Listek.
32.
za to navajamo, da so bile vse predstave klasičnih proizvodov jako dobro obiskane. Seveda, kdor stoji na tem stališču, da se kaže baš v tem slab ali vsaj zastarel okus, in da bi bilo moralo dokazati naše občinstvo svojo zrelost pri predstavi Sudermannovega »Doma« — ta se bo protivil našemu mnenju. Toda, da je bila druga predstava »Doma* slabo obiskana, po naši misli še ne dokazuje, da se naše občinstvo ni ogrelo za ta umotvor, ker so utegnili kaki posebni slučaji zakriviti slabi poset; na drugi strani pa se tudi ne sme prezreti, da imajo vsi realistični in naturalistični proizvodi neko posebno svojstvo, namreč to, da so čudno nasitljivi. Človek jih čita ali vidi na odru enkrat, pa jih ima za dalje časa zadosti. Kdo ve torej, ali ne bi bil »Dom«, ako bi se bil črez dalje časa spet uprizoril, takisto napolnil gledališče kakor je je prvič!
Glavni vzrok, da dramatične predstave pri nas ne vlečejo, je pač ta, da so navadno precej slabe, vsekakor pa malokdaj dovršene. Ako se vrača občinstvo že od prve predstave kake igre nezadovoljno, kako naj se udeleži reprize ? Slabe pa so dramatične predstave pri nas največ radi tega, ker še  vedno nedostaje primerno izvežbanega osebja.
Znano nam je, kak križ ima vodstvo našega gledališča baš, kar se tiče pridobitve za dramo sposobnih igralcev, in ne hodi nam na misel, da bi je obsipali z očitanjem. Od kod pa naj se vzemo igralci, ko imamo eno samo slovensko gledališče? — A prav radi tega nam ni prav umevno, zakaj so odslovili gospico Terševo, in zakaj je niso poskusili pridržati vsaj še eno leto.   Ali se intendanciji našega gledališča posreči,  da jo nadomesti?
Vemo sicer, da ima menjavanje osebja tudi svoje dobre strani, in baš to, da se utegne pri nas tako malo menjavati, je izmed glavnih vzrokov, da so dramatične predstave pri nas manj priljubljene, nego bi želeli. Nekateri naši igralci imajo namreč to posebnost, da ne zataje nikdar svoje osobnosti, in da so zmeraj eni in isti, naj igrajo že to ali ono ulogo; naj bo napovedana katera koli igra, to vemo že naprej, kako se izponese uloga gospoda Lovšina, ali gospoda Danila. Na njih se izpreminja k večjemu maska in obleka. — To lahko trdimo še o nekaterih drugih igralcih in igralkah. — Umevno je torej, da dramatične predstave ne morejo imeti do našega občinstva one privlačne sile, kakor jo imajo drugje, ko nastopajo od leta do leta vedno nove moči.
Prav nič se torej ne protivimo, da se igralno osebje menjava, a iz-premembe bi si želeli zlasti glede tistih igralcev in igralk, ki ne kažejo nikakršnega napredka in se ga po dosedanjih uspehih tudi v prihodnje ni nadejati; takih glumačev smo se že zelo,  zelo naveličali.  —
(Konec prihodnjič.)
Hrvaški in srbski leposlovni listi. Naše uredništvo dobiva letos le-te hrvaške in srbske leposlovne liste v zameno.
Hrvaški listi:
Vienac zabavi i pouči. Ta časopis je doživel letos 29. leto in je najstarejši vseh sedaj izhajajočih leposlovnih listov. Odlikuje se po lepih beletrističnih in literarnozgodovinskih člankih. Njegovi sotrudniki so večinoma starejši pisatelji; ' pa tudi nekaj mlajših znamenitih moči je pristalo k njemu. Zanimljivi so sosebno glasbeni sestavki. V »Listku* se redovito spominja tudi slovenske književnosti.   V  5. in 6, številki je obširna obznana
322
Listek.
