St. 60. V Gorici, v soboto dne 28. julija 1906. Letnik VIII. Izhaja vsiik torek in soboto ob 11. mi predpoldne za mesto ter oL 3. uri pri[\ za deželo. Ako padena ta dncva praznik izide dan prej ob 6. zveeer. Staue po pošti prejemaa ali v Gorici na dorn pošiljan celoletiio 8 K, polletno 4 K in čelrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijovern tckališču po 8 vin. GORICA (Vecerno izdanje.) Ureilništvo in upraynistvo se nahajata v «Narodni tiakarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise jc nasloviti na urednistvo, oglase in naroČnino pa na upravništvo >Goricec. Oglasi so raßunijo po petit- vrstah in sicor ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, racu- mjo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tipka „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Na tretji slovenski katoliški shod! Na povabilo premilostnega in pre- častitega knezo-nadškofa Frančiška dr. S e d e j a, zbrali so sc dne 24. t. rn. slovenski somišljeniki v knezonadško- fijskem dvorcu, da bi se posvetovali glede tretjega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Na tern zaupiiem sestanku je bil izbran pripravljalni od- bor: dr. Anton Brecelj, dr. Josip Der- mastia, dr. Anton Gregorčič, župnik Janez Kokošar, dr. Franc Pavletič, Svi- toslav Premrou, monsignor Josip Pavle- tič, dr. Andrej Pavlica, dr. Franc Žigon, ki naj bi vredil vse potrebno in poskrbel zlasti za obilno udeležbo. Podpisani pri- pravljalni odbor si šteje sedaj v dol- žnost, da obvesti o tem slovensko ob- činstvo goriške nadškofije in da objavi v sporazumu s premilostljivim knezo- nadškofom sledeče naznanilo: Katoliški Slovenci! Znano je, ko- liko dobrega v verskem in narodnem oziru sta rodila prvi in drugi ka- toliški shod v Ljubljani. Vzbudila sta novo življenje po vsem Slovenskem. Nove potrebe in nove nakane naših nasprotnikov kličejo nas zdaj na tretji slovenski katoliški shod, na tabor ka- toliškega slovenskega ljudstva. Na tem shodu se bode p r e gle da lo dosedanje katoliško delovanje in d o 1 o č i 1 o, kaj storiti v bližnji bodočnosti z združenimi močmi v korist siovenskemu narodu. Goriški Slovenci! Pripravljalni od- bor ljubljanski vas kliče in vabi v Ljubljano s temi besedami: „Kličemo Vas, katoliški Slovenci, v svesti si vaše velike ljubezni do naše domovine in našega narada, v sveti si vaše ve- like ljubezni do katoliške cerkve ! Naj bi bil III. slov. kat. shod tabor, v kate- j rein bi se našli vsi Slovenci v bratski ljubezni in slogi; naj bi bil ta shod po- četek nove dobe, ko bi padlo vse, kar nas loci, ko bi vsi Slovenci od Save do ( Drave, od solnčne Goriške in kršnega Primorja izpovedali eno vero, vero v re- ; šilno moč krščanstva, vero v zveličavno j cerkev, vero v vstajenje narodov v moči krščanskih idej 1" Naj bi ta klic ljubljanskega pri- I pravljalnega odbora privabil dne 26., 27. in 28. avgusta mnogo goriških Sloven- cev v belo Ljubljano! V ta namen bomo skušali doseči vsaj znižanje vožnili cen. Da se posreči to, treba je skupnega de- lovanja. Ob pravem času bomo v časo- pisih naznanili bolj natančno. V vsaki duhovniji naj blagovoli č. duhovščina nabirati podpise dotičnih, ki mislijo za trdno udeležiti se slovenskega kat. shoda v Ljubljani. Število udeležnikov naj se naznani brž ko mogoče goriš- kemu pripravljavnemu odbo- r u. Pričakujemo jako obilne udeležbe. Želeti je, da bi se priredili v posameznih dekanijah pripravljalni shodi, na katerih naj bi se govorilo o resolucijah slov. kat. shoda. Tak shod priredijo tudi v Gorici. Opozarjamo, da bo v nedeijo dne 2(i. itvgusia glavni slavnostni shod, do- čim bodo v pondeljek dne 27. avg. in v torek dne 28. avgusta večinoma od- sekova zborovanja. Slavnostnega nedelj- skega shoda se bodo udeležila vsa de- lavska društva in ogromna organizacija „Slovenske kršcanske zveze" z zastavami in raznimi zbori. Vstopnina za shod dne 26. avg, znaša 40 v, za vse tri dni 2 K. Preno- čišča poskrbi osrednji odbor ljubljanski vsem udeležencem proti majhni odškod- nini. Potrebno je pa, da se vsi udele- ženci naznanijo do 19. avgusta goriš- ] kemu odboru. ! Pripravljaini odbor bo objavljal vsa nadaljna pojasnila v „Gorici" in v „Pri- morskem listu." Vsa pisma v tem oziru naj se obračajo na odboroyega tajnika dr. Josipa Dermastia v Gorici. V Gorici, dne 26. julija 1906. Pripravljalni odbor. Zasluzen odgovor. Laški državni poslanec Lenassi je SeJ, kakor poročajo Jisti, k miniatru predsednikn bar. Becku, da bi mn po- tožil strašno krivico, ki se je igodila j ubogim Italijanom na Goriäkem, ko so se odatranili dvojezični napiai na tukaj- šnji pofelaji državne železnice. Da bi pa njegove besede prav gotovo ne bile j brez zaželjenega vspeha, opozoril je mi- nistra tudi na znani protest goriškega starašinstva. Toda čujte in strmite ! Niti to ni pomagalo čisto nič. Da, minister se je drznil celo poslancu Lenassiju v obraz j povedati trpko resnico, kakor je niso j vajeni pogosto slišati naši Italijani. Rekel mn je namreč, da primoraki Lahiv sedanjih r a z m e r a h nimajo ________—- ¦ vzroka se pritoževati, s a j jim je vlada pri pogajanj'ih o v o- lilnireformi pridobilaše jed- nega poslanca za Goriäko in jednega za lstro. Tiho naj bodo iorsjj in naj nikar ne kričijo o kakih namišljenih krivicah, ki jih morajo v narodnostnern ozira trpeti v Avstriji. Nasproti da jim je treba hvaležnim biti vladi, svoji dobrotnici, ktera jih vedno in povsod podpira in skrbi za-nje očito kot za svoje benjamine z res pristran- sko naklonjenostjo. Ta nepričakovani moški odgovor je oeupnil in poparil tudi aicer junaäkega Lenassija tako, da je samo še nekaj jecljal o rečeh, ki jih zna posebno dobro na pamet : o prestari kulturi sarlanskih kolonov. o višji omiki naših Italijanov in o sličnih stvareh, češ, da iz teh raz- logov pristoje Lahoin vse tiste miiosti kot njih sveta pravica, ki jim ne more nihče nkratiti. Rdo utegne tedaj od njih