: Llubl ann. M.ltloS*. c»> k vi c - Neln nkirara plfcin^ se n*> spre ema o
^oi»atnezna i evlika Din i*So — Cena: zn i mesec D n 3 -, za čelrl lela Din 13»*-, za pol teta Din 3o za Ino/emstvo Din 7 • (mesečno) — Oglas: po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naročnina n« upravo Delavska zborn ea. Miklošičeva ce .la 22, 1. nad. Telefon 2265. Sle v. čekovnega računa £4.000
Poljske volitve.
V nedeljo »o bile volitve v parlament poljske repubLike. Vršile so se pod prav posebnimi okoliščinami — vodila jih je vlada Pilsudskijeve diktature. Iz rezultata se vidi, da je popolna volilna svoboda sploh prvi predpogoj vsakih volitev, ki naj zares povedo mišljenje ljudstva, sicer so vsake volitve le razmetavanje državnega denarja. Seveda pa tudi sredstvo, da si pridobi moč« in »zaupanje naroda« tisti, ki take volitve vodi.
Poljski parlament v zadnjih letih ni bil kaj delaven. Strankarska omejenost mu je slabila delazmožnost. Poljaki so kot mnogi drugi narodi v povojnem času prišli do tega. da naenkrat niso vedeli, kaj bi s svojo demokratično republiko in parlamentom. Ko so bile prve povojne skrbi rešene, so postali nekam neskrbni in namesto, da bi državo gradili na položenih temeljih naprej, so se udali malenkostnim medsebojnim prepirom. Le kaka zunanja nevarnost bodisi z vzhoda ali z zapada je za hip strnila vsaj večino poljskih strank. Pojav, katerega smo zadnja leta opazovali na Poljskem, za Poljake ni kaj posebno novega. Saj je bilo prav tako pred stoletji v njihovi slavni ljudovladi vse do njenega konca. Vsaka skupina šlahte pod vodstvom kakega bogatejšega šlahčiča je imela v državnem zboru svojo stranko, ki so se dajale na žive in mrhe najprej v besedah, ko je pa teh zmanjkalo, pa tudi z orožjem.
Bržkone pred 2 letoma, ko je nad vsemi prepirljivci v parlamentu zarohnel maršal Pilsudski s svojo sabljo, ni bilo čisto tako. Gotovo potrebuje Poljska spričo svoje eksponiranosti vedno trdno vlado, urejene politične in gospodarske pa socialne razmere. Koliko je bil Pil-' sudski spričo tedanjega položaja republike upravičen s strojnicami- in kavale-rijo vzeti vlado preko parlamenta v svoje roke. je vsekakor vprašanje, katerega pojasnitev bo naloga bodočega zgodovinarja. Kajti res je, da je od tedaj naprej vsa poljska demokracija s parlamentom vred prazen nič in da je Pilsudski dejanski diktator Poljske. Poljski sejm in senat že nekaj časa sem nista predstavljala drugega kot zbor ljudi, ki so se prepirali med seboj za čisto brezpomembne stvari, kajti zadnjo besedo je rekel k vsakemu zakonu le diktator Pilsudski.
Menda se je Pilsudskemu kot edinemu diktatorju v poplavi diktatur v povojnem času posrečilo, da si je na for-melno skoraj čisto zakonit način zagotovil svojo diktaturo. Zadnje volitve, ki jih je vodil on, so bile le zadnjii korak na poti k temu cilju. Izvršile so se seveda tako kot je hotel pan Pilsudski. Njegova stranka je imela prej v parlamentu 130 poslancev, sedaj jih je :>do-bila< 247. Ima tedaj absolutno večino. Levičarski blok (socialisti), ki je imel prej 154 poslancev, jih ima sedaj 82. Narodni demokrati prej 37, sedaj 62, krsčanski demokrati prej 18, sedaj 14.
Ukrajinci in Belorusi prej 47. sedaj samo 21; Zidi prej 13, sedaj i0; Nemci prej 19, sedaj 5; komunisti prej 9, sedaj 7.
Edine nevarne nasprotnike je imel maršal v socialistih in v bloku narodih manjšin, ki je bil v prejšnjem sejnin precej jak. Nevarnosti poraza se je vlada izognila pač s tem, da je diktirala, katere stranke so pripuščene, kdo sme voliti in koga se sme voliti. Mnogo opo-fcicionalnih voditeljev je dal Pilsudski pred volitvami enostavno zapreti, češ, da so izrabljali svojo poslansko imuniteto. Levičarski blok pa je kljub temu ostal še vedno najmočnejša poljska stranka, poleg diktatorjeve seveda. Primerno ostro se je tudi izvajal volilni teror po državnih uradnikih, posebno v narodno mešanih krajih. Ukrajina in Belorusi so
Indijsko vprašanje.
ANGLEŠKA VLADA JE SKLICALA KONFERENCO. NA KATERI BODO SKLEPALI O AVTONOMIJI INDIJE.
Te dni so se zbrali v Londonu na povabilo britanske vlade formelni zastopniki angleške kolonije — Indije. Prišli so indski princi in maharadže s svojim spremstvom in sijajem, ki jim ga ustvarjajo roke milijonov brezpravnih podložnikov. Angleška vlada hoče z njimi v sporazumu prerešetati vprašanje bodočega položaja Indije v okviru britanskega svetovnega imperija.
Iz kratkih beleži; našega lista o tako zvanem Ohandijevem gibanju vemo, da je indski advokat Ghandi organiziral letos nekak javen nekrvav boj proti angleški vladi. Še prej je sporočil angleški vladi zahtevo, da pusti Indiji popolno samostojnost in neodvisnost, če ne da bo začel proti Angležem javno borbo. Angleška vlada na njegovo zahtevo ni nič odgovorila, ampak je takoj prve demonstrante, ki so šli k morju pridobivat sol, z Ghandijem vred zaprla. Tem jih je sledilo še precej, tako da je danes zaprtih več. tisoč odpornikov.
Začetki tega gibanja in vzroki sedanjega stanja segajo skoro 20 let nazaj. Kot znano je bil pred nekako tolikimi leti Ghandi prvi, ki je začel propovedo-vati 100 milijonskemu indskemu narodu borbo proti Angležem za narodnostno, socialno in politično osvobojenje vseh Indijcev. Posebno je poudarjal socialno zapostavljenost ogromne večine indskega naroda — spodnjih kast, ki jih je ustvaril budizem. Iz prvotnega revolucionarja pa je postal Ghandi v teku desetletij nekak voditelj »gornjih deset tisočev« — višjih kast. Rešitev silno zamotanih socialnih odnosov v Indiji je docela izpustil iz svojega delovnega načrta. Zahteva le popolno politično svobodo Indije. Zato je bilo mogoče, da so se organizirani Pa-rijci — najnižja indijska kasta — obrnili celo ostro proti njemu in njegovemu po-kretu. Res je tudi Ghandijev poziv na pasiven odpor proti Angležem dvignil vstajo v zelo omejenem krogu in ni prišel v množice. Angleži so ga tedaj brez skrbi za kako resnejše ogrožanje njihove oblasti vtaknili v zapor.
Morda bi do konference, ki se sedaj vrši v Londonu sploh ne prišlo, da niso na vladi angleški laburisti z MacDonal-dom. Kajti prav za vsakega Angleža, od najvišjega lorda do zadnjega tkalca v Manchestru je najbolj prav, da ostane v Indiji vse lepo tako kot je. Indija je danes.tista dežela, od katere Anglija še
Tovariši!
Podpirajte neodvisen delavski tisk — pridobivajte novih naročnikov za naš list!
S®®©®®®®®®©®®®
izgubili polovico poslancev, a že prej njihovo število ni odgovarjalo resničnemu stanju. Isto je z Nemci.
Pan Pilsudski bo tedaj v bodoče tudi na zunaj vseskozi zakonito vladal. Pridevka diktator se sicer na vso moč otepa, čeprav praktično dela po istih metodah kot drugi diktatorji in diktature po vsem svetu. Kajti mož ni energičen in oster Je v besedah, ampak zna tudi dobro sukati meč, če treba. To je dokazal ne le v obupni borbi z ruskimi boljševiki, ko je življenje repubLike viselo na niti, ampak tudi na varšavskih ulicah.
Vse diktature v povojnem času, kot 11. pr. ona španskega generala Prima de Rivere in sedanja Pilsudskijeva so znak velikih bolezni, na katerih bolehajo v sedanjem času skoro vse države, posebno pa še take, ki nimajo svoje tradicije. Povsod bijejo diktatorska stremljenja boj proti demokraciji in parlamentarizmu, ces, da je enega ko drugega preveč, da se izrablja itd. V resnici pa je povsod prav nasprotno res. Premalo je prave demokracije, resničnega parlamentarizma! Tako je tudi pan Pilsudski napravil čisto napačno diagnozo in bolezni ne zdravi, ampak jo še pospešuje.
živi. Iz njenih ogromnih zakladov vleče svoje dividende angleški kapitalist, a si sicer težko služi svoj vsakdanji kruh tudi angleški delavec. Delavski vladi je pač nekoliko nerodno reševati to vprašanje čisto tako kot bi ga morda konservativci. Ali sila je huda. Milijoni brezposelnih zahtevajo zaslužka in kruha. Pa doma hočejo biti. Niti v Kanado ne gredo kaj šele v Avstralijo. Južno Afriko ali kam drugam. Ko so poslali lansko leto več transportov brezposelnih iz Londona v Kanado, se je 99% delavcev že po nekaj tednih vrnilo in so izjavljali, da rajši v Londonu stradajo kot pa da bi bili v Kanadi.
Tu so tedaj tisti prvobitni razlogi, da se mora vsaka angleška vlada upirati vsakemu rahljanju vezi, ki sklapljajo britski imperij vsaj kolikor toliko v neko samostojno celoto. Angleško vlado bolj malo zanimajo razmere v kolonijah, zanjo je odločilen položaj doma v Angliji. Zato bo kljub vsem zares lepim govorom, ki so bili sedaj govorjeni v Londonu le težko kaj iz te konference.