Murkove knjige »Deutsche Einfliisse auf die Anfange der bohmischen Romantik« iz peresa Fr. Ž. Milerja, v 10. številki simpatična ocena Par-move opere »Ksenija*, y 11. štev. pa intermezo iz'nje, prirejen za klavir. Posebej tiskani eksemplari se dobivajo za ceno 25 kr. — Vienac stane na leto  7  gld. Lastnik lista je  »Dionička tiskara*.
Dom i sviet. Ta list izhaja v zalogi knjigarnice Lad. Hartmana (Kugli i Deutsch) v Zagrebu, Ilica, br. 30., in stane na leto 6 gld. »Dom i sviet* izhaja deseto leto in prinaša izvorne in prevedene povesti. Poseben oddelek je ,šala' in bogata riznica beležek iz vseh vej človeškega življenja in znanja,    Njegove   ilustracije se nanašajo   večinoma na aktualne dogodbe.
Prosvjeta. List za zabavo, znanost in umetnost. V. leto, stane 7 gld. na leto. Uprava lista je v Zagrebu. Gajeva ulica br. 7. Prosvjeta neguje leposlovje in prinaša lepe članke o različnih strokah umetnosti in znanosti. V prvem listu oznanja Funtkovo dramo »Iz osvete* in tržaško »Slovenko*. O tej priliki imenuje po pomoti naš list »Slovenski Zvon* namesto »Ljubljanski Zvon«.
Nada. 3. leto, stane 6 gld. na leto. Naročnina se pošilja Zemalj-skomu ekonomatu kao administraciji »Nade« v Sarajevo. Razen leposlovnega gradiva objavlja Nada odlične estetiške in književnozgodovinske članke in prinaša iz znamenitejših središč južnoslovanskih dopise, ki poročajo o književnih, gledaliških in umetniških prikaznih in prilikah. Ozira se pa tudi na književne in umetnostne pojave drugih narodov in seznanja svoje čita-teljsko občinstvo z znamenitimi pisatelji in deli tujih literatur. Nada objavlja cesto tudi beležke iz naše slovenske domovine. V drugi številki je prinesla 9 slik Bleda in blejske okolice. Slike in popis je izgotovil Ljudevit Kuba, ki je znan kot mnogostranski umetnik. Nekateri podatki v tem spisu niso povsem točni. Tako se imenuje reka »Ljubljanica« ne, »Ljubljančica*, »Unec*, ne »Unča« „Postojinska jama (špilja)", ne ,,pečina", „Radovljica", ne ,,Radoljec", ,,Mojstrana", ne ,,Mojstran". — Tretja številka donaša podobo in   životopis   pokojnega   dra.  Oblaka.    Poslednjega   je spisal Jos. Milakovič.
Lovor. List zabavi i pouči. Ta leposlovni list je jel z novim letom izhajati po dvakrat na mesec in stane 4 gld. na leto, za učitelje in dijake 3 gld. Naročnina se pošilja Upravi Lovora. Urednik mu je znani pesnik R.  Katalinič   Jeretov.
Zvekan. Humoristični list. Stoji na leto 4 gld. List izhaja po dvakrat na mesec v obliki časopisa »Fliegende Blatter*. Izdaje list knjigarnica Lav. Hartmana (Kugli i Deutsch).
Šolska  lista:
Napredak. Časopis za učitelje, vzgojitelje i sve prijatelje mladeži. Glasilo hrvatskoga pedagogijsko - književnoga zbora i Saveza hrv. učiteljskih družtava. Izhaja po 4krat na mesec. — Cena 5 gld. List izhaja že 38. leto ter objavlja izvrstne pedagoške spise iz peres prvih strokovnjakov hrvaških.
Škola. List za učiteljstvo i prijatelje školstva. U Karlovcu. 8. leto. Stane za celo   leto  2   gld.  in izhaja po enkrat na mesec.