terjati, da bi radi tega popnstili drnge pravice? A zopet ga je zavrnil bar. Beck, da niti v tem pogleda, kar se do- staja napisov na državnih postajah, niso laške pritožbe opravičene ; kajtinapisi v Rocoln in pri sv. Ivanu so i z- kljnčno italijanski in v e n dar jetam po uradnih statičnih podatkih velika večina slo- v a n s k a. Z drugimi besedami : krivica se ne codi kakor drngod tako tudi tnkaj Italijanom, ampak Slovencem. Da se naäe zahteve smatrajo na najviäjem mestn ntemeljene, to priznanje nas v srcu veseli, naša radost pa bo še le takrat polna, kadar oblast tudi izvräi, kar je spoznala za pravično, kadar da Sloven- cem, kar jim ti<5e po naravnem pravu in kar jim je zajamčeno po državnem zakonu glede narodnostne jednakoprav- nosti. Samo ob sebi se pa razume, da se moramo najprej sami zganiti, s svojimi terjatvami in prošnjami ne odjenjati, dokler se nam ne odpre. To pa brez razlike strank: vsi Slovenci moramo biti združeni ko jeden mož. Kar ni mo- goče posamszniku, posreči se skupnema prizadevanju. Pravična stvar zmaga na zadnje brez nobenega dvoma. Toda mi ne smemo zraven spati spanja pra- vičnega. Drugače smo sami krivi, ako ne dosežemo, kar nam gre; samim sebi nam je potem očitati, da smo prikrajšani mimo drngih narodov. Posneiriati nam je treba v našem postopanjn Italijane. Tarn ne drži nikdo križem rok, ampak vse stranko tekmajejo mej sabo, kdo stori veö v boju za na- rodne pravice. Pa kaj pravim za na- rodne „pravice". Te pravice uživajo že zdavna v polni meri ; a vendar niso še zadovoljni s tem, kar imajo, vedno višje hrepene njih nenasitne želje, vedno stavijo novo zahteve na vsaki strani, dasi so sami dobro prepričani, da so krivične. V tem oziru ne najdem vsaj jaz prav nobenega razločka mej itali- janskimi listi in politiki, bodisi da so li- beralni ali klerikalni. Rečem lahko brez strahu, da je „Eco" v zadnjem časa pisala nič manj, ako ne äe bolj strapeno proti slovenskim pravicam kakor drugi italijanski časopisi. Za vzgled, kako ravno še ona hujska proti Slovencem, hočem navesti njene po8lednje besede o [odporu tukajšnjega starešinstva glede napisov na goriški po- staji. Svoje poročilo o dotični burni seji sklepa lako-le: „NaČin, kako se je vršila vsa ta seja, nas potrja v naäem mnenju, ki smo je že večkrat pojasnili, da same besede ne pomagajo, da je treba tudi delati. Goriäki Italijani pa so do zdaj sicer mnogo govorili, a ničesar storili. Ako bi bilo v resnici liberalcem do bla- ginje in narodnosti italijanake, ne bilo bi treba danaänjih protestov". Pobožoi aaši babici ne tlačijo še dovolj laški li- beralci slovenskega naroda, ko teptajo z nogami njegove pravice, ko mu ne pri- voščijo niti svojih šol niti slovenakih napisov. LKaj bi hotela „Eco" še več? Anli ne, da bi liberalci vse Slovence v Gorici kar podavili, če le zinejo kako slovenBko besedo 1 ? Naivno vprašoje kasneje „Eco", kakšen pomen more paö imeti ministrov odgovor Lenassijn, ko je na ugovor glede napisov indirektno odgovoril na- glažajoč za Italijane preagodno razdelitev LISTEK. V sreči nesreča. (Črlii iz vasi. Zučrtul .lolin). I. Bii je precej vroč popoldan, da je cnrljal pot po vročem čelu marljivih poljedelcev. ki so se trudili zunaj na polju za vsakdanji kruhek. Toda zarjaveli kazalec zastarele ure v vaškem zvonikn se ni dal prav nič ostrašiti, ampak ne- atradno se je pomikal dalje in dalje, da bi dosegel čim prej svojega manjšega, a zato tudi počasnejšega tovariša. In res, čez nedolgo se mu je to posrečilo. Tedaj je zračunil v svoji umni glavi Šimonatov Tomaž, ki se je zibal baš iz Mučičeve krčme, da kaže ura ravno tri četrt na štiri. Ta Tomaž je bil precej obilna oseba srednje visokosti. Nekoliko zabahli obraz in živo-rdeč nos sta pričala o tesni pri- jateljski vezi med božjo kapljico in To- mažem. Ali ko pravimc, da se je zibal, naj nikdo izmed častitih bralcev ne misli, da se je morda opotekal! 0 tega ne! Hoteli smo reči le, da ga je imel ravno zadosti pod svojim zapraäenim, pred več leti kupljenim rjavkastim klobukom, ka- terega krajec je visel leno in trudno nizdol, kakor bi hotel prepričati svojega gospodarja, da mu je filužil že dovolj dolgo, da bi se mu torej na stare dni spodobila pokojnina. Takegavidimo torej svojega Tomaža na cesti. Ko pride mimo Čokovega dvo- riača, mu vdari na nho hrup in sum in govorjenje. In res ugleda na dragem koncu imenovanega dvorišča pred hlevom zbrano precejänjo trumo vaščanov. Büi so možje, žene, mladeniči,dekline, starčki, otroci — vse pomešano. „Kaj pa imate tam, Ijudje božji?" se oglasi Tomaž ; da ni pričakoval od- govora, katerega res ni dobil, je pričalo to, da je hitel takoj proti gruöi, da bi se prepričal o stvari na lastne oči. Tam se začne riti naprej skozi ljudi, da bi prišel na sredo in dosegel svoj namen. Toda pričujočim ni bilo to nič kaj po volji, in Škorjunov France ga je potisnil kaj krepko nazaj, ko se je zadel ob-enj: „Šleva, kaj misliä, da si v turški vojski, da se boš tukaj rilo in pretepalo?" „Kaj v turški vojski? Mari nisem bil? Vsak dan sem postreljal nad pet- deset tistih poganskih širokohlačnikov, pa tebe se tudi ne ustrašim, vešl Po petdeset Jali äe več sem jih postreljal, zapomni si 1" Tomažbibil nadaljeval äe bogve do kedaj svoje pripovedovanje in bi ponovil zopet enkrat na dolgo in äi- roko tisto staro pripovedko, kako je streljal Turčine ob zasednnju Bosne in Hercegovine, da mu ni zaklenil nst vaški župan, Bkrben oče svoje občine : „Molči, Tomaž, ali pa pojdi, od- koder si prišel ! Kridačev ne potrebujemo. Molči vendar, da se bo vsaj slišalo, kaj bodo rekli gospod kuršmit". In res je Tomaž takoj vtihnil, ko je začul besedo „gospod kurämit". Na- stala je tišina in živinozdravnik je go- voril Čoku, ki je milo pogledoval na vola, koji je ležal mrtev na tleh sredi grace: „Da Bte me poklicali prej, bi morda ne bil crknil. Toda moja pomoč je bila pre- pozna. Kaj se hoče: vol je mrtev — kar