120
Novice iz deželnih zborov.
Deželni zbor krajnski.
V saboto 6. t. m. se je pričel deželni zbor. Ob 10. uri so maševali preuzvišeni knez in škof g. dr. JernejVidmar v stolni cerkvi; vsi zborniki so bili pričajoči. Po sv. maši so se podali v zbornico, ktera — vsakemu odperta — je na novem tergu v deželni hiši (lontovžu). Ko je kmali po dohodu preuzvišenega kneza in škofa, ki so tudi poslanec, prečastiti deželni predstojnik žl. gosp. dr. Ulepič v zbornico prišel, se je deželni zbor začel.
Začel se je zbor s tem, da je gospod deželni predstojnik novo izvoljenega deželnega glavarja gosp. barona An tona Kod e 11 i -j a in njegovega namestnika, gospoda dr. žl. Karola Wurzbach-a povabil, da naj mu namesti prisege roko podasta, da bosta cesarju in postavi zvestobo ohranila.
Poleni je deželni poglavar, kot zbora predsednik, odbor začel z nagovorom rekši, da so presvitli cesar spoznali potrebo, da se ljudstvu pravica da, se udeležiti postaveda-javstva po izvoljenih poslancih na podlagi pragmatične sankcije. Ta v diploma od 20. oktobra p. I. storjena obljuba je poterjena v patentu od 26. februarja t. L, in po teh vodilih smo danes se tukaj zbrali, da se bomo posvetovali zastran domačih potreb in da bomo izmed nas volili poslance za deržavni zbor, v ktcrem se bo posvetovalo o potrebah celega cesarstva. Na dalje je rekel poglavar, da dolžnosti zbora so velike, dela bojo zlo obširne, in da jih bomo dopolnili, če bomo edinega duha in uueti za blagor domovine. Tudi je gosp. poglavar opomnil, da je po novem poklicu mnoge dolžnosti prevzel in da jih bo le s podporo poslancov in v zaupanji na pomoč vsegarnogočnega Boga spolniti mogel. Nato je sklenil s slavo-klicom na cesarja Franca Jožefa, kterega so  ponovili  vsi zborniki.
Po dokončanem nagovoru je gospod poglavar povabil vse poslance in jih po imenu poklical, da so mu namesti prisege roko podali in cesarju in   postavi zvestobo obljubili.
Ko je bilo vse to opravljeno, je po predpisanem redu dokazal, da je perva potreba, da se zvolita izmed poslancev dva odbornika, ktera bota vse zapisala, kar se bo v zboru govorilo in da bota zborni protokol doverševala. Po nasvetu gosp.*dr. Toman-a sta bila gosp. Miha Ambrož in gospod dr. Zupan enoglasno izvoljena za to opravilo; Ambrož se je berž potem vsedel k mizi,  ktera je bila za to pripravljena.
Po tem je gosp. deželni predstojnik izročil deželnemu glavarju cesarski diplom od 20. oktobra v lepo okinčani knjigi s pozlačeno škatlico, da se v vedni spomin v deželnem arhivu ohrani; pristavil je pa gosp. predstojnik, da diplom pride od presv. cesarja tudi v slovenskem jeziku, kterega bo ob svojem  času zboru izročil.
Gosp. grof Anton Auersperg je potem predlog napravil, naj bi se cesarju poslalo pismo hvaležnosti za podeljena ustavo, ki je podlaga še večjega razvitja ustavne svobode. Odbor je poterdil ta predlog in gosp. poglavarja pooblastil, naj izvoli 5 odbornikov za izdelek tega pisma; zraven gosp. prediožnika. grofa Antona Auersperga, so bili še izvoljeni gospodje: dr.  Bieivveis,  Ambrož, Dežmau in   Krornar.
Dr. Bieivveis je poprijel potem besedo in rekel, naj se pošlje to pismo cesarju tudi v slovenskem jeziku. Gosp. dr. Wurzbach podpira ta predlog, ki je bil enoglasno poterjeo.
Gosp. Ambrož svetuje, naj se še izvolita dva odbornika, ktera bota zapisnike dveh   nalašč  iz Dunaja   najetih  steno-
121
grafov (hitropiscov) pregledovala; dr. BIeiweis meni, naj gospod Ambrož in dr. Zupan tudi to opravilo poskerbita, ker že pišeta zborni protokol. Po mnogem pretresovanju te reci, kterega so ee udeležili gospod baron Apfaltern, dr. Zupan, dr. Toman itd., sta oba imenovana gospoda tudi te opravila prevzela.
Nazadnje je gosp. glavar omenil, da je treba, da se volitve vseh poslancov pregledajo, ali se je pri vseh volitvah po postavah ravnalo ali ne — in da naj se potem v zboru vse volitve poterdijo.
Gospod Ambrož je nasvetoval, naj vsak volitni red zbere tri odbornike iz svoje srede in da naj ti odborniki pregledajo volitne protokole tako, da bojo odborniki enega reda pregledovali volitne protokole druzega reda itd. Svetli škof so bili drugih misel, rekši, naj se raje ohrani edinost in naj izvoli ves zbor devet odbornikov, kteri naj si potem med saboj razdelijo presodbo volitnih protokolov tako, da bojo v kratkem delo doveršili.
Po mnogem pretresovanju , kterega se je udeležilo mnogo poslancov, je bilo po nasvetu gospod dr. Toman-a sklenjeno, naj vsaki volitni razred 3 odbornike izvoli, kteri bojo omeujeno delo prevzeli; izvoljeni so bili potem sledeči gospodje: baron Apfaltern, žl. Langer in Rudeš, Brolich, Guttman  in dr. Recher, Derbič, Koren  in Mulej.