Srbskilisti:
Brankovo kolo. Za zabavu, pouku i književnost. Vlasnik i urednik Paja Markovič Adamov. U Sr. Karlovcima. III. leto. Stane na leto 5 gld. Zanimiva so poročila o srbski književnosti.
Listek.
323
Delo. List za nauku, književnost i društveni život. IV". leto. Vlasnik i urednik Stojan M. Protič. Beograd. Obiličev venac br. 4. Stoji na leto 20 frankov v zlatu. Ta izborno urejevana revija se odlikuje posebno po svojih znanstvenih spisih; poseben oddelek: »Naučna hronika« poroča o napredku v različnih znanostih. Spisi iz društvenih (socijalnih) ved so posebno zanimivi. Pri nas smo dosedaj popolnoma zanemarjali te znanosti, če prav so baš one sposobne zanimati najširšo publiko. Upamo, da politični pre-obratki prisilijo tudi naše prvake in književnike, da obrnejo pozornost na-nje. — V »kritiki* in »bibliografiji* se navajajo in ocenjajo včasih prav korenito književni pojavi.
Luča. Književni list društva »Gorski Vijenac«. Leto III. Odgovorni urednik prof. Lazar T. Perovič. Cetinje. Izhaja po enkrat na mesec in stane na leto 2 gld. Najzanimivejša vsebina so mnogobrojne narodne umotvorine, pesmi,  pregovori,  igre,  pripovedke.
Zora. Pod tem naslovom izhaja po enkrat na mesec v 4 —5 pol debelih zvezkih 40 srbski leposlovni list za zabavo, pouko in književnost. Urejujeta ga Aleksa Santič in Svetozar Corovič. Stane za celo leto 4 gld., dijake 3 gld. V 2. številki omenja na kratko naše književne prilike in posebno še našo družbo sv.  Mohorja.
Dr. Ivan Crnčič. V Rimu je umrl kanonik jerolimskega zavoda dr. Ivan Crnčič. Izmed mnogih njegovih spisov, ki osvetljujejo prošlost hrvaško in njene spomenike, treba posebno imenovati novo izdanje ,,Asse-manovega e van g el is t a r j a/' Z Jagičem in Račkim je obdelal „Hrvaške pisane zakone", katere je izdala jugoslovanska akademija v Zagrebu. Bil je znamenit poznavatelj stare slovenščine in glagoliških spomenikov  njenih.
Poslednji plemiči Gotali. Tragedija u pet čina. Napisao M. Podravčanin. U Zagrebu 1896. Tisak i naklada Antona Scholza. — Ta drama je pretiskana iz »Prosvjete*. Nje predmet je vzet iz povesti Bogo-vičeve  > Gotalovac«.
»Bračne pesme*. Neki Vlada Jovanovič je izdal 1. 1896. zbirko svojih pesmi pod tem naslovom. V drugi številki »Brankovega kola« 1. 1897. pravi poročevalec, da je Jovanovič mistik, erotoman in mizogin, in da boluje od grafomanije in logoroje (gostobesednosti); kot dober poznavalec stranih literatur je posnel francoske in angleške pornografe ter izbljuval tudi v srbskem jeziku smrdljivi gnoj svoje poezije, ki je poezija kakor lucus a non lucendo.
Smiljana, hrvatska opera u dva čina. Tako se imenuje najnovejše delo našega zemljaka Fr. S. Vilharja, katera se je februarja meseca izvajala na odru zagrebškega narodnega gledališča. Melodije so po narodnih posnete ali vsaj v narodnem duhu zložene. Opera je imela priličen uspeh, vendar se ji prigovarja, da skladatelj v njej ni primerno upotrebil in izčrpal orkestra.
Pesme o kraljeviču Marku so se prevedle tudi na magjarski jezik pod nazivom: Marko kiralvfi (kralvevics Markti). Dedszlav nčpballadak a XIV čs XVih szaszadb-61. Forditotta Dr. Margalits Ede. (Kraljevič Marko. Južnoslovanske narodne balade iz XIV. in XV. veka. Prevedel dr. Edmund Margalič).