je, pa je. Sedaj vam ne preostaje drugo kakor vola zakopati. Da ga pa ne izkoplje morda po noči kak sleparski mesar, vam svetujem, da ga oblijete prej s petroljem". Obrnjen proti županu pa je nadaljeval : „Ako vidite, da se pokažejo na kakem živinčetu enaka znamenja kakor tu, po- šljite takoj pome. Hitra pomoč lahko kaj izda; a kedar je propozno — kakor vi- dite tukaj". Po teh besedah se poslovi, Bkoči na svoje kolö in se odpelje zopet v mesto, ki ni bilo niti eel o uro od- daljeno od vasi, v kateri je živel naš Tomaž. „Toni, pojdi tja v ekedenj, deni na. voz škalir za gnoj, vprezi Padöna (tako se je imenoval vol, ki je ostal živ ne- srečnemu Čoku) in pridi sem, da na- ložimo tega vola tukaj na voz! Pokopljemo ga na polju tam v Jeremitišču pod tisto veliko murvo koncem njive. Ti, Francka, pa pojdi gori k Knzmiču z vröem in kupi dva litra petrolja !M Hlapec in dekla se zganeta in gresta vsak po svojem opravilu, kakor jima je bil ukazal gospodar. Kmalu se vrne Toni z vozom. Več krepkih rok — nekatere s koli oborožene — se vpre in dvigne na tleh ležečega mrtvega Gäjarina na voz. Pri tem je po- magal seveda tudi Tomaž, dasi je bil povsnd bolj v nadlego kakor v prid. Imel je namreč ne preveč hvalevredno čednost, da je povsod rad vtikal svoj nos — naj ga je bilo že treba ali ne, Tedaj je držal ravno za obilni skok Gajarinov in skoro nehote si je dejal, toda samo v srcu, tako da ni slišal nikdo navzoeih: „Kaj bi dal, ko bi bil ta skok moj ! Gel mesec bi mi ga lahko pekla in cvrla moja babnica". (Dalje pride). mandatov na Primorskem. Prosi dalje, naj ji Lenassi to stvar raztolmači. Menda ni „Eco" res tako kratke pameti, kakor se dela. Dovolj jasen je odgovor Beckov vsakemu otroka : naj nehajo vendar enkrat Lahi v svoji brezobrazni nesramnosti pritoževati se o krivicab, ki jih ni, tcrjati pa poleg tega od vlade, naj njim na ljubo reg krivično postopa z drugimi narodnbstmi. Dostavil pa je tudi, da se vlada ne boji laških groženj in da bi ostala neizprosna, ako bi se pri Jotvoritvi nove proge dogodile kako sovražne demonstracije. Dobila sta Lenassi in „Ecco" od ministra zasluženi odgovor, ki ga tako z lepa ne pozabita. Italijani pa sploh naj pazijo, da se jim skoro ne povrae, kakor zdaj posojujejo. Iltisi s prucp zadružnega shoda. (Konoc.) Da je zadružna oblika ngodna tudi za živinorejo, to nam kaže edino le Štajerska s svojimi 9 bikorejskimi za- drugami. Dobro bi bilo, da bi tema vzgledu sledile tadi druge naše de- žele, osobito planinski deli iste. Ustano- vile bi se težko govedorejske, konjerejske in svinjorejske zadruge. Ne bi bilo na- pačno, ako bi se gojilo tadi nekoliko več perutninarstvo, poaebno z ozirom na denar, ki bi se ga dalo dobiti za jajca. Zadruge za prodajo jajc, bodisi samostojne ali v zvezi z že obstoječimi mlekarskimi zadrugami, v smislu sklepa zadražnega shod» o tern predmeta bi bilo tudi za naše razmere zelo koristne. Goriški gor- jani, ne pozabite, da vas veže nova že- lezniäka proga s Trstom, torej izrabite to ugodnost vsestransko ! Največ imamo pri nas potrošnih zadrug (konsumne, kmetijske, gospodar- ske). Teh je 132 nasproti 82 poljedelskim in 22 obrtnim. Stavimo jih pod en klobuk, ker je navadno naziranje „kme- tijsko" ali „gospodarsko le plašč, pod katerim se skriva navadna konsumna zadruga. Ko je bila pri nas začela gonja proti kons. društvom, so se ta sicer dalje nstanavljala, a pod prikritim imenom. Razdeljujejo se pa po poäameznih de- želah tako : Primorska (56), Kranjska (48), Štajerska (48) in Koroška (1). Gidno se bo zdelo marsikomu, da je tu na čelu Priroorska. Ali ne smemo poza- biti, da so na kraški planoti in v tržaški okolici zadrage, ki sicer nosijo imo „konsumne zadruge", a se v bistvu pečajo le z vnovčenjem vinskih pridel- kov svojih članov. Njihovo poslovanje pa ne odgovarja zadružnemu duhu, ker ni80 drugega nego navadne krčme. Ve- činoma popivajo člani lastno vino, ka- tero so prodali zadrugi. Namena vinar.ske zadruge nimajo, ker ne prodajajajo vina konsurnentu, nego ga same konsumirajo v svojih krčmah. Clani imajo prav za prav le omejeno korist od teh zadrug, ker dobijo sicer res z eno strani neko- liko večjo ceno za svoje blago, kakor od drugega kapca, zato se pa z druge strani zndraga zakopa v dolgove, kor ima skoraj vsaka zadruga večjo ali manjšo stavbo z dvorano za veselične namene itd. NaSo stališče nasproti konsumnim druStvom na sploh smo že omenili. Ne moremo so segrevati za zaidruge, ki ni- majo v sebi etičnega momenta, ki dajajo kmetu blago „na kredo" in ga s tern zavajajo v vflčje ali manjšo lehkoživlje in potratnost, ki ne morejo vspešno kon- kurirati s trgovcem. Trgovec skrbi sam za razvoj svoje trgovine. Ako gre trgo- vina rakovo pot, ran gre za lastno kožo. Zato pazi, gleda in vpotreblja najmanjšo stvar, ki gre v korist in ohranilov nje- govega podjetja. Kaj drugega je pri kon- sumnih zadrugah. Kako se tarn godi, je drastično naslikal Rožman sam, ki je hotel braniti na zadružnem shodu sta- lišče Zadružne zveze v Ljubljani v vpra- Šanju tovrstnih zadrug. Le poslušajmo ga, ko pravi v svojem referatu o „dose- danjih izkuänjah s konsurnnimi društvi, njih nadaljni razvoj in njih razmerje h kmetij8kim zadrugam" mod drugim tudi to-le : „Pred vaem manjkala je vodjem konsurnnih društev potrebna in zalostna trgovska izobrazba, zato so se pri na- ročbi blaga, pri spravljanju, pri racunstvu itd. vrinili marsikateri pogreäki. Bilo tudi ni nobene zveze, katera bi konsu- mnim društvom preskrbela blago, bila so pri nakupu docela sebi in trgovčevi mi- Josti prepuščena. Trgovec je s konsumnimi druätvi kaj rad kupčeval — ker je imel ra<5u- nati na gotovo plačilo. Ker je trgovec kmalu spoznal, da vodje konsurnnih društev o trgovini malo razumejo — in je povrhu v kon- sumnih društvih še videl neljubega konku- renta, jim je z najmirnejäo vestjo natvezil najslabae blago. Pri naročilih blaga go- dilo se je najčešče