In s tem je bila perva seja sklenjena ob eni popoldne. V pondeljek je bila druga seja deželnega zbora. Ko je gospod Ambrož zapisnik zadnje seje prebral, je gospod deželni predstojnik zboru naznanil, naj se zbor po željah deržavnega ministerstva brez pornude loti volitev poslancov za deržavni zbor, in je pri tej priliki tudi zboru vediti dal, da ima deželni zbor jenjati, ko se bo začel deržavni zbor, pa da se bo po dokončanem deržavnem zboru začel spet deželni zbor.
Gosp. Oton baron Apfaltern je v imenu dotične komisije zboru naznanil, da komisija, ki je preiskavala volitve naših deželnih poslancov, ni nobenega bistvenega pogreska našla. Zbor je poterdil tedaj vse izvoljene. V Černomlji izvoljeni gosp. Lesar se je sam volitvi odpovedal; namesto njega  bo tedaj  nova volitev*)
Gospod Anton grof Auersperg je potem po krasnem predgovoru bral zahval nico, ki ima na Dunaj cesarju poslana biti za podeljene ustavne pravice. Z veliko hvalo je bilo izverstno delo sprejeto. Potem se oglasi poslanec gosp. Za gore v slovenskem jeziku in željo izreče, naj se bere ta zahvalnica tudi v domačem jeziku; dr. Bleivveis bere potem v slovenskem jeziku to pismo, ki bode, od vseh poslancov podpisano, z nemškim vred cesarju po gosp deržavnem ministru izročeno.
Gosp. dr. Toman  je   potem   besedo poprijel za pravice slovenskega jezika,   omenivši   dolgoletno zateranje njegovo,   kar   ne narod  ne  jezik slovenski ni zaslužil,   kakor tudi  rodoljubni  možje   ne tistega natolcovanja,   s kterim se po strašni krivici   preganjajo,   kakor   da   bi   bili   sovražniki Avstrije   in  Bog ve   kaj   še.    Komur  je   nadušenost našega slavnega   pesnika   za   pravično   domačo   reč   že  od   nekdaj znana in njegova izverstna beseda nuj si bode v slovenskem ali nemškem jeziku,  bo nam  lahko verjel, da je bil njegov govor sprejet z mnogokrat ponovljenimi živio-klici, ki jih je v resuici   zaslužil.    Nadjarno se, da nam bo visoko čisljani govornik iskreno željo izpolnil in še pred natisom stenogra-fičnih oglasov podal dragoceni govor tudi v slovenskem jeziku. — Za tem so se uueli živi pomenki. Ker nam prostora zmanjkuje,   danes   vsega   in vseh gosp. govornikov,   kakor svetlega gosp. kneza  in škofa, gosp. dr. Wurzbach-a, gosp. Lukman-a, žl. gospoda Strahl-a, gospoda Kromer-a, gosp.
*) „Novicett živo živo priporočajo Cernomeljcanorn in Metličanom g. Laufenstein-a. moža zlata vrednega, ki jim je menda še znan od tistihmal, ko je bil kresijski poglavar v Novem mestu.                                                                                 Vred.
Broiih-a, gosp. dr. Zupan-a, grofa Antona Auersperg-a, gosp. Ambroža, ki je Tomanov govor s zahvalo imenoval ^navdušeno besedo mirti in sprave" omeniti, ki so se za in zoper rabo slovenskega jezika kot zbornega jezika oglasili, omenimo le samo govora dr. Bleiweis-a v tej priliki, ker utegne zanimiv biti tudi Slovencom zunaj Krajnskega; rekel je h koncu tako-Ie: „Tužnega serca se oziram na naše brate na Štajarskem in Koroškem, v Istri in na Goriškem. Al jim bota dva nemška in dva laška deželna zbora pravična, bo •— kazala prihodnost? Vse naše brate slovenske bi želel v tem našem zboru, kakor tudi glede na narodnost njih, na politiko in dnarstvo Avstrije živo želim, da bi se ves slovenski narod zedinil pod eno deželno glavarstvo, zakaj to je že samo po sebi naravno, bi bilo v deželuem opravilstvu lože in tudi v stroških cenejše. Al za danes mi ostaja le želja, prihodnjemu deržavnemu zboru živo na serce položiti, naj se krepko potegne za to zedinjenje". Tudi  ta govor je bil s živio-klici sprejet.
Potem se je govorilo o tem, kako naj se pomenki in obravnave deželnega zbora na zna nje dajejo; sklep je bil po „Novicahu in „Laibacher Zeitung" tako, da se berž vse ob kratkem pove, kar se v zboru godi, potem pa se bojo steuografični spisi, ki od besede vse povedo, kar je kdo govoril, v posebni dokladi wNovicamu v slovenskem jeziku, „Laib. Zeitg." pa v nemškem jeziku prikladali.
Dr. Bleivveis je za tem v nemškem in slovenskem jeziku govoril o potrebi postave, ktera varuje poslanca, da ga za to, kar v zboru govori in kako svoj glas oddaja, nobena gosposka ne sme zatožiti, v preiskavo vzeti, zapreti ali sicer preganjati; kakor morajo ministri odgovorni biti za vse, kar store, tako ne srne nikakoršna odgovornost ust zaperati poslaucu, da bi se iz strahu ne upal odkritoserčno govoriti. Dr. Bleivveisov predlog je bil, naj deželni zbor presv. cesarja berž za tako postavo prosi. Gospod dr. žl. Kari Wurzbach in pa gosp. Ambrož podperata ta predlog, ki  ga je potem zbor enoglasno poterdil.
Po vsem tem je deželni glavar ob dveh popoldne sklenil zbor z naznanilom, da v sredo se bojo poslanci v deržavui zbor in pa deželni odborniki volili.