Poleg tega tudi splošne socialne in kulturne razmere v Indiji sami niso nič kaj primerne za to, da bi tu že danes res uspevale ideje, ki jih razširja Ghandi. Kot smo že omenili je neznansko zarno-lano v Indiji socialno vprašanje. Budizem je ustvaril tu tako krivične in nečloveške razlike med poedinimi skupinami ljudi, da jih bo težko kedaj odpraviti. Zraven tega pa je po nekaterih zlasti zapadnih pokrajinah prav mnogo Indijcev, ki so Mohamedove vere. In krvavi poboji med temi in budisti so vsakdanji, čeprav se voditelji enih kot drugih izjavljajo, da so v borbi za samostojnost Indije čisto složni. Če bi odšlo tedaj iz dežele angleško vojaštvo, ne hi bilo lahko j zadržati in preprečiti krvavega boja med versko nasprotnimi, a še težje udušiti socialno revolucijo, ki bo prej ali slej kot ciklon završala čez Indijo, če se razmere ne izboljšajo.
Se posebno poglavje tvorijo na Poljskem narodne manjšine. Najmočnejša manjšina so Ukrajinci in Belorusi. Poljaki jih silno zatirajo in se v tem pogledu prav nič ne razlikujejo od ruskih boljševikov. Ukrajinci so narodno zavedni, a usoda jih je razkosala med dve državi: Poljsko in Rusijo. Sedaj jih hoče prva popoljačiti, druga pa porušiti. O kaki enakopravnosti z vladajočim narodom — Poljaki ali Rusi ni govora. Ukrajinci so povsod zapostavljeni, pri državnih službah, sploh pri vseh važnejših stvareh, njihov jezik je manj vreden itd. Silne so krivice, ki jih zadajajo Poljaki ukrajinskemu narodu in vsaka krivica se enkrat bridko maščuje.
Čisto gotovo bo imela še poljska republika težke dni. Kajti diktaturo je z oboroženo silo navsezadnje kaj lahko upostaviti. A kakšen je njen konec? Kakšne težave imajo n. pr. v Španiji, kjer je bil monarh toliko odločen, da je še pravočasno odslovil diktatorja in postavil vlado, ki naj zopet uvede parlamentarizem, potem ko so se vsi prepričali, da se i diktaturo državi in ljudstvu ne da pomagati. Bodočnost Poljske je temna
Vlada in strokovne organizacije.
Z ozirom na različne vesti, ki jih razširjajo gotovi elementi, tudi iz delavskih vrst, da ima sedanja vlada namen posegati v svobodno delovanje delavskih strokovnih organizacij, je velikega pomena jasna in določna izjava ministra za pravosodje dr. Milana Srskiča.
Na konferenci v Sarajevu je odgovoril zastopnikom delavstva, da stoji vlada na stališču, da so delavci zelo važen faktor v gospodarskem in državnem življenju. Zaradi tega je v njenem programu tudi gospodarski dvig delavstva. Kar se tiče delovanja delavskih strokovnih organizacij, je poudaril, da ni posegala vlada v njihovo gibanje tudi po 6. januarju in da tega tudi v bodoče ne bo storila. Za to zadržanje je poleg že navedenih še ta razlog, da ima delavstvo za narodno zje-dinjenje pred, med in po vojni ogromne zasluge.
Minister za narodno zdravje in socialno politiko Nikola Preka pa je v pogledu revizije in razširjenja socialne zakonodaje izjavil, da stremi vlada le za zboljšanjem, pod nobenim pogojem pa ne za njegovim poslabšanjem. Načrt zakona o zavarovanju delavcev bo poslan v proučitev vsem interesentom. S tem zakonom bo izvedeno tudi zavarovanje za slučaj onemoglosti. Mogoče bodo z ozirom na gorenje izjave uvideli gotovi stro-kovničarji, da ni potreba še zaenkrat strokovnih organizacij nacionalizirati«.
Mariborsk m tovarišem I
Tovariš! Ali se udeležuješ zanimivih predavanj naše organizacije, ki se vršijo vsako sredo ob pol 8 zvečer v društvenih prostorih?
Ali posečaš strokovni tečaj, kateri je namenjen predvsem Tebi, da se izobraziš za dobrega delavskega voditelja, kateri se vrši vsak petek od pol 8 do 9 zvečer na Koroški cesti 1 ?
Ali imaš plačano članarino, kar si na zaostanku, kajti vedi, da je delo strokovne organizacije odvisno od Tvoje discipline in Tvojih tovarišev? Ali se v polni meri zavedaš svoje naloge in poslanstva, ki Ti je naložen v dobrobit svojega stanu?
Ali v resnici čitaš s tistim razumevanjem naš strokovni list, kakor je to potrebno? Vedi, da se moč delavskih organizacij šteje po številu dobrega in vztrajnega članstva!
Zato si dobro izprašaj svojo vest, ali vršiš v polni meri svojo dolžnost do svoje stanovske organizacije.
Mednarcdni urad dela.
Nove razprave o delavskih vprašanjih.
V znanstvenem oddelku mednarodnega urada dela pripravljajo zopet več razprav, ki bodo objavljene v začetku prihodnjega leta. Ena teh razprav bo obravnavala položaj delavstva v Fordovih podjetjih in razmere delavstva po večjih industrijskih središčih. Druga razprava bo obravnavala gospodarski in socialni pomen visoke delavčeve mezde in raziskavanja, kako vpliva racionalizacija na delovne pogoje.
Na področju delovnega prava zbirajo gradivo o mezdnih razmerah, o raznih kolektivnih delovnih pogodbah v različnih državah in o temeljih delovne pogodbe. Zelo zanimiva bo razprava o stanovanjskih razmerah v Evropi.
Zbirajo se tudi podatki o socialni zakonodaji v raznih državah: o staroelt-nem in invalidskem zavarovanju, o delovnem času, o plačah v poljedelstvu, o delovnih pogojih pristaniškega delavstva, delovni čas pri pomorstvu, delovni pogoji v Sovjetski Rusiji. .
Jugoslovanska strokovna zveza.
Železničarski vestnik.
Novi pravilnik o voznih ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji za osobje prometnih ustanov kraljevine Jugoslavije.
§ 25.
1. V pravilniku pod uradniki, zvaničniki in služitelji navedeno osobje odgovarja pri ravnateljstvu rečne plovbe uslužbencem I., II. in III. skupine. Pod osobjem državnih prometnih naprav je v smislu lega pravilnika mišljeno tudi osobje odeljenja za železnice pri ministrstvu za gradbe.
2. Pod upokojenimi uslužbenci so mišljene tudi one osebe, ki prejemajo provizijo, rento ali stalno miloščino, kakor tudi upokojeni uslužbenci družbe južne železnice, ako jim izplačuje pokojnino, provizijo, rento ali stalno miloščino naša država v breme družbe.
3. Pogoj, da morajo prejemati upokojeni uslužbenci, njih družinski člani, kakor tudi vdove in otroci umrlih uslužbencev, draginj-sko doiklado (§§ 9. in 11.), ne velja za one kategorije uslužbencev, za katere zakonski predpisi ne predvidevajo le doklade.
4 Uslužbenke uživajo praviloma samo ugodnosti, ki jih imajo neoženjeni uslužbenci brez lastnega gospodinjstva. Med tem pripadajo ugodnosti za družinske člane uslužbenkam, ki vzdržujejo popolnoma svojo rodbino vsled trajne nesposobnosti moža za pridobivanje, kakor tudi uslužbekam, ki po smrti moža ali ločitvi popolnoma vzdržujejo svoje otroke.
5. Uslužbencem, navedenim v S 9., točka l d) pripada razred po njihovi šolski kvalifikaciji z ozirom na gornja načela.
Osebe, ki jim pripada na železnici I. in
II.	razred, imajo na ladjah pravico na I- razred, avaničniki na II., služitelji in delavci pa na najnižji razred.
Uslužbencem v pokoju pripatda razred, ki jim je pripadal, dokler so bili aktivni.
Rodbinskim članom aktivnih in upokojenih uslužbencev pripada razred, na katerga ima pravico glava družine. Ako je družinski član sam uslužbenec prometnih naprav, ima pravico na razred, ki odgovarja njegovemu službenemu položaju.
Služinčadi uslužbencev pripada na železnici III., a na ladjah najnižji razred. Služinčad, ki spremlja otroke izpod 6 let ali bolnega uslužbenca ali take člane njegove rodbine, more potovati z otrokom ali bolnikom v istem razredu.
To velja tudi za druge spremljevalce bolnih uslužbencev ali članov njihove rodbine.
6. Legitimacije, brezplačne vozovnice in vozovnice za znižano vožnjo veljajo za osobje tudi za nižje razrede, oz. za vlak nižje vrste od onega, na katerega se glase.
Za prehod v višje razrede oz. v vlak višje vrste veljajo odredbe potniške tarife.
7. Za luksuzne (ekspresne) vlake in spalne vozove veljajo brezplačne vozovnice in vozovnice po znižani ceni za osobje samo tedaj, ako ima lastnik vozovnice tudi še vozovnico društva Wagon-Lits«.
8. lirezplačne vozovnice veljajo za vožnjo na lokomoitivah in tovornih vlakih, v službenih vozovih ali na ladjah, ki ne prevažajo potnikov, samo akio vsebujejo predmetno pooblastilo.
9. Potovanje tja in nazaj se računa kot eno potovanje. Potovanje se more izvršiti po izbiri z železnico ali ladjo ali kombinirano.
10. Brezplačne vozovnice za posamezna potovanja se izdajo z veljavnostjo do največ trek mesecev. Brezplačne vozovnice, ki veljajo tri mesece, se morejo enkrat podaljšati za isti rok.
11. Brezplačne vozovnice, Ikii veljajo za brzovlake, so tiskane z rdečimi, a ostale le s črnimi črkami.
Brezplačne vozovnice in upulnice morajo imeti suihi žig oblastva, ki jih je izdalo, faksimile predstojnega organa in podpis lastnika.