tako-le : Fino, elegantno - oblečeni potnik pripeljal se je z nebroj kovčeki in često s krivim nosom — pred konsumno društvo. Vodjo prodajalne se pozdravi lo- jalno z „tjospod kolega", ponudi se mu par srnodk, ob enem se mu pa za božič obljubi lepa obleka, saj se je nadejati dobre kupčije. Sedaj pokličejo načelnika; ta je najčešče popolnoma priprost kmet, ki pride naravnost iz hleva ali pa od polja. In na tega se sedaj vsuje cela vrsta častnih priimkov — gospod načelnik tu, gospod ravnatelj tarn — tako dolgo, dokler ni rnastno naročilo pisano in tudi podpisano. Pri blagovnem društvu je bil glavni cinitelj kredit. Ljudje so se navadili vzeti blago na upanje — in tako so storili tudi pri konsanfinih društvih. Če bi imela konsumna društva za- dostna lastna denarna srodstva, bi že še lahko nekaj čuaa dajala na upanje. Ker konsumno društvo ni imelo v deležih lastnih sredstev, je moralo iskati kredit, se zadolžiti — ogromne obresti plačuti — dokler konečno ni bilo preza- dolženo...." „in ni älo na boben", tako naj bi bil dodal še Rožman, reanici na ljubo. Pribijemo, da je lepo, da je ravno ono me8to, ki je najbolj pospeševalo nstanov- ljanje konsumnih zadrug, in to je za- družna (Gospodarska) zveza v Ljubljani, začelo spoznavati, da s slarim, „šlendri- janom" ni mogoče naprej in da je treba tudi tu reform. Da pa no bode mogoče ljubljanski organizaciji zanikavati svojega vodilnega delovanja pri akciji konsumnih društev, navajajmo sledeče razvojne ätevilke. Kon?umnih društev se je ustanovilo na Slovenskem v posameznih letih : 1880, 1882, 1887, 1891, 1893, 1894, 1895 1 12 2 2 12 1896, 1897, 1898, 1899, 1900, 1901, 1902 5 9 25 43 27 8 11 Torej se je ustanovilo od 1. 1880 do 1897 25 konsumnih društev, od leta 1898—1902 114, 1. 1899 pa se je n s t a n o v i 1 a v Lj nblj a n i „Gospo- darska zveza". Pripravljale so tej zvezi tla od I. 18 9 4 sem „Zveza slo- venskih posojilnic" in prva „Gospodarska zveza", ki je bila že zasnovana kot društvo in je razvijala največjo propa- gando od I. 1897 sem. Najmanj vporabljarno Slovenci za- druge v dosego melioracij. EJino le kranjska dežela navaja eno vodovodno in eno mostovno zadrngo. Vzrok je naj- brže ta, da je celotni naš gospodarski preporod še mlad, v povojih kar bi lahko storili z združenimi močmi, z za- družno gospodarsko organizacijo. Pa tudi si nismo še popolnoma na jasnem, kje in kako bi vporabili melioracije, nismo äe zadostno vpotjeni v poljedelsko izboljäevalno akcijo. Pa kar še ni, lahko še pride : to bodi nam v tolažbo ! So eno vrsto zadrug bi imeli ta imenovati, ki sicer ne «pada v polje- delsko zadružništvo, katere pa smo vendar-le Slovenci ustanovili, namreč obrtne zadruge. Teh je skupaj 22, in so, kakor vidimo iz prej navedenega raz- kaza, raznovrstne. Mizarske, žebljarake, sodarske, tiskarske, kopališke itd.; „vsako sorte", kakor bi rekel naš gorjan. Kranj- Bka j[h ima največ (13), za njo Primorska (8), Štajerska irna le 1, Koroška pa 0. Dasi zadruge te vrste bistveno ne spa- dajo med poljedelsko zadružništvo, so vendar za naže slovenske razmero zelo potrebne in koristne, saj nam priprav- ljajo pot za pravi obrtni narašoaj. L^ želeti moramo, da bi se uatanavljale za vse mogoče obrtne stroke. Posobno važne bi bile zadruge za čipkarstvo, za pro- dajo gozdnega lesu, za izdelke domače industrije na sploh. Domača industrija je pri nas le vedno še premalo razvita, zadružništvo pa bi moglo vplivati na to, da bi se razširila in uveljavila. lzgledov za to imamo drugje dovolj, samo oči nam je treba odpreti. Sklepajmo : posojilniitvo naše je po svoji veCini Schultze-Delitschevega se- stava, in nima torej prave poljedelske naloge; pristnih poljedelskih zadrug je pri nas le vedno äe premalo, največ pa jim manjka še pravilne in namenom primorne osredtije organizacije, tako da bi se moral osigurati intenzivnejši go- spodarstveni donos poljedelskega obrata ; potrošne zadruge na svoje gospodarske naloge, ki jo imajo izvrševati, ker veči- noma ne odgovarjajo potrebam nažih razmer. Na vprašanje: „Ali ima slovensko zadružništvo poljedelski značaj ?" mo- jfemo odgovoriti: Le deloma! Ker pa ima le deloma ta značaj, bodi naša na- loga, da mu ga priskrbimo. Slovensko zadružništvo nnj prične novo fazo svo- jega razvoja. Delovanje zadružnikov bodi: ne toliko novega organizirati, nego re- organizirati, kar že imamo ! Sklepajmo z besedami, katere je navedel dr. M. Weden, Dredsednik nemške zadružne zveze na Č^škem, v svojem članku ..Poljedelsko zairužništvo na Nomško-Češkem in njegove prve prihodnje naloge" : „Zananji plašii bleačečega eksten- zivnega razvoja ni glavna naloga polje- delskega zadružništva, kakor naglaša s pravico Friderik Müller. Njegovi ideali, njegovi najvrednejši smotri so v izfolanju in intenzivni izobrazbi poedinca za skupno zadružno delo." Torej naj številke same govorijo le o ekstenzivnem razvoja, nego tudi o intenzivnem delovanju slovenskega za- družništva ! S. P. (Dalje pride.) Politiöni pregled, Ministerski predsednik bar. Beck v Išlu. V sredo sta bila v lala pri cesarja ministerski predsednik bar. Beck in hr- vatski ban grof Pejačevič. Oba sta bila povabljena od cesarja na obed. Baron Beck je poročal vladarju o položaju dve uri in pol. Cesar je pohvalil Becka in izjavil, da je zadovoljen z napredkom volilne proonnove. Carinska vojska med Srbijo in Avstrijo. Po.stopanje Avstrije nasproti Srbiji vzbudiio je veliko nezadovoljnost ne samo v Srbiji ampak tudi v drugih državah po- sebno pa na Francoskem. Gelo nemški listi napadajo grofa Goluchow3kega ter imenu- jejo njegovo postopanje skraino nasilno. Bolgarsko časopisjo stoji brez izjeme na strani Srbije, ter pozivlje Bolgarski narod, da skupno nastopa proti Avstriji, češ, da je ta najhujša sovražnica svobode in ne- odvisnosti balkanskih držav. Ker se je napovedala Srbiji carinska vojska v so- glasju našega ministerBtva za zanaaje reči z avslrijsko in ogrdko vlado, napa- dajo vsi ogrski listi ogrsko vlado ter zahtcvajo od nje, naj dela na to, da bode te carinske vojske prej ko prej konec. Kakor se vidi postaja naš minister za zunanje reöi grof Goluchowski vedno bolj ne- roden in nesposoben, zato pa so naj- brže utemeljene vesti, ki pravijo, da kmalu odstopi. Dogodki v Macedoniji. V okraju Drama je splošno puntanje. Dolže se Holgari, da so to gibanje pri- pravili. V Plevni so bili trije Grki ubiti z bombami, med njiuii ludi občinski predstojnik Valavanjos. V Gornici je bil abit noki jgräki duhovnik. Z bombo sta bili razdjani tadi dve gräki hiäi. Pri nekem bolgarskem pogrebu je 2000 Grkov demonstriralo proti Bjlgarom. Pri Valija, v okraju Serez je bilo v preteklem me- secu ubitih 21 Grkov. Dogodki na Ruskem. Na Huskem je še vedno vse mimo. Bojazen, da izbrnhne po celi Rusiji vsled razpusta dame revolucija, je bila torej neopravičena. Tudi na splošen štrajk, katerega so razni listi s tako go- tovostjo oznanjevali, v Rusiji danes nikdo ne misli. Izmiäljena so bila tudi poročila, da je bilo vse polno bivših poslancev aretiranih. Aretiranih je bilo sicer zadnje dni mnogo oseb, a ti so bili revolucijo- narji, pri katerih so ruske oblasti našle vse polno revolucijskih spisov in oglasov. Raska vlada je sicer sklenila, da hoče za vsako ceno vzdržati mir ter potlačiti revolucijsko gibanje, a sklenila |je tadi, da se hočejo izogniti vseh nasilstev ter je v tern smislu podučila tudi vse guver- nerje. Mnogo se je pisalo o vojaäki dikta- turi, a tudi o ti so glasovi že potihnili. Govori se celö, da se ministerstvo kmalu prevstroji v liboralnem smislu. — Kakor vse kaže, so bile vesti, katere so prina- šali razni listi, posebno pa židovski o vojaških revoltah večinoma izmiäljene. Sicer pa ni izključeno, da se položaj na Ruskem že v najkrajšom času do cela ne spremeni. Manifest členov razpuš^ene dume. Manifest, ki so ga izdali v Viborga zbrani členi razpuščene dume. se glasi: „Zastopniki Ijudstva narodu: Državljani vse Rusije ! Ukazom od 8. julija (st. štila) je bila razpuščena dr^avna dacua. Vi ste nas izvolili svojimi zastopniki ter ste nam naložili, da pridobimo zemlje in svobode. Izvršivši vaä nalog in našo dolžnost, smo sestavili zakone, da zagotovimo ljudstvu svobodo. Zahtevali emo, da se odstrani neodgO"orne ministre, ki so zatirali svo- bode, kršivši zakone, ne da bi se jih zato pozvalo na odgovornost. Pred vsem smo pa hoteli skleniti zakon glede raz- delitve zemljišč mei kmele, hoteč jim v to svrho s prisilno razlastitvijo nakazati zemljišea, pripadajoča kroni, apanažam, kabinetu, yamostanorn in cerkvam. Vlada je izjavila, da je tak zakon nedopusten, in ko je duma zopet odločno predlagala prisilno razglasitev, je bila razpuščena. Vlada obljublja sklicati novo dumo tekom 7 mesecev. Za celih 7 mesecev mora ostati Rusija brez ljudskega za- stopstva, dočim se nahaja ljudstvo na robu propada, dočim sta industrija in trgovina paralizirani, dočim je vsa drža- va v neredu in dočim je ministerstvo dfcsinitivno dokazalo svojo nesposobnost, da zadovolji potrebam Ijudstva. Sedem mesecev bo vlada po svoji volji uprav- ljala državo, boreča ye proti ljudskema gibanju ter bo zbirala poslušne eletnente proti dumi. Ako se vladi posreči, da po- polnoma zatrö ljudsko gibanje, tedaj ne skliče več nobene dume. Državljani rao- rajo braniti prava, pridobljena od ljud- skega zastopatva. Rusija ne sme niti za en dan ostati brdz tega zastopatva. Vi imate sredstvo, da to dosežete. Vlada nima pravice, da brez dovoljenja na- rodnega zastopstva zahteva od Ijudstva tfavke niti da pozivlja narod pod orožje. Zato imate sedaj, kq je vlada razpustila dumo, pravico, da ne date ni davkov ni vojakov. Ako pa najme vlada posojila, da si tako preskrbi denar, iedaj ne bodo ta posojila veljavna, ker bodo skleujena brez odobrenja ljudskega zastops tva. Ruski narod jih nikdar ne prizna in ne bo dolžan jih plačati. Zato ne dajte po- zvavši Be na vaäe zastcpnike, kroni niti kopejke in niti enega moža za vojsko. Vstrajajte pri tem: složni neupogljivi narodni volji se ne bo zamogla upreti nobena sila. Državljani 1 V tem napovedanem neizogibnem boju bodo vaši zastopniki z vami !" Domače in razne novice. Za „Solski Dom" je došlo našsmu npravništvu : Zimorec v šempaskem ža- pnišča 2 K 90 v; Gospa Mimi Gruntar, notarjeva soproga v Ribnici na Djlenjskem poslala po začasno tam bivajočemu S. Gregorčiču ustanovnino 200 K. Bog živi vrlo rodoljubkinjo ! Predsedništvu so plačali: Josip Pav- letič, kanonik v Gorici 20 K; Andrej Znidarčič, vikar v Gradnem nameäto ude- ležbe pri konecletni veselici 4 K; alo- vanski bogoslovcl v Gorici zbrali koncem ä. leta 19 K; Alojzij Gulin, ccrkovnik v Gorenji Vrtojbi 20 vinarjev ; „Narodna tiskarna" za narodni kolek 3 K 20 h. Srčna hvala ! Pop rave k. — V zadnjom izkazu za ,.Šolski Dom" ste po neljubi pomoti izostali hneni darovalcev pri Sv. Laciji, namreč: Kragelj Gašpar, krojač 70 vin.; VekoslavWittek, krojač 50 vin.;Frančišek Kovačič pa je daroval 70 vin. in ne 60, kakor pomotoma izkazano. Odlikovanje. — Nj. Vel. cesar je podelil namestništvenema svet^valju v Trstu, g. Alojziju Lasciaku red žalezne krone 3. vrste. promociji. — Minolo soboto je bil na graškem vseučiližču odvetniški kandidat Josip Flego iz Buzeta promo- viran doktorjem prava. — Dnel9. t.m.je bila na graškem vseačilišču promovirana doktorjem modroslovja gospica Marijana Urbas, hči pokojnega profesorja na dr- žavni realki v Trstu, slovenskega pisa- telja Viljema Urbasa. Načeluik seneraliiega štaba grof Beck o bohlnjski železnlcl. — Gros Beck je izjavil o novi bohinjski želoznici: Novi železnici je začetkoma vlada zelo nasprotovala. Izvedli so jo na zahtevo vojaških krogov. Nova železn:ca ni le velike strateške važnoati, marveč tudi v trgovskem uzirn Avstriji koristna. V strateškem ozira je zahtevalo vojaätvo drugo prodiralno progo ob Soči, med tem ko so dozdaj mogli