12. Lastnik brezplačne vozovnice je dolžan pri odhodu in povratku dati vozovnico postajni blagajni v žigosanje.
13. Z brezplačno vozovnico je dovoljena prekinjenje potovanja v poljubnem številu.
14. Legitimacija daje pravico na vhod na peron pri odhodu in prihodu vlakov.
t5. Vsaka oseba, ki potuje brezplačno ali z vozovnico po znižani ceni, je dolžna na zahtevo kontrolnih organov dokazati svojo identiteto. Uslužbenci in člani njih družin, ki imajo po tem pravilniku pravico na vplatni-čeno legitimacijo, se morajo legitimirati s to legitimacijo. Uslužbenci in člani njih rodbin, ki nimajo pravice na vplatničeno legitimacijo, izvzemši potovanja, predvidena v 3. in 4. tega pravilnika, morajo imeti listno legitimacijo. Ostale osebe, ki se koristijo z ugodnostmi, danimi s tem pravilnikom, morajo dokazati svoijo identiteto s -kakim uradnim potrdilom.
Listne legitimacije se izdajo za eno koledarsko leto. Listne legitimacije morajo biti opremljene s suhim žigom predstojništva, ki jih je izdalo, kakor tudi s faksimilom predstojnega organa. Legitimacija mora imeti podpis lastnika in njegovo fotografijo ravno tako žigosanih* s suhim žigom.
Listne legitimacije izdaja direkcija državnih železnic za svoje osebje.
16.	Oplatničene legitimacije, listne legitimacije, brezplačne vozovnice in uputnice se izdajajo na osnovi >trebovanja«. Trebovanja za družinske člane more predlagati glavar družine. f
§ 26.
Za obraffiee legitimacij, brezplačnih vozovnic .im uputnic so pooblaščene prometne naprave, da v svrho kritja stroškov za njihova izdajanja naplačujejo pristojbine, ki so naznačene na obrazcu.
S 27.
(V tem paragrafu so predpisane manipulacije glede izdajanja legitimacij, brezplačnih vozovnic in uputnic.)
§ 28.
Prometne naprave bodo vodile o izdanih legitimacijah, brezplačnih vozovnicah in uput-nicah evidenco in statistiko.
S 29.
Uslužbenci, ki zlouporabijo dane jim ugodnosti na kakršenkoli način, odgovarjajo za to administrativno in disciplinsko. Kot zloupo-raba se smatra tudi izkoriščanje ugodnosti v svrho trgovanja. Upokojeni uslužbenci in družinski člani akliiviniili in upokojenih uslužbencev bodo v primeru zlouporabe izključeni od uživanja ugodnosti za odrejen čas ali za vedno, družinski člani tudi še prijavljeni policiji oz. sodišču radi goljufije. O tem odloča za osobje državnih železnic gen. ravnatelj, za osobje rečne plovbe ravnatelj rečne plovbe, a za ostalo osobje minister za promet.
Ako ugotovi pri pregledu kontrolni uslužbenec, da je legitimacija neveljavna ali zlo-uporabljena, postopa z lastnikom legitimacije po tarifskih predpisih, a legitimacijo odvzame in pošlje pristojnemu ravnateljstvu.
Vsak izguba legitimacije se mora takoj prijaviti predpostavljeni oblasti. Prijavi se mora priložiti Din 100.— za stroške objave legitimacije za neveljavno. Nova se ne bo Mala vse dotlej, da se' izgubljena ne objavi za neveljavno.
Osebam, ki imajo pravico samo na 12 potovanj letno po znižani ceni za osobje državnih prometnih ustanov (vidi tj 9., točka 4.), se ne bo izdajala nova legitimacija za ono leto, v katerem je legitimacija izgubljena.
S 30.
Pravilnik stopi v veljavo od dneva objave.
Z uveljavljenjem tega pravilnika prenehajo veljati vse odredbe pravilnika o ugodnostih, o vožnji na železnicah in ladjah, o državni Eksploataciji od 13.’januarja 1927 skupno z navodili o načinu izdajanja ugodnosti od 1. aprila 1927, kakor tudi vsa druga rešen ja o ugodnostih, ki se nanašajo na osobje državnih prometnih naprav.
Že izdane legitimacije veljajo tudi po uveljavljenju tega pravilnika, v kolikor imajo njihovi lastniki tudi po tem pravilniku pravico na isto ugodnost.
Brezplačne vozovnice za posamezna potovanja in uputnice veljajo do izteka roka veljavnosti.
M. S. št. 1344/30.
ZARAČUNAVANJE HRANARINE IN DENARNE PODPORE
Centralna uprava humanitarnih fondov za državno prometno osobje v Beogradu je poslala na vse oblastne uprave naslednjo okrožnico: »Strojili oddelek gen. direkcije drž. železnic je zaprašil centralno upravo za odlok o zaračunavanju hranarine in denarne podpore. Centralna uprava je poslala strojnemu oddelku naslednji odgovor: da je centra,Ini upravni odbor bol. fondia za dirž. prometno osobje sklenil na sieji dne 13. oktobra it. L. da se hranarina lahko izplačuje saimo zia čas, za kateri so bili delavcu aaradi nesposobnosti za delo ustavljeni prejemki. Glede na to ima delavec, ki je delal eno uro in je bil od zdravnika spoznan za nesposobnega za delo, pravico do hranarine za drugih sed eni ur, aiko je bil bolan in se ni povrnil na delo ter so inu bili prejemki za sedem ur odtegnjeni, •toda aa eno uro se mu izplača urn in a. Ako je delavec delal dve uri in ga je zdravnik spoznal za nesposobnega za delo ter ni več delal, prejemki pa so mu bili odtegnjeni za šest ur, tedaj dobi delavec plačo za dve uri, /a šest ur pa hranairino. V enem In dragem slučaju se mora zaračonatL hranarina le na •mostu tistih prejemkov, ki so bil-i Članu vsled
nesposobnosti za delo ustavljeni, in sicer v prvem slučaju za sedem ur, v drugem pa za šest ur. Uprava naj po tej okrožnici kontrolira izplačevanje hranarine.«
IZ OKROŽNIC LJUBLJANSKEGA ŽEL.
RAVNATELJSTVA
Otvoritev oddelka zn nljučne bolezni v centralni ambulanti v Ljubljani. S 1. novembrom 1930 se otvori v centralni ambulanti v Ljubljani. Celovška cesta 4, posebni oddelek za pljučne bolezni. Vodstvo tega oddelka prevzame specialist za pljučne bolezni v Ljubljani dr. Debevec Franc, čigar nastavitev za specialista C. A. je po dopisu centralne upra-
ve humanitarnih fondov C. U. štev. 1620-30 odobril gospod minister za promet a odlokom C. U. š.ev. 1620-30. G. dr. Debevec ordiniira za upravičence C. U. južno Celja v centralni ambulanti v Ljubljani vsak torek in četrtek od 16.30—18, izvzemši oblastveno priznane praznike, ki padejo na te dni. izven tega pa za določene pacijenite v svoiji privatni' ordinaciji na Miklošičevi cesti 18 dnevno od 11 do 12 in od 14—15.
Nabava ortopedičnih čevljev na stroške bolniškega fonda. Centralna uprava humanitarnih fondov za drž. prometno osobje v Belgradu je poslala na vse oblastne uprave sledeči razpis:	Centralni	upravni	odbor je
na seji dne 5. septembra t. t. sklenil, da oblastni upravni odbori lahko odobravajo’članom bol. fonda nabavo ortopedičnili čevljev na račun bol. fonda pod pogojem, da član bol. fonda povrne toliko, kolikor bi stal navaden čevelj.«
Izgube dobavnih knjižic za gorivo. Z
ozirom na številne izgube dobavnih knjižic za kurivo, odločamo, da še bo počenši s. 1. novembrom t 1. za vsako izgubljeno knjižico zaračunal znesek 20 Din kot strošek za razveljavljenje stare in izstavitev nove knjižice, ki se bo dostavila vedno šele po izvršenem razveljavljenju stare knjižice. Prva narečitev knjižice za uslužbenca, ki je vstopil v službo, stane kot doslej 50 par. Pobrane zneske odpošljejo službene edinice na običajen način v dobro b. p. 7-1 b.
PRAVICA DO PODPOR ZA ŽENE ČLANOV B. F., KI IMA LASTEN ZASLUŽEK
Centralna uprava humanitarnih fondov v Belgradu je poslala na vse oblastne uprave naslednji okrožnici:
1. »Po določbi § 19. uredbe o zavarovanju drž. prometnega osobja za slučaj bolezni in nezgode ima član pravico do podpore b. 1‘. za ženo, ki nima premoženja in zaslužka. Po določbi § 44. pravilnika b. f. ima član pravico na podporo b. f. za ženo, ako žena ni na drugi način zavarovana. V uredbi sami ni povedano, koliko mora zaslužiti ali kolikšno premoženje mora imeti žena, da izgubi pravico do podpor b. f. in tudi v § 45. zakona o zavarovanju delavcev ni povedano, kolikšen zaslužek izključuje ženo od pravice do podpor iz blagajne za zavarovanje za slučaj bolezni. Ker mi bito merila za doliočbo § 19. uredbe, je centralni upravni odbor dovoljeval uporabo S 44. pravilnika b. f., po katerem je bila izključena od pravice do podpore b. f. samo žeina, ki ae bila na drugi način zavarovana, to so žene, ki morajo biti zavarovane vsled svoje zaposlenosti pri okrožnih uradih.
V letu 1929. pa je kasacijsko sodišče v nekem primeru razsodilo, da je § 45. zakona za zavarovanje delavcev razumeti tako, da žena, ki sama zasluži toliko, kolikor rabi za svoje samostojno vzdrževanje, nima pravice do podpore iz blagajn© za zavarovanje za slučaj bolezni. Centralni upravni odbor sklenil na seji dne 1. septembra t. 1., da nimajo pravice do podpore b. f. žene uradnikov
I.	in II. kategorije, ki zaslužijo, mesečno več kakor 2000 Din, žene uradnikov Ul. kategorije, ki mesečno zaslužijo več ‘kakor 1500 dinarjev, in žene vseh drugih članov, ki mesečno zaslužijo več kakor 1000 Din Pri določevanju višine dohodka in zaslužka pri ženah ^e centralni upravni odbor upošteval njihov socialni položaj, ker je bil mnenja, da potreba denarja za samostojno vzdrževanje žene zavisi od njenega socialnega položaja. Določitev mere za presojanje pravice do podpore b. f. je izzvala potreba enakega presojanja tega vprašanja na vsem teritoriju b.' f., na katerem
Fašistični pohod na Rim.