oporabljati le jažno železnico. Dovažauje in odvažanje oseb iu tovorov yl mesta na poutajo bohiuj- skc železnice. — Mestni manicipij go- riški je glede odvažanja oseb in tovorov na postajo bohinjske žeieznice določil to-le: Vai privatni vozovi, kakor tudi vsi drogi vozovi, ki prevažajo in odvažajo Ijadi na postajo bohinjske zelezn'ce, ne plačajo nobene mitnine, ravno tako so proati mitnine vozovi spediterjev in tr- govcev, ki prevažajo in odvažajo blago na imenovano poatajo. Z ozirom na to, da je sedanja dovozna cesta jako ozka, vozili bodo vozovi, s katerimi se preva- žajo osebe po cesti, ki pelje na pokopa- lišče in ae po isti tndi vračali v mesto. Vozovi pa, ki prevažajo blago, vo- zili bodo na postajo po cesti, ki pelje na pokopališče, a vračali so bodo b,)diji prazni, ali pa ludi naloženi z blagotn s postaje po cesti čez Blanco. Oai, ki bi se pregrešili proti tem določbam, ae bodo kaznovali z globami do 200 K. Hovder, hovdrr na novi želez- iliški pOBtajl. — Naäi aadjerejci so za- čeJi že razpošiljati sadje po novi želez- nici. Pripovedujejo nam pa, du se ailijo govoriti le nemški, dasi znajo vsi osluž- benci na postaji slovenski jezik. Slišali srao na svoja uäesa, kako so ae spaka- vali v nemščini nekateri sadjerejci iz Brd in aicer iz K o z a n e. Slovenci, bodite previdni ! Govorite slovenski jezik, ker s tem delate sebi cast in ko- ristite svojim rojakom s tem, da suite vlado nastavljati slovenske aradnike in nslažbence ! Kako bodo dobili Slovenci službe, če jih vi ne potrebojete in se naravnost izdajate za Nemce ali Italijane ? Policija išče nekega Kasa iz Kob- dilja. Kqs je bil narednik pri 97. pešp. in potem tadi dvorni žandar. Pred nekaj časom je prišel v Gorico ter se nastanil v „Ilotelu Südbahn". Spremljala ga je neka ženska, o kateri je pravil Kus, da je njegova žena. Izdajal se jeza bogataša ter pripovedoval or.ini, ki so mo hoteli verjeti, da namerava napraviti v Gorici velik hotel. Vozil se je s svojo spremlje- valko po okolici ter je obiskoval v Go- rici prve gostilne in kavarne. Nastopal je sploh jako imenitno. Konečno pa je izginil iz Gorice, ne da bi poravnal svojega dolga v „Hotelu Südbahn" in drugih dolgov, ki jih je napravil pri raznih osebah. Sicer so nam pripove- dovali o tem človeku čndne reči tadi domačini Štanjelci in Kobdilci, kjer je zapustil ^razns neljnbe spomine. Vojaška vest, — Danes okolu po- ladne pndejo iz Brd v Gorico trije od- delki gorske baterije in ae ustavijo tu par dm potem pa odrinejo na Koroško. Podpirajmo doinačo obrt. —Pod tem naslovom smo preje'i: Zakaj Slo- venci ne korakamo hitrejšimi koraki na obrtniškem poljn, temn smo v veliki meri sami krivi. Slovenci imamo v mesta do- volj dobrih in solidnih obrtnikov vsake stroke, ki lahko konknrirajo z nažimi narodnimi nasprotniki, naj si bo v tr- pežnosti dela, kakor tudi v conah. S'o- venci vse to premalo uvažujemo, in kar tebi nič meni nič oddajamo marsikatera obrtniška dela našim drugorodnim sode- želanom, kateri z našim denarjem pod- pirajo nam sovražne zavode in äolo, ki nam hočejo našo nežno deco odtajiti in narediti iz nje popolne narodne iz- daii™ ki so potem ko dorastejo slabäi kakor'samrnajzagrizenejsi Ilalfj.iii. V.ak- danja «kušnja nam to pravi Vse to nekateri kratkovidni Slo- venci prav ni<5 ne vpoštevajo. Odpast.lo I -IT «fco bi vprašah najprej pri omeaöh 'slovenskih oortnikih, za ksksno ceTo bijim napravil» to ah ono delo.m ceno ui ji r drugorodnemn °l?\ '"'w'iim napravi i.lo delo ceneje obrtniko, ki Jim ndFl<: n hi - t . kakor slovenski obrtn.k Da b. vaj tako delali • Marsikaten vinar bi ostal v slo- aeian ma ^loveka mora zabo- vensklh rokaD. ^" Qlnvftnni knr !ebi niČ ToZr^o dela Vatera bi tadi „naprednjaki , n zayedni glo. povsod hočejo veija» T6nCiTam imajo namre* požarno brambo, katera se pripravlja na slavlje meseca septembra. Zi to narodno slavlje so po- žarni brambi naročili novo oniformo. In pri kom so naročili tolminski „rodoljabi" te nnif jrmp ? V Gorici prinekem — židu! Odpustilo bi se tolminskim „ro- doljubom", da bi se poprej obrnili do domačih obrtnikov, ali tega niso storili, kakor vemo iz gotovega vira. — To, dragi »rodoljubiM nus mori, nas tlaöi, nas drži vedno v verigah omejenosti; nam ne dopušča korakati s časom no- vodobnega napredka s hitrimi koraki na- prej. Št*»je se lahko v neöaat tak korak tistim „rodoljabomu, ki so ga zakrivili, pa nRJ bo Peter ali Pavel. To se mi je zdelo vredno omeniti, ker je nastala med goriäkimi obrtniki te stroke opravičena nevolja, in vsak za- vedni Slovenec mora obsojati ta korak tolminskih „rodoljnbov", ki bo oneča- ščal narodno slavlje v Tolmina. S tem činom so tolminski „rodoljabi" o d t r- gali od nst gorižkim slovenskim obrt- nikom krojačern košček kraha in ga dali zagrizenemn sovražnikn Slo- ven cev — Italijann, židu, kate- rega ime se večkrat blesti v ital. časo- pisih kot stale» podpiratelj „Lege Na- zionale", tiste ,.Lege", ki nam je požrla že na stotine naäe dece. Da, da, še polno posnemalcev ima Mevše med slovenskimi „rodoljabi". Pričakujemo opravičenja od priza- detih činiteljev. x. Novo sv. mašo bo pel jutri, kakor že objavljeno, č g. Krištof Tomšič v Gabrijah pri Rabijah. Iz prijaznosti in iz simpatij, katere uživa č. g. novoma-inik med domačini se je zbralo okoli 25 pev- cev, ki mu bodo peli sloveano sv. mašo od komponista Iv. Schweitzer-ja v G-dara, Graduale „Josa dalcis memoria" od B. Kothe-ja, Ofertorium „Ave Maria'- tadi od Kothe-ja, „Tantum ergo" od Trepal-a, — Ljubitelji lepega cerkvenega petja bodo imeli priliko slišati proizvajanje teh skladb od pevcov, ki so znani kot pravi pevci. Ni §padal v hotel. — V sredo pop. je priäel v tak. bolnišnico 15-letni kmečki sin Anton Jekše iz Rihenbsrga. Bil je nad levim očesom äe precej ra- njen. Tak. „Gazzettino popolare" ve po- vedati, da je bil ranjen omenjeni Jakše v hotelu Ličen v Rihenbergu, zato, ker ni spadal po mnenja lastnika v imeno- vani hotel. Ognjevit kurjač. — V sredo pop. je igral v krčmi svoje dobre znankeMa- rije G. v Garici kurjač Anton Može iz Sežane na kroglje. Ko je Može zahtera! vina, mu je krčmarica nekaj odgo^orila, kar je Možeta tako razjezilo, da je zaöel krčmarico pretepati. Ker je pa priskočil krčmarici na pomoč hišni lastnik Marte- Ianc, pograbil je Može po velikem nožu, s katerim je začel groziti Martelanca in krčmarici. Martelanca se je konečno pa vendarle poarečilo iztrgati Možeta nož iz rok, a v tem hipu je bil pri rokah tadi redar, ki je spravil ognjevitega kur- jbča pod kljač. Utonil je v torek okola poluine v Soči 23 letni Henrik Lasič, krojaški pomočnik, sin krčmarja v Rabatišča An- tona Lasiča. Nesrečnež ae je šel v dražbi dragih treh svojih tovarišev kopat v So5o, a koj ko je skočil v vodo, ga je prijel krč in izginil je pod vodo. Traplo ne- srečneža so v torek potegnili iz vode. Delavsko slavuost priredi „Kat. del. druätvo v Mirnu" dne 2. septembra t. I. Draštvo praznuje leto? 15 letnico svojega obstanka. Prosimo draga d*ra5tva, da avažujejo ta dan. Voja&ka posadka v Kovinju. — Govori se, da dobi Rovinj vojaško po- sadko. Vršiio se baje že pogajanja gle^6 nakupa zem!ji5ča za vojašnico in vež" buiigče. Zabavui vlak na novi železnici. — Prihodnjo nedeljo dne 29. t. m. ob 2. ari 12 minut se odpelje s kolodvora pri sv Andreju prvi zabavni vlak do po- staje Stanjel-Kobdil, ki se astavi na po- stajah Opčina, Ropentabor in Dutovlje- Skopo. Pozor sloveuski tfgovci in i,r^>" stilničarji! — V Pazina potrebajejo najno slovenskega trgovca z manufuk- turnim blagorn in dobrega slovenakega gostilničarja. Lokal za manufaktarno trgovino je pripravljen v najzivahnejäem delu mesta na Glavnein trgo, kjer je osredotočen vea promet. Slovenskenaa gostilničarja se pa odda v najem enn najboljäih in najbolj obiskanih goatiln v mesta. V.sa potrebna pojasnila daje go*p. dr. Trinajstic, odvetnik v Pazinu. Slavnost na Visu. — Dne 20. t. m. ob 8. zjatraj je priplalo H velik'n vojnih ladij in 8 torpedovk pred Via. Ob 10. je maševal škol Zaninovič. Pr' maši je bil admiral grof Montecaccoli, vsi poveljniki in slažbe prosti častniki. Na pokopališču, kjer počivajo hrabri vii5ki junaški, so položili vence. Grcf Montecaccoli se je spominjal hrabr"h za dom in za cesarja padlih janakov in tadi pogumnih sovražnikov. Izprvd Hodi^čji. — V poaedeljek moral se je zagovarjati pred talc, okrjž- nim kot kazenskim sodiščem Anton S mitz iz Grgara, ker je lastno mater v nekem domačem prepira moötio raail na več krajih. SDdišče je Simitza obso- dilo na 3 tedenski zapor, p^ostren z jednim postom. Dvakrat je v m9r,jik skočil v Trstu du5evno ne čisto normalni Franc Krančič iz Gorice. Vselej so ga pot«gnili pravočasno na suho in ga naposled po- slali v opazovalnicD za umobolne. Vojfiška Hinodni^mca na ljiib- Ijanskein polju sla v zrak. — Vöeraj okola 12. ure dopolaine je uiarila strola y vojaško smodnisnico nahajajočo se na ljubljanskem polja. Vsled tega je zaöela smodniänica goreti. Oxolo 2. are popo- lultie se je stresla zemlja po L;abljnni in vse je prestrašeno zbežalo na ulice, misleč, da je potres. Nai ljabljanskim poljem se je dvignil v trenotka detona- nacije velikan3ki več sto rnetrov visok steber dima, katerega se je videlo nad četrt ure. Na vrha je imel belo krono. Ni tisoče Ijadij je prihitelo gledat na Ijabljansko polje, vendar se ni noben zavedel, kako velika nevarnost bi se še lahko zgodila. K ,.srači'' je šla v zrak najrnanjäa zuloga, v kateri je bilo 20 sodčkov (2000 kg) smodnik* in nekaj sto lovskin patron. To skladišče jö po- polnoma izginilo s površja, kakor bi bilo proč pomadeno. 50 kg tožko kamae je odneslo v tri smeri uekaj sto korakov proč. V*da druga poslopja okolu so jako poškodovana, najbližjemu sklaiišča smod- nika je streha popolnoma razdejana, opeka vržena s strehe in kaže streha le še lesena rebra. K sreči ni bila poško- dovana nobena oseba. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljabljani XXL reiaa velika skup4čina 88 bo vršila v četrtek dne 2. avgasta 1906 v Logatcu po sledečem vsporeda: Odhod iz Ljabljane ob 5. uri 32 minut zjutraj. Dohod v Logatec ob 6. uri 30 minut. Od Trsta sein dohoi ob 8. uri 20 minut. Po prihodu v Logatec v prostorih goap. župana Lenassija v Gorenjem Logatca zajatrek. Ob y2 10. ari dop. sv. maša. Ob x/2 11- ari zborovanje na vrtu, ob neugodnem vremena v salona Intela „Kramar" v Dolenjem Logatca. Po zbo- rovanju akapni obed v prostorih hot.ela „Krarnar" ob 1. ari. Po obeda razhjj po Logatca iu okolici. Ob :>. ari pop. vrtna veselica v hotelu „Kramar". Oiihod iz Logatca ob 10. ari 27 minut zvečer proti Ljabljani; proti Tratu ob 6. ari 33 minut. Radi obeda se je vdeležencam zglasiti do 31. jalija v hotelu „Krumar". Kuvert brez pijače stane 3 krone. Izseljevanje Iz ltalije. — L. 1905 se je izselilo iz ltalije 726.331 ljudi in aicer 603.522 moäkih in 122.679 ženskih. OJ teh se jih je vselilo preko morja 447.083 in 279.248 pa v E>ropo. Izselilo pa ao jih je iz Sicilije 98.879, iz Kam- panije 79.728, iz Kalabrije 60.777, iz Abracov 52.020, iz Lombardije 45.845, iz Pijemonta 37.049. OJ onih 279.248 ki se so vselili v E/ropo jih je äto v Švico 75.086, v Nemčijo 71 664, na Francosko 58.002, v Avstrije 44.412 in na Ogriko 6101. — Sprejem na duiiajsko tehniško viHoko šolo je ministerdtvo zopet ome- jilo. Inozemci in dijaki iz dežel, kjer so doma take sole, se ne sprejmD. IJiidliiipeštiiiHki pseiiu'iii mlini so v aredo zveöer ob 6. uri ustavili delo in odpustili Vieh 3000 delavcev. LiHtnica upednlfitva. — Gjspo- doma dopi^nikoma od S/. Lacije : Da bi ne kalili agodnega atisa, ki gt je na- pravil vsprejern dvornega vlaka pri sv. Luciji o priliki otvoritve bohinjske že- leznice, zdelo se nam je arnastm, da nismo ohjavili poslanih dopiso*. Opro- stite! G. I. P. : Prosimo! Kdor Ijabi k«kau in čokoltdo, tetnu dodi priporočen : Wons Hoffe Kandol-Rs':ao ki ixna najmanj toläie v BftM. j^ tornj n»jlai» pre- b«.»