(Nadaljevanje.)
Ko je Mussolini dobil v Milanu kraljevo depešo, ki mu je naročala sestavo novega ministrstva, ni mogel zadržati solz. Stal je že na robu prepada. Iz voditelja upornih čet ga je kralj napravil za poglavarja vlade. Svojemu bratu je dejal, ko mu je pokazal depešo, v dialektu svoje rodne vasi: »Če bi naš oče to doživel!«
To je bila človeška beseda in lepa, kakor je lepo vse, kar je človeško, a žal je že Napoleon izrekel iste besede tistega dne, ko ga je papež v Notre Dame kronal za kralja... Sedaj se je začela poza, v kateri je Mussolini igral Napoleona.
Zvečer 29. oktobra se je peljal Mussolini z vlakom v Rim ...
BO. oktobra zvečer je predložil Mussolini, ki je zjutraj čisto prozaično prispel v Rim v železniškem spalnem vozu, kralju v podpis listo novega ministrstva. Stvar je bila na mah gotova. Voditelj črnih strajc je našel v manj kot 24 urah toliko sotrudnikov, kolikor jih je hotel. General Diaz in admiral Thaon sta kot ministra za vojno in mornarico prevzela nalogo rehabilitirati fašizem v očeh oficirskega zbora. Socialdemokrata Cesaro in Carnazza, konservativec de Capitani, demokrat Rossi, katoliška ljudovca Ca-vazzoni in Tangorra — vsi ta pa so imeli nalogo, odvzeti novi fašistični vladi značaj, da je izvedla državni udar pa uničila parlament in ustavo, ko so vstopili v ministrstvo poleg fašistov de Stefani, de Vecchi, Federzoni, Giuratti in Gentili.
Leta 1921. v znamenju nacionalnega bloka izvoljena zbornica je imela nalogo, da 16. novembra izreče Mussoliniju zaupnico s 306 proti 116 glasovom. In pri tej seji smo doživeli, da je frakcija katoliške ljudske stranke, ki se je iz/lajala za krščansko demokracijo, kompaktno glasovala za prvo fašistično vlado.
BI. oktobra je sledila apoteoza črnih srajc, ki so korakale proti Rimu.
Okoli 2 popoldne na trgu kvirinala. Fašistična povorka defilira pred kraljevo palačo. Kralj, kraljica in princi so na balkonu. Na čelu povorke koraka — Mussolini...
»Živel kralj!« ...
Slede legije rimskih črnih srajc ... Nato legije iz Toscane... Dalje legije iz Umbrije. Njim na čelu koraka nek duhovnik ... Še legije iz Pavije, Bologne, Ferrare ... »Živel kralj!« ... To traja pet ur..r
Nazadnje je povorka pri kraju. Legije se razlijejo čes ves Rim in noč pada nad večno mesto ...
K »Avantiju«! V redakcijo »Monda«, »Voce republicana«!
In začne se zopet pustošenje. Sredi na ulicah in trgih so cele gore oprave in drugih stvari iz prostorov opozicional-nega časopisja ... Ogenj!...
Patrulja karabinjerjev pod poveljstvom fašistov morajo celo noč hoditi po mestu, da dvignejo črnosrajčnike, jih eskortirajo na kolodvore in jih tam prisilijo, da takoj odpotujejo.
Šele ko so zadnji miličniki zapustili mesto, je prebivalstvo zopet zadihalo. Politiki hvalijo Mussolinijev takt, ker je znal v 48 urah osvoboditi mesto te posadke ...
(Konec.)
Boi *a petrolej
(Nadaljevanje )	;
!
Ob izbruhu revolucije 1. 1917. so bili I Angleži s svojimi investiranimi 85 mili- j jomi dolarjev največji producenti v de- j želi, poleg 25 milijonov francoskega in j 21 milijonov belgijskega kapitala. Standard pa je imela rafinerije. Ko je carizem propadel in so Nemci izsilili od Rusov mirovno pogodbo, tedaj se je začelo vsesplošno tekmovanje osrednjih sil pa tudi antante za bogate vrelce. Najprvo so se polastili Bakuja Nemci in Turki. Ko so se Turki po sklenjenem premirju umaknili, so zasedli ležišča oficielno v imenu zaveznikov Angleži in stražili petrolej za Dutch Shell do 1. 1920. Zavezniki so tudi takoj priznali protisovjetsko republiko Georgijo in Aserbeidšan v na-di, da jih bodo podpirale. — Washing-ton pa se je branil priznati protirevolucionarne vlade. Ne morda iz simpatije do sovjetov, ampak ker so se in se še protivijo Združene države razkosanju Rusije iz diplomatskih in vojaških razlogov. — Ko so morale spomladi I. 1920. angleške čete pred rdečo armado zapustiti Baku, sta bili Dutch Shell in Standard pripravljeni na večji boj za posest teh vrelcev. Dve leti sta potekli, odkar je Moskva vsa polja nacionalizirala. Delničarji petrolejskih družb iz časa carizma so delnice dvomljive vrednosti kaj radi prodali — Deterdingu in Standard. Prvi je postal tako največji » posestnik« ruskih petrolejskih ležišč. To je bil tudi razlog za sklenitev pogodbe v San Remu, s katero sta si Anglija in Francija obljubili, da bosta vzajemno podpirali interese svojih državljanov v Rusiji. Američani so pokupili predvsem akcije prejšnjih carskih družb, medtem ko so si prisvojili
Angleži akcije inozemskih družb, ki imajo svoje pravice zavarovane po mednarodnem pravu in so bili tako Američani na slabšem.
Po pogodbi v San Remu so se začela direktna pogajanja med Deterdingom in sovjetsko vlado. Sklenjena je bila an-gleško-ruska trgovinska pogodba. Pred konferenco v Genovi je skušal doseči Deterding v Moskvi monopol na petrolej in Chamberlain je kesneje priznal, da se je pogajal Deterding z vednostjo vlade.
V Genovi so Rusi zahtevo kapitalističnih vlad, da se ruska industrija denacionalizira, gladko odklonili, pa ponudili vsem skupaj eno samo in še to le pogojno koncesijo. Deterding in Lloyd George sta bila pripravljena to sprejeti, če bi se sklenile zakupne pogodbe na 99 let. Standard pa se je po »opazovalcu« ameriške vlade temu kompromisu uprla, Francozi in Belgijci so jo pa podprli. Tedaj je Deterding predlagal, naj bi se koncesije razdelile v razmerju števila akcij bivših inozemskih družb, ki so imele v Rusiji koncesije. S teni pa bi ostala Standard praznih rok. Tedaj pa je izjavila ameriška vlada oficielno, da ne bo priznala nobene drugačne rešitve razen otie, ki bi temeljila na načelu >od-prtih vrat«. Nemci so sklenili z Rusi separatno pogodbo in konferenca je bila odgodena. — Mesec dni pozneje v Haagu so Angleži predlagali, naj bi dobila Dutch Shell koncesijo za nekatera polja, ostali pa naj bi bili udeleženi pri produkciji in prodaji, kar so Rusi provizorično sprejeli. In zopet so Američani razbili kapitalistično-komunistični kompromis.
Kmalu po tej konferenci pa so si vsi posestniki starih ruskih petrolejskih ak-
morajo obravnavati zadevne akte pet oblastnih upravnih odborov. Uprave naj izdajo okrožnico vsem šefom edinie, da naj črtajo iz članskih listov vse žene, ki imajo večji dohodek *ali zaslužek.
Ta odmera ne zadeva onih žen, ki morajo vsled svoje zaposlitve biti zavarovane pri okrožnem uradu, ker ‘take žene po določbi § 44. pravilnika b. 1'. ne morejo ilmeti pravice do podpore b. f., ampak do podpore iz urada, pri katerem so zavarovane. Ta odmera ne zadeva tudi onih žen, ki so v službi pri napravah ministrstva za promet, ker so te žene redni člani b. f. in prejemajo podporo kot člani bol. fonda in ne kot rodbinski člani člana fonda.«
2.	V prednji okrožnici je določeno, da žene, ki so zavarovane pri okrožnem uradu, nimajo pravice do podpore bol. fonda kot rodbinski člani člana fonda.
Izraz »Okrožni urad« se je uporabil kot splošni izraz za blagajne za zavarovanje za slučaj bolezni.
Kakor za slučaj zavarovanja pri okrožnem uradu so mora postopati tudi za slučaj zavarovanja pri »Merkurju«, pri »Ljubljanskem trgovskem b. p. društvu«, pri »tieogirajski tr-govačkj »mladini«, pri »Bratovskih skladni-caih1 in pri »Bol. fondu osobja rečne plovbe«.
Kovinarji.
Ustanovni občni zbor skupine v Guštanju
Ob precej lepi udeležbi se je v nedeljo, dne 16. t. m. vršil ustanovni občni zbor »Skupine kovinarjev v Guštanju«. Kljub težkemu položaju in terorju, ki se vrši nap rani našemu članstvu i»d nasprotne organizacije, smo si priborili toliko članstva, da nam je l)ilo mogoče ustanoviti strokovno skupino kovinarjev s sedežem v Guštanju.