«n.n« proveroča nikoli saprtoHti inj« ob najbolj- iem okuau izrodno poceni Priiten flnmo ' imenorn Ivan Hoff in ¦ l*vjo varatveriu zuamk" if\\ \$\) ZavojipoVikgOOvinarjov l4i 9 Dobrva «fl p'iviod '^1 &WM&&W.UM Lepa vila pri Sv. Luciji, na prazgodovinskem zernljišču, v romatični legi in s krasnim razgledorn, čisto nova, proda se s pohištvom ali brez. Natančneje se izve pri našem upravnistvii. Rojohi! hupujte narodni holeb Joishega Doihö". Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornju št. II. 'S»; Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. ########## Poppava iu komisij- ska zaloga, zastopstvo dvokolcs Waffenrad z dvoletnim &. Royal ercoletnim jamstvom pri J3atjelu, Stolna ulica št. 3. — GORICA Stolna ulica st. 3 Dražbeni oklic. Proda se v Tolininu Ane 2. avgusta t. 1. na prosto- voljni javni dražbi. ki se pricne ob 9. uri zjutraj. kakili 21 konj. oekaj postnih vozov, konjsko opnivo i. t. d. iz za- pussiine pokojuega Antona Devetaka. V¦ Tolininu, dne 26. julija 1906. Oskrbnik zapuscine: dr. Rudolf Gruntar. Dvokolo v dobrem staun je mi pro- daj. Vesi se izve v ..(Vn- traliii posojilnici". j flnton Ivanov Pefonko ! Gorica | priporo&i svujo veliko zalogO pristnih I belih in črnih viii iz lastnih in drugih j priznanih vinognulov; plzenjskega piva ! >[)i"iz(lroj« \l sIovoöp čoške »Mošč;insk<> pi- : vovanic« in domačega žganja I. vrstc v ; stckloiiiciih, kojoga, pristnost se janiči. Zaloga ledu katerega se odilaja h> na : debclo po 50 kg naprej ; Vino dostavlja na dom in razpošilja : po žclcziiici na vse kraje avstrijsko-ogrsko ' države v sodih od 5G 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- : tena in točna. m m m m m m Anton Kustrm, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in shiv- nemu občinslvu v mestu in na dežcli svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmarin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Voč vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/2 kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnidcršič & Valencia. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega nilina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. v Rni^ilciV ^i'oiu"Ma.Mc sc ° vsaki I lUjaiVI. priiiki „šolskega iloma". I. Priil j slovenshi optihar u Borici ulica Vetturini 3, ] priporoča l. duhovšcini in sl.občinstvu 1 v mestu in na deželi svojo veliko zalogo \ opticnih izdelkov 1 in sieer vsake vrste očal, barometre i toplomerje, zdravniške toplomerje, da- 4 Ijnoglede, vage za vino, žganje itd. ] Sprejema naročila inpoprave in \ L^k poSilj'a na dom: ^^^i ^ mizar in v lesni trgovec 7 Poäpri, m ödn novep železiiiškep mosta (na cesti, ki peljeproti GradiŠki) o o c Trgiije tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga iu mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohist- va, viiiHkih posod, stiskalnic itd. I____________________ Izjava. JrOdpisairi si dovoljuje iiaznaniti častiti duhovščini, da je sprejel delavnico spoštovane firme JeodoFJa Slabanja Via Morelli št 12. Obljubuje ob enem, da se bo držal navad in stopinj neha- joče firme, izdelujoč vsakovrstne cerkvene posode iz katere- koli kovine, po vsakem predpisu ter j ill prirejeval z ozirom na potrebo krasne in fine s tako nizko ceno, da se ne boji konkurence. Želeč pripomoči, da tudi revue cerkve dobijo potrebne sveie posode, se zadovoljuje s plačilom ob določenih ob- rokih, katere lahko slavi cerkveno oskrbništvo. Podpisani pa javi, da si dovoljuje izplačevanje po 8%, kakor je sedaj v navadi. — Pričakujoč vsestranske naklonjenosti se že v naprej zahvaljuje in s spostovanjem podpisuje Jo/ef Boihanni naslednik Teodorja Slabanja v Gorici. ,CetttraIua posojilttica, registrovana xadruga v QoFiei, uliea Yctturini št 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačilo u petih letih in sicev v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 5Vhut no uhnjizbo po S°|o z V'o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. ilnton Knisič trgovec, krojaški mojster. tekališče J. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 53 Zgoraj itnenovani naannnja si. občinstvn in posebej čč. du- hovščini, da tnn je ravno do- spelo sveše avstrijsko in angle- ško blago sa vsakovrstne stanove. Isdeluje po najnovejih krojih. Blago in delo jantči. Bližnjasezona POZOR! Podpisano naznanja, da je začelo »Vinarsko in go- spodarsko druytvo« v Komnu svoje redno dolovanje. — Otvorilo je v znanih „Švarovih" prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo. Skrbelo se bode vedno za kraški teran in bela vi- pavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo. Društvo bode imelo zaiogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naročiteljem v množinah nad 56 litrov, kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce. NAČELSTVO „Vinarskega in gospodarskega dmstva" V Komnu, dne 17. julija 1906. ____________________________________ Dobro si zapomni podobo in ime ^f^AW^ ^kwV\^ (smodčični papir ^ W b ÜUI1 JiCllil in ovitki) ker s ponarejanjem se hoe konsnmenta le zapeljati. pp- kavarna in restavracija -^j nova zgradba, 70 elegantnih sob. električna razsvetljava, Lift, kopelji. — Cene zmerne. Pockaj & Kogl. Jako izdatno sredstvo proti PAT7TV1011 r7TYi 11 \w tMQTllll Wt\ llfllh /T\lltl1/'i\ ..fiYllldlMlll 111 11 ödn u JÜ 11(1111 pillilM) \~/ >J Am ^™ je liker CODIKA, katerega napravljafa v TrMa lefearnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madons Hella Salulte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godma, lekarna „All Igea ? nlid Forrelo St. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. - Potom pošte Be ne pošilja man] kakor. 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, all pa, aKo m dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatvem stroški. Dobiva se v vsen lekarnari.