O delu pripravljalnega odbora je poročal tov. Gradišnik. Preč ital i in sprejeli so odobrena pravila. Nato je povzel besedo tajnik iz Maribora, kateri nam je v izčrpnih besedah pojasnil namen in pomen strokovnega gibanja, kakor tudi važnost posameznih skupin in njenih funkcijonarjev. Dalje nam je govoril o potih in ciljih^ kršč. soc. delavstva, katera so predvsem važna za pravilno orijeniacijo vodil el jev posameznih skupin, kajti veliki del delavstva nima prave jasnosti glede razlike med marksisti o&. socialisti in kršč. socialisti. Poleg tega se je dotaknil ludi svetovne gospodarske .krize in brezposelnosti, ki je z njo v neposredni zvezi in katero najbolj občuti delav.stvo. Njegova izvajanja so nam razjasnila marsikaj ter nam prinesla več vpogleda v naše strokovno gibanje.
V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Gradišnik Matija, predsednik; Ješovnik Martin, podpredsednik; Civnik Ivam, tajnik; Petrač Anton, blagajnik; Kokalj Ivan, gospodar; namestniki: Rajko Kotnik, Muzek Ivo in Ko-kal 1'rane; kot nadzorniki so bili izvoljeni: Magler Alojz;, Pori Valentin in Kokalj Gre.°w.
Pri raznoterostih se je razvila; živahna debata glede vprašanja delavskih obratnih zaupnikov, zaradi katerih vlada velika nejasnost. Ob priliki intervencij našega zaupnika, ki je bil ravno 'tako zakonito izvoljen kakor oni od strani socialistov ne priznajo, odsto-pivše ali odpuščene obratne zaupnike od strani socialistov pa imenujejo na njihovih strokovnih sestankih, kar po zakojiu oziroma pravilniku o poslovanju obratnih zaupnikov nikakor ni pravilno. Na sestanku se lahko zaupniki samo predlagajo že zakonito izvoljenim zaupnikom, kateri jih potem sprejmejo v svojo sredo ter jim izdajo tozadeven dekret. Sicer pa socialistični obratni zaupniki
cij izbrali nekak skupni obrambni odbor in sklenli bojkotirati ruski petrolej, se skupuo pogajati s sovjeti, pa jih tudi s finančnimi krediti bojkotirati. Kapitalistična fronta pa ni dolgo držala.
Kljub prevzetim obveznostim se je Deterding kmalu zvezal z boljševiki in kupil znatne količine njihovega petroleja. Istočasno se je pogajal za izključno koncesijo v Baku. Pa tudi Standard se je pod roko dogovarjala s sovjeti in ti so kaj lahko ves presežek svoje naraščajoče produkcije oddali ne le privatnim družbam, ampak tudi francoski, angleški in italijanski vojni mornarici.
Tedaj pa je nastopil drug mož, ameri-kanec Sinclair — glavni konkurent standard. šel je v spdemstvu pomembnih ameriških osebnosti v Rusijo in tam leta 1923. provizorično podpisal pogodbo o ustanovitvi mešane družbe, ki bo izrab-ja a ežišča v Grossny-ju in v Baku. Sin-
1 ^al 115 milijonov dolarjev v družbo, obenem pa emitiral v New-Yorku Ruscm posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev in .zposloval priznanje sovjetov. Siccr jc sle Z3 ležišča, katera $i je lastila Standard, a sovjeti so mislili, da ima Sinclair v Ameriki začasno več vpliva kot Roeke Feller.Smeli brihtni Cičerin ni mislil, da bo Sinclair tako skrahiral.
Rusi so dali na Sinclair-ja še več in ga podpirali tudi v severni Perziji, ki je geografsko navezana na prehod čez Kavkaz in imajo tako sovjeti tu znaten vpliv. Rusi so imeli že pred vojno tu svoje družbe in so vrtali, a so ob revoluciji svojo posest izgubili. Nekateri trdijo, da so ta ležišča bogatejša kot ona v južni Perziji. Te stare akcien so pokupili Angleži, sovjeti pa so sklenili s Perzijo pogodbo, da se bodo dajale koncesije le po predhodni privolitvi Rusije. Medtem pa se je polasti-
v guštanjaki tovarni zelo slabo vršijo svojo dolžnost, več jim je za teroriziranje maš ih in neorganiziranih članov kakor pa za stvarno in resno delo, za katerega je obratni zaupnik iz vrst delavstva poklican. Ugotoviti moramo tudi to, da je zakonito izvoljeni obratni zakupnik po zakonu dolžan posredovati z,a vsakega delavca, naj pripada katerikoli organizaciji Vsako odklanjanje posredovanja in gr .žnje, da se posreduje samo za tiste, ki so pri socialistični organizaciji, bomo zasledovali in zahtevati, da se v tem oziru napravi red. Dovolj žalostno je, da se moramo boriti za' pravice, ki so nam vsem enako priznane, med svojimi stanovskimi tovariši, namesto da bi vsaj v vprašanjih, ki tičejo vsega delavstva, nastopali skupno. Ali se res ne morete otresli tiste stare zagrizenosti in terorja, ki ste ga svoječasno izvajali nad delavstvom, ki ni bilo vaše smeri. Sklenilo se je, da naš obratni zaupnik pri podjetju intervenira, ker se v nekaterih obratih delajo nadure, v drugih se pa delavstvo pošilja na prisilni dopust.
Jesenice. Članski sestanek se je vršil preteklo nedeljo dopoldne. Moramo pribiti, da udeležba z ozirom na važnost in pes1 roat dnevnega reda, ni bila ravno poveljna. Tov. Žumer nam je v enournem govoru predočil sliko naše organizacije od povojne dobe do danes. Vse ikiriže in težave, s katerimi se je morala boriti, uspehe v preteklosti in načrte za bodočnost v strokovnem, kulturnem in gospodarskem oziru, našo idejno smer, odnos do krščanstva, do marksizma in njegovih strokovnih organizacij, do nage rodne grude in socialnih institucij, ki Stojijo na nji, do domače in inozemske kapitalistične struje — vse to in še kaj nam je povedal tov. Srečko. Razumeli smo ga, debata je pričala to. Tudi tov. Križman je posegel v besedo. Jasnost je bila med nami, kam in kako. Ura je odbila poldne, mi pa smo še ostali. Predsednik skupine, mlad, suh, v besedi gost kakor je, je to pot v številkah postavil na dlan stanje naše marksistične in narodno strokovne organizacije, število »divjakov« in delavcev v posameznih oddelkih in cele tovarne. Vsekakor zanimiva konstatacija! Za njim pa je povzel besedo naš Aleš Stanovnik. S preudarnimi gestami je objasnil načrt dela čez zimo, v sestankih, prosvetnih večerih, o temi in drugem, kar nam je v izvrševanju naše praktične strani potrebno. Predsednik je povedal še o racionalizaciji, pa smo se razšli.
Odbor poroča: Vse delavske žene, ki so članice našega kionzuma in katerih možje so organizirani v naši ali javorniški skupini, naj javijo sVoje ime v nedeljo dopoldne v pisarni skupine v prostorih Prosvetnega doma. Zene-članice javorniške skupine naj se javijo med uradnimi urami na Koroški Beli. V njihovem interesu! Vsi člani, ki so s članarino v zaostanku, naj isto poravnajo do 15. decembra.
Rudar j i.
Strokovna skupina rudarjev Trbovlje
bo imela svoj tnesečni, sestanek v soboto, dne 22. t. m., ip sicer ob 4 popoldne v tajništvu Lek e 253. Na sestanku se 'bodo obravnavale važne rudarske zadeve; naj ne matnjka noben član.
Bolniški strežniki
Ljubljana. Kakor izvemo, je ministrstvo za socialno politiko izdalo zakon o strokovnih šolah zia pomožno csobje v socialni in zdravstveni službi. Predvidevajo se posebne šole tudi za bolničarje in bolničarke. V naših bolnišnicah in zdravstvenih zavodih je do-sedaj le malo kvalificiranega bolniško strežniškega osobja. Po večini opravlja bolniško
la teh ležišč Standard kljub vsem protestom iz Moskve in Londona in dobila koncesijo na 50 let. Rusi so dolžili Perzijo, da je kršila pogodbo, Anglo-Persian pa Standard, da si je prisvojila »ukradeno last«. Nato so se angleži in amerikanci spci azumeli, da si razdele polja med seboj, perzijska vlada pa je pod ruskim vplivom dala koncesijo — Sinclairu. Ta je obljubil preskerbeti Perziji 10 milijonov dolarjev posojila. Kmalu za tem pa je bil v Teheranu umorjen ameriški konzul, ki je delal za Sinclaira in nekateri časopisi so vedeli, da so ga ubili z angleškim in ameriškim denarjem plačani morilci.
Poleg koncesij na Kavkazu in v severni Perziji si je dal izgovoriti od Rusov tudi koncesijo v severnem delu poiuotoka Sachalina kjer so tudi bogate zaloge. Tega so si vzeli kljub protestom ameriške vlade med vojno v posest Japonci. Pogodba o koncesiji je bila podpisana leta 1923., ko so imeli ležišča še Japonci v rokah. Sinclair je sovjetom obljubil, da jih bo ameriška vlada priznala, da bodo imeli poleg tega še profit pr ipetroleju in pa da bodo amerikanci pregnali Japonce. Pri tem se ruska vlada ni prav nič ozirala na pravice prejšnjih petrolejskih družb, ki so vrtala na Sachalinu in katerih akcije je imel tedaj v rokah Deterding.
Tedaj pa je nastal v Wachingtonu velik krah. Preiskava senata je dognala, da je triperesna deteljica magnatov Fali (notranji minister) — Sinclair (bankir) ~ C*°heny (agent) razpolagala s petrolejskimi zalogami ameriške vojne mornarice kot s svojo lastnino. Rusi so seveda takoj potegnili svoje koncesije nazaj. Sovjeti so politiko takoj preokrenili in rusko-kitaj-ski pogodbi 1. 1924. je sledila I. 1925. rusko-japonska, s katero so dali Japoncem koncesijo za vrtanje za 40 let. Tako
Doma in
Živele konzumne zadruge! Na zborovanju ministrov v Mariboru dne 12. t. m. je zastopnik gospodarskih krogov prosil ministre, naj se vrši strožja kontrola nad konzumnimi zadrugami. Da, konzumne zadruge prete uničiti vso trgovino! Te so edini sovražnik! O, če bi teh ne bilo! Kaj bo, kaj bo! Nazadnje bo treba še omejiti se v izdatk/ih za nedeljske izlete! Trgovci vkup: Konzuini nas bodo uničili! Stvar le ni tako huda, saj trgovca sami tako ne mislijo kot njih zastopniki. Mi pravimo: Živele konzumne zadruge!
Število članov pri 0UZD. Statistika Okrožnega urad za zavarovanje delavcev v’ Ljubljani izkazuje naglo padanje članstva v oktobru. Dočim je bilo v glavnih poletnih mesecih nad 104.000 članov, v septembru še nad 100.000, je v mesecu oktobru padlo povprečno število članov na 99.516. Od teh je bilo 67.811 moških in 31.705 žensk. Bolnikov je bilo povprečno ‘2.345, ali 2.36%. Ako pogledamo obolenju pri moških in ženskah, vidimo, da je bilo med moškimi 2.01% obolenj, med ženskimi pa 3.09%. Ge pregledamo plače delavstva, vidimo, da so znašale plače vseh teli zavarovanih delavcev Din 2,675.254. Na enega delavca bi prišlo dnevno Din 26.88. — Koliko teh delavcev je strok, organiziranih? Kakšno silo bi predstavljali, če bi organizirani rekli: vsi za enega, eden za vse!
Smrtna kosa. Hud udarec je zadel našega starosto Jožeta Gostinčarja. V soboto 15. novembra mu je po zelo kratki bolezni umrla hčerka Angela, uslužbena pri banski upravi v Ljubljani. Kajnica je bila vedno vesele narave kot naš Jože Gostinčar in prav tako vneta za vse dobro. Svojega očeta je zelo ljubila in, ako je le imela čas, se je mudila na njegovem domu v Vižmarjih. Blagi rajnici naj sveti večna luč, preostale, posebno pa težko prizadetega očeta naj v njegovih visokih letih tolaži On, kateri ga je v težkih časih stalno krepil in mu lajšal vsak udarec.
Namesto venca na grob pok. Antonu P o 1 š e t u je darovala ekspozitura Ju-
slrežniško in zdravstvena službo priučeno osolbje. Čeravno se to strežniško osobje z vso požrtvovalnostjo prizadeva zadostiti svojim službenim nalogam, ostaja še vednio vprašanje kvalifikacije. Prav iz teti razlogov se odmerjajo strežniškemu osob ju zelo skromni dohodki, tako da to osobje le z veliko težavo vzdržuje službo.
V zdravstvenih šolah, ki jih predvideva omenjeni zakon, se bodo vzgajate zai zdravstveno službo predvsem mlajše uroči. Zato nastane veliko vprašanje, kaj bo z našimi starejšim strežniškim osebjem, od katerega se bo najbrž zahtevala ista kvalifikacija kot jo b. lo imeli absolventi in absolventine ome-
je ameriška mornarica zopet dobila nazaj svoje zaloge, obenem pa je prišla do petroleja japonska flota in s tem postala enakovreden protivnik ameriški. Japonci imajo poleg tega še ležišča v južnem delu Sachalina, ki je »jihov in pa na nekaterih izmed svojih otokov, a ta polja izrabljajo sila obzirno. Severni Sachalin pa je največje ležišče v severno-vzhodni Azijk Rogata petrolejska in premogovna ležišča Sachalina bodo po mnenju nekaterih v bodočnosti vez med azijsko antanto držav: Rusije, Japonske in Kitajske. Drugod pa zopet menijo, da bo pač Sachalin tista kost, za katero se bodo še enkrat udarili Rusi in Japonci...
Ko so sovjeti dali koncesijo za Kavkaz Sinclairu, so nastopili 1. 1924. tam s francoskim in angleškim denarjem plačani prc-tirevolucijonarji, a jih je rdeča armada potolkla.
Med temi pogajanji se je ruska produkcija močno popravila. 2e od I. 1924. vstopa ruski nafta-sindikat na svetovnih tržiščih kot pomemben faktor. Baš tega leta so kupile ameriške družbe 250.000 ton ruskega petrolejo, kar je seveda vzpodbudilo Detrdinga k novim nastofiom.
L. 1926. je začela Standard podirati premoč Dutch-Shell v državah okoli sredozemskega bazena, kar je mogla le z rusko robo. Dutcli Shell, videč nevarnost, si je obupno prizadevala pokupiti ves ruski petrolej. Ameriške časopisne agencije so kar naenkrat začele pisati Rusom prijazno in v Ameriki so izšle pohvalne knjige o Rusiji.
Detering je bi! jezen. Po vojni je v petrolejski diplomaciji stalno zmagoval, tudi med Standard, sedaj pa je Imel kav-kaške koncesije že nekajkrat čisto blizu, a jih je izgubil in sed*ij mu je Standard pokupila še ves petrolej. Poleg tega pa
po svetu.
goslovanske Strokovne zveze v Mariboru njegovi ženi kot podporo Din 100.—.
V Ljubljani je umrl gosp. Josip Žlajpah, tast našega tovariša Franceta Terseglava. Rajnkemu svetila večna luč,'preostal im naše iskreno sožalje!
Naslov specialista za tuberkulozo je prejel od ministrstva za socialno politiko naš zvesti naročnik dr. Franjo Radšl, zdravnik na Golniku. Gospodu zdravniku želimo, da s svojim znanjem veliko pripomore ubogemu delavstvu, ki vsled sile razmer zelo boleha na tuberkulozi.
Brezposelnost v Nemčiji pripravlja vladi vedno težje skrbi. Število brezposelnih je v Nemčiji že prekoračilo tri milijone. Računajo pa, da bo v decembru že nad 4 milijone brezposelnih.
Obrtniki se gibljejo. Od 20. do 22. septembra t. I. se je vrail prvi mednarodni kongres obrtniških organizacij v Rimu, Na kongresu so bili delegati iz 24 držav. Tudi Jugoslovani so bili zastopani. Dnevni red je obsegal tri točke: 1. Poročila delegatov o položaju obrtnikov v posameznih državah. 2. Poročilo francoskega in italijanskega delegata o korakih, ki sta jih podvzela, da dobe tudi obrtniki svojega zastopnika pri mednarodnem uradu dela. 3. Osnovanje medarodnega obrtnega instituta. Iz tega je razvidno, da sp misel mednarodnega sodelovanja utrjuje tudi v krogih, ki so dosedaj strašili z besedico: Internacionalizem.
Tipografi za znižanje delovnega časa.
V dneh od 1. do 6. sept. t. 1. je bil mednarodni kongres tipografov. Ta kongres je poudaril v svojih zaključkih zlasti to, da se mora skrajšati delovni čas v tipografskih podjetjih tedensko izpod 44 ur — seveda plače ostanejo iste. V nekaterih državah so dosegle njihove organizacije v tem pogledu zadovoljive uspehe.
V Španiji n. pr. so podjetja, v katerih delajo tipografi podnevi tedensko 36 ur, ponoči pa 30 ur. V splošnem pa velja v Španiji za tipografe delovni čas tedensko 42 ur. Mednarodna organizacija tipografov šteje 180.634 članov.
njene šole, čim bodo ti na razpolago. Vsekakor bo treba gleda/ti na lo, da se sedaj zaposlenemu strežniškemu osobju, zlasti pa tistim, ki so se odločili (raj,no posvetiti zdravstveni službi, omogoči obiskovanje predvidenih šol, tako da zaradi tega ne bo trpela njihova eksistenca. Ko bo omenjeni zakon in predvideni pravilniki objavljeni, bomo o tem podrobneje poročali.
Samo 4 Din plačaš mesečno pa dobiš letno tri knjige »Krekove knjižnice«
so mu sovjeti vzeli celo kup v angliji 'Napoleon je začel pritiskati z vojno v cenah, a Rusi so mu krepko odgovarjali. Dutch Shell je izgubila milijone dolarjev.
Tako je bilo z Deterdingom v noči na 11. maj 1927. Naslednjega dne so napravili njegovi prijatelji iz notranjega ministrstva nenadno hišno preizkavo v londonski ruski trgovinski agenciji »Arcos«. Hoteli so najti neke »ukradene« angelške vojaške dokumente, nakar naj bi sledilo prekinjertje diplomatskih odnošajev. Takih dokumentov sicer niso našli, a odkrili so pač neke dokaze špijonaže. Tako ali tako, cilj, prekinjenje diplomatskih stikov je, bil dosežen. Ali je to napravil Deterding? Mnogi so tega mnenja. V skrivnostni zadevi sta vsaj dve točki jasni. Prva je ta, da za preizkavo nista v«lela ne zunanje ministrstvo niti ministrski svet o tem ni preje razpravljal. Druga pa je ta, da bi morala prav tiste dni dobiti sovjetska vlada v Londonu posojilo 50 milijonov dolarjev, katerega je dotlej vsepovsod zaman iskala. To posojilo bi Rusiji znatno pomagalo in ji dalo sredstva za obrambo proti Deterdingu. Kdorkoli je že povzročil preiskavo, ta je vedel, da potem z nenavadno važnim posojilom pozneje *ne bo nič.
Rusi so oficielno izjavili, da je samo Deterding nekaj mesecev pred preiskavo razbil sporazum, ki bi imel biti sklenjen med angleškim in ameriškim kapitalom na eni in sovjeti na drugi strani. »Napoleon« je tedaj zahteval zase monopol na izvozu petroleja in določitev količine izvoza nafte.
(Dalje prihodntič.)
KREKOVA KNJIŽNICA
izda v kratkem svojo tretjo knjigo!
Krekova mladina.
Zagorje. V nedeljo 16. t. m. se je pri nas vršil občni zbor naše Krekove družine. Tov. Langus iz Ljubljane nam je orisal zgodovinski razvoj Krekove mladine;, utemeljil nujnost njenega postanka. Govoril nam je o načelih in veliki nalogi, ki pada danes na organizacijo. Pogledali smo še v Avstrijo, Češko in Belgijo in primerjali tamošnje razmere z našimi, pa tudi delovanje nam sorodnih organizacij. K debati so se oglasili skoraj vsi navzoči, daljši govor pa je imel g. kaplan Marnež. Debata se je sukala okoli današnjih razmer v splošnem, posebej pa še o vzgoji mladine. Izvolili smo nov odbor. Predsednik je Hrastelj Jakob, tajnik Drolc Slavko, blagajnik Kržišnik Engelbert, duhovni vodja pa g. kaplan Jerina Ciril. Zborovanje, ki je trajalo nad tri ure, je pokazalo pri starejših kakor tudi pri mlajših veliko razumevanja za celotni krščansko socialistični pokret in prav posebno skrb za mladino. In to je prav! Zato pa tudi upamo, da bo prihodnje leto plodovitej-še kot preteklo, kar vsi želimo.
Liti$a. Lani smo ustanovili Krekovo družino. Po trimesečnem delovanju pa se nam je odbor razšel na vse strani. Ostali smo brez odbora. Sedaj pa upa-mo, da se vendarle najdemo in izvolimo nove fante, pa z delom pričnemo.
Šmartno pri Litiji. Pri nas zaenkrat še ne bomo ustanovili Krekove mladine. Še niso razmere dozorele. Hudi pa nismo na Krekovee prav nič, kakor nas nekateri dolže. Radi jih imamo; če nas
Vsemogočni je v soboto, dne 15. novembra ob pol 7 zvečer poklical k Sebi našo ljubljeno hčerko, sestro, telo in svakinjo, go$podično
Angelo Gostinčar
uradnico banske uptave
Pokopali smo jo v ponedeljek, dne
17.	novembra ob pol 3 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani.
Vsem udeležencem, ki so našo ljubo rajnico spremili tako mnogoštevilno na njeni zadnji poti in nam olajšali slovo od nje, se lem potom najlepše zahvaljujemo.
Prav tako najlepša zahvala za vse izraze sočutja kakor tudi za poklonjeno cvetje.
Bog povrni vsem in vse!
Žalujoči ostali.
bodo pa dolgo dražili, bomo pa vsi postali K rek ovci.
Dev. Mar. v Polju. Malo sram nas je, da pri nas še nimamo Krekove mladine. Saj smo se že večkrat lotili in razmišljali ali bi ali ne. Pa ne pridemo do konca; sedaj smo znova pričeli pripravljati ustanovitev. Res smo že malo bolj pri zadnjih, bomo pa potem toliko bolj prijeli.
Žrtvi dela v spomin.
(f Mirkotu Bahunu.)
V dneh, ko so časopisi nam poročali o katastrofah in žrtvah rudarjev, je usoda delavskega stanu tudi v naši tovarni zahtevala eno žrtev. Dne 8. t. ni. je kakor iskra med ropotam,jem strojev, med enakomernim prasketanjem jermenov ih zapornik švignila po obratih vest: Haiiu.nov Mirko se je ponesre-čil.' Nismo verjeli. Poteze na bledem obrazu pripovedovalca p« so nam vsebino žalostne novice potrjevale. — Samo dve kratki uri zaitem in že nas ja v premišljevanju okrutosU našega stanu — katero je ta, nepričakovana za losi n n novica oživela z vso silo v notranjosti naši — zmotila beseda — podlegel je>.
Mirko! Nisem bil Tvx>j ožji* intiftuni prijatelj, katerih krog je bil velik. Eno pa je, kar je več kot prijateljstvo: bil si ml brat — član Krekovega prosvetnega društva, brat, katetrih število gre v stotine v fari jeseniški. Bil p* si mi tudi sotrpim-delavec. V imenu prvih in v imenu drugih naj Ti velja torej teh 1«t besed v sveži grob.
Šel si — nepričakovano, brez slovesa — in Te ne bo več. Komaj si stopil v dan krute realnosti naše, že Te je usoda stanu izbirala m svojo žrtev. Sirena tovarne, kaiteira Ti je m dneva v dan, leOo za letom s svojimi rezkim tuljenjem bila znanilka dnevnega dela in počitka, ta sirena pa je bila tudi znanilka Tvojega večnega počitka — smrti. Usmeril si koral«, da pohitiš proti domu h kosilu, usmeril pa si po volji Njega, ki je gospodar življenja in smrti naše, proti domu, ki bo enkrat dom nas vseh ...
,vNe vemo ne ure ne dneva, kdaj nas pokliče Gospod.«
Mirko! Z močjo svojega duha si listal po knjigi življenja; iskal lepoto, cilj njegov. Stopil si v naše vrste, spoznal nas iii našo postavo — in med nami ostal. Vzljubili smo Te, kakor si vzljubil Ti nas. Vzljubil si naša načela in dela'1 zanje; z godbo — Tvojim idealom — si ves navdušen poveličeval njih lepoto. Hvala Ti! Hvala za vsak Tvoj korak, ki si ga storil za nas, za naš prapor! Za Tvojo družabnost, s katero si nas tolikokrat razveseljeval in nam daj dobro voljo. Stokrat Ti hvala za vse!
H-udo mi je, ko <5uje*n jok Tvoje mame, Tvoje sestre, ko gledam solze v očeh Tvojih sovaščanov in vseh, ki so Te poznali. Hudo mi je ob spominu, d® Te ne bo več v naš krog, v naše vrste...
Toda, če je .moralo tako biti, naj bo! Naj bo Mirko! A čuj nve. ko Ti v imenu Tvojih bratov — članov Krekovega prosvetnega društva in v imenu tovarišev delavcev kličem v onostranstvo: čast in slava Tebi — žrtvi dela! — G. A.
f Tov. Anton Povše.
Iz naših vrst se je zopet preselil v večnost eden agilnih naših tovarišev. One 10. novembra1 je zatisnil oči /.a vedno naš član tov. Anton Povše, stair 75 let. Letošnjo jesen se je pokojni pripravljal m biserno poroko, pa
je ni učakal, prej ga je ločila' smrt. za vedno od njegove zveste mu ženice. Ves čas je bil vnet strokovničar. 10 let pa je bil v JSZ, katere zvest in zaveden član je bil do smrti. Naš pokojni Povše je bil sicer po letih star, ali po duhu mlad, in kot tak jei vedno rad prihajat na sestanke in delavska predavanja. Posebno se mu je dopadla >!)elaivaka' Pravica«, katero je razširjal med svojimi sodelavci. V svoji duši je bil globoko socialen, težko mu je bilo, če so tovariši. 1 ožili nad krivičnim postopanj eni podjetnikov. Kot član bivše Sli je vedno oidkrito povedal, da vodstvo premalo zastopa interese delavskega stanu. Bil je član posmrlnega fonda .1SZ. Ob njegovi smrti je prejela pokojnikova žena posmrtnino, za katero je bila jako hvaležna. Na zadnji poti so ga spremljali člani JSZ. Ob odprtem grobu pa se je poslovil od rajnega tov. tajnik ,1 Rozman.
Čez hribe in doline...
Tržič. Nenadoma je preminul v ponedeljek 17. t. m. zjutraj zadet od kapi g. Karol Globočnik, tovarnar kos in srpov. Star je bil 48 let. Kakor blisk je šla ta novica, po mestu in niso mogli ljudje verjeti. Vsak je takoj pristavil, ah, kako škoda je bilo tega gospoda, ki je bil tako dober. Res je bil pokojni zelo dober do svojih delavcev, kateri so ga vsi spoštovali in tudi do revnih; za. vsakega je imel dobro besedo, ako mu ni tudi gmotno pomagal. V njegovi tovarni je zaposlen delavec, ki je zgubil pred šestimi leti nogo, pa je še zdaj v njegovi tovarni in mu ni odtrgal ne na plači, ampak mu je dal lažje delo, iste itak o ima ves čas stanovanje. Res posnemanja vreden indusitriijelee. Redki slo, ki so mu delavci pri srcu in kateri bi jim šel tako v sest ram s ko na, roko. ZaCo je tako globoko pretresla ta žalostna novica. Bog naj bo usmiljen njegovi blagi duši. Družini naše iskreno sožalje. — lstegai dne je umrla po daljši bolezni še mlada žena Antona Markoviča in mu zapušča še majhnega otroka Naj v miru počiva. Možu naše iskreno sožalje.
Vrhnika. V tukajšnji Pollakovi tovarni usnja so se izvršile večje redukcije delavstva. Nekateri delavci so že po več tednov doma, drugi se pa izmenjujejo, tako da en teden delajo, drugi teden so pa doma. Tai prisilni dopust da tovarna seveda brezplačno. Delavec pa naj sami gleda, kje bo dobil zaslužek. Kapitalizem je povsod enak, samo, cfa je čim večji dobiček, pa je vse v najlepšam redu. — Zanimanje za organizacijo je med usnjarji precej ponehalo. Bili so celo taki, ki niso bili s 'tem zadovoljni, da so sami odstopili, ampak so šli še dalje. Prigovarjali so drugim, naj tudi oni izstopijo. Danes pa vidimo, da se ravno tisti zatekajo k organizaciji, ki so prej najbolj zabavljali čeznjo. Tukaj ie šola zanje in za nas. Da, pomerit lahko Iščemo samo pri tovariših v organizaciji, ne pa v zabavljanju. Prišli bodo še časi, ko bo treba nastopiti enotno pot in takrat bomo videli sami mi sebi, koliko smo močni. Kdor pa pride k nam, naj pride kot tovariš, ki bo pripravljen tudi nekaj žrtvovati in ne samo čakati, kdaj bo kaj dobil, za kar ni nič dal.
Hrastnik. »Delavska Pravica« nič ne izve, kaj pri nas delamo. Vendar se zelo gibljemo in je vedno dovolj gradiva. Da bi tudi čita-teQiji »,Delavske Pravice« kaj zvedeli, smo določili posebnega dopisnika za ta list. Samo Bog vedi kdaj misli začeti1. Preteklo nedeljo je Krekova družina na Dolu igrala igro >Pri Hrastovih« ir» pevski zbor je zapel več pesmi. 'bilo je res f letno.
Čital „Delavsko Pravico"!
Pismo iz Neubrucka.
v.
Tudi ostala predavanja niso bila nič manj zanimiva, toda o teh bi bilo pri nas skoraj brezpredmetno pisati, ker so bila prikrojena samo za avstrijske razmere. Obravnavala so predvsem strukturo avstrijskega gospodarstva, kakor tudi vse panoge socialnega zavarovanja, katerega imajo precej bolje uvedenega nego pri nas. Zanimivo in za naše razmere skoraj nepojmljivo je bilo predavanje o< »zakonu proti terorju«, kateri ima namen ščiititii zboroval«) svobodo in svobodo sklepanja kolektivnih delavnih pogodb, poleg tega je zakonsko prepovedano siliti koga pod katerokoli pretvezo v kako strokovnoi organizacijo. Zares to nekako čudno zveni, da je bila demokratičnost že tako daleč in boj med posameznimi skupinami tako srdit, da se je moralo vmes poseči z zakonom.
Poleg predavanj, ki so jih imeli raani strokovnjaki Dunajske Internacionale, je predaval tudi senator Serrarens o naši kršč. strokovni internacionali in Mednarodnem uradu dela. Ker je pa v islam smislu pred kratkim govoril on sam pri nas in je Delavska Pravica« o tem obširno poročala, se jaz v podrobnosti teh predavanj ne bom spuščal.
Tečaj je bil vsekakor dobro organiziran, tako tudi način podajanja tvarine, ki so jo predavali. Ato bi bilfl na razpolago: sredstva, bi bilo želeti, da se skuša vsako leto poslati koga na tak tečaj, kajti s 'tem bi se našim delavskim voditeljem širilo obzorje, izpopolnjevali bi se za važne naloge, ki so jim poverjene v delavskem gibanju.
Predvsem bi se imel ob tej priliki zahvaliti za to, da je bil omogočen poset tega tečaja našemu gen. tajniku kršč. internacionale senatorju Serrarensu in voditelju tečaja g. dr. H. Schmitzu, katetri naju je z vso ljubeznivostjo sprejel, ter nama posvetil obilo pažnje.
Ob koncu pa naj mi bo dovoljeno se zahvaliti tudi vodstvu naše centrale, ki naju je deieg;rala. da poseliva ta tečaj, za kar naj ji bo v imenu obeh tem potom izrečena naj-toplejša zahvalo. — J. R.
Radio.
Kadio med Indijanci.
Z velikimi slavnostmi so imenovali v Van-couveru (Kanada) napovedovalca tamošnje postaje, Georga Wrighta, za častnega poglavarja velikega kanadskega indijanskega rod«. Prejel je ime >Sasaygo-Saniaychiii<, l. j. Leteči glas in pravico, da je do smrti gost rodu na indijanskem ozemlju. Ta odlikovanje je prejel Wrigh'; zato, ker je bil oznanil v radiu izgubo poglavarjeve hčere, ki so jo nato na podlagi tega oznanila našli ter jo privedli nazaj staršem.
Prenosi Nemčija-—Amerika.
Berlinska postaja je sklenila pogodbo z največjo ameriško oddajno družbo. Nameravajo namreč oddajati koncert, ki se bo vršil začetkom tega mesečni v Dresdenu, tudi na ul tira-krat k e m valu. Ta prenos bodo v Ameriki sprejemali in ga tam oddajali po posameznih postajah.
ZAHVALA
Podpisani se iskreno zahvaljujem svojini tovarišem in tovarišicam v Vevčah za prostovoljni prispevek, ki so ga nabrali zame za časa moje bolezni, v znesku 1814 Din. Dragi tovariši, medtem ko ležim jaz v bolnišnici, ste se spomnili moje velike družine, ki je bila ras že v pomanjkanju. Zatorej še enkrat iskrena hvala in Bog plačaj! Janez Hočevar.
Pierre 1’ Ermite;	t*
Rako sem ubila svojega otroka
Župnik je odločno zavrnil Dominika in mu iznova izrazil svoje popolno zaupanje, ker se mu je nesrečni mladenič v srce zasmilil, ko se je z ža-ostnlmi očmi oziral po dvoranah, po dvorišču itn po svojem oddelku, kot da jih gleda zadnjikrat in kot da se za večno poslavlja od njih ...
»Fant, le pogum, le pogum!« ga prime župnik za rame in ga krepko strese. Kaj bi žalovali, ti trije mesci bodo hitro minili, potem boste pa svobodni! Kar brez strahu v bodočnost!«
Podal mu je roko in ga objel. ---------------
Na Elizejske poljane je pridrdral automobil in se ustavil pred Yholdyjevo vilo. Dominik je stopil iz vozila in zavil v vežo. Tu naleti na ujca, ki se je ravno vrnil od Cookove družbe. Žepe je imel polne raznih vodnikov in kar ni mogel zakriti silnega veselja, da mu gre vse tako po sreči.
»Uh, revni moj Dominik, kakšno je to vreme!« začne takoj riniti v mladeniča. »Tako nesmiljieno lije in lije, da bi se sam očak Noe čudil, če bi še živel. Na, vidiš, tako ti je v Parizu celo zimo. De«, megla, sneg... Zato res ne bi bilo lepo, če bi v takem neznosnem času pustili tvojo mater bolno
v Parizu Sicer pa mi je že vse povedala; eaj
sem vedel, da si kljub raznim neprijetnim dogodkom zadnjih mesecev še zmerom nekdanji Dominik in da ne boš žalil svoje predobre mamice...«
Zunaj je ležala prav novembrska noč... Iz sivega oblačja, ki je viselo nad mestom, je pršel droben in mrzel dež, pronical skozi obleko m rezal
Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Če*.
v dušo...	.
Ko je župnik ostal sam, ga je za lup obšla malodušnost. Saj se je nadejal, da bo prišlo kaj takega ... Toliko je računal na Dominika — zdaj je izgubljen za patronaž! Oh, prav zares gorje bo-gaitcem, nikdar nimajo božjega miru! Sedaj so premamili mladeniča s potovanjem^ zatem si bodo izmislili kaj drugega in tako bo šlo toliko časa, dokler bo čisto otopel in se več ne bo mogel upirati...
Na Dominikovo mesto v patronažu bo moral spet stopiti on sam in starejši člani patronaža, spet bodo morali poprijeti Bretagne, Gallais, gospodična Nicolas in mnogi drugi, ki nimajo ne počitnic ne zdravnika, ki si ne merijo telesne toplote niti ne pazijo kako jim bije srce, ampak večer za večerom
 bodisi zdravi ali bolni — prihajajo v društveni
»Dom« in vestno opravljajo svoje ponižno delo, dokler jim Bog ne poreče: ; Dovolj!« ... Vedno so stali kakor kameniti stebri, ki se ne uklonijo viharjem ... Kaj bi se pa že bilo zgodilo s človeško družbo, ko bi slonela na mehkih rokah kakšnega Dominika in še slabših od njega!
Tako je v dvigalu ujec silil v Dominika, ki mu ni maral nič odgovoriti. Res, da zato niti ni bilo časa, vendar je ujec opazil, da mladeniču nekaj ni po godu. Pa ga ustavi na hodniku:
»Domink, ne smeš misliti, da ne vemo, kakšna žrtev je to zate! 0, še predobro vemo! Toda če že kaj žrtvuješ, žrtvuj velikodušno, z veselim in jasnim licem! Bolje je, da sploh nikamor ne gres, kakor da bi se potem vso pot čmeiril in lazil za nama kot pes, ki ga ženemo z bičem! Razumeš? ... Pa menim, da si tudi sam toliko razsoden in da veš, česa je mati najbolj potrebna, če nočeš, da se ji popolnoma razbijejo po tvoji krivdi razrahljam živci, kar bi: jo lahko privedlo do samomora...« Dominik začudeno pogleda ujca, bi nadaljuje: »Da, do samomora, do samomora! ... Ti, niti ne veš, kako je, meni pa je snoči zdravnik vse
natanko razložil... Tvoji materi je treba predvsem ! razvedrila in veselja... Čuješ, veselja in zabave!
Zato te že danes opominjam, da ne boš sitnaril i in s svojo čemernostjo kvaril prelepih krajev in prizorov, ki jih bomo videli na potovanju. No, saj | ne boš tak, kaj ne, da ne boš! ... Kako pa je bilo i z onimi župnikovimi pismi, ki misliš, da sem ti jih i Izmaknil, ti bom že pozneje povedal... Ali še j enkrat poudarjam, da ne veš vsega! Ko boš zvedel kako je prav za prav s teboj in z materjo in I radi česa sem tako ravnal — drugače niti nisem j mogel — mi boš iz srca hvaležen in objel me boš,
I da sem te rešil strašne zavesti, da si zakrivil mar ter i no smrt! ...
Tako je, vidiš, lepi moj Dominik, tako!« je hitel ujec in v polmraku upiral oči v mladeniča. »To pa, mislim, da bi te drugače grizlo kakor otroška žalost zavoljo onih pisem... In kaj ti je končno župnik? Nič, če ne še manj kot nič! Mati pa je le mati in je ne smeš kar tako pozabiti, kaj ne?«
»Da, da,« odvrne Dominik, ki mu je kipelo v glavi, da ni razumel niti ene ujčeve besede.
Kljub takim doživetjem, ki so ga skoraj zmešala, je imel vendar še toliko moči, da je, preden ie legel k počitku, hotel izvršiti župnikovo navodilo. Segel je po »Hoji za Kristusom« in med tem ko je ujec zbijal neki zaboj in medteni ko se je mati jezila na sobarico, je čital v 42. poglavju tretje knjige, kjer se mu je ravno odprlo.
»Sin, če staviš svoj mir na človeka, ker misli in živi kakor ti, boš vedno v negotovosti in skrbeh.
Če pa se držiš večne in nespremenljive resnice, ne boš žaloval, če te prijatelj zapusti ali če ti ga ugrabi smrt.
Ljubezen do prijatelja mora imeti svoji vir v ljubezni do mene in zaradi mene ljubi vsakega, ki se ti zdi dober in ki ti je v tem življenju posebno ljub.