GLAS NARODA List slovenskih delavcev v AmerikL TELEFON: OHelaea, 3—1242 No. 254. — Stev. 254. Entered as Second Clm Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Yn under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 29; 1936—ČETRTEK, 29. OKTOBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. FRANCO JE POSLAL MADRIDSKI VLADI ULTIMAT Enajst fašističnih letal je obstreljevalo Madrid "ČE SE GLAVNO MESTO NE BO V TEKU 48 UR UDALO, BO SAMO ODGOVORNO ZA POSLEDICE!" Španski fašisti so zopet zavzeli pet vasi. — Prodrli sedan milj prati glavnemu mestu. — General Franco upa v soboto priti v Madrid. — Asturski rudarji zopet napadajo Oviedo. VSTA5KI GLAVNI STAN, 28. oktobra. — Vstaški general Franco je po radio poslal ^madridski vladi naslednji ultimat: — Mesto se mora v teku 48 ur udati. Ce tega ne stori, naj samo sebi pripiše posledice. GRINON, Španska, 28. oktobra. — Španski. fašisti so v svojem prodiranju proti Madridu zavzeli pet vasi ter upajo, da bodo v soboto v Madridu. ^ ( » * Ko je južna fašistična armada odbila ljut napad vladnih čet na Navalcarnero, je pričela močno ofenzivo proti glavnemu mestu pod poveljstvom generala Jose Varela. V tej novi ofenzici so fašisti prodrli sedem milj in se nahajajo še I 2 milj pred Madridom. Fašisti so si s strojnicami priborili pot v vasi: Torrejon de Velasco, Torrejon de la Calza-da, Casarrubuellos, Cubas in Grinon. Uporniki so že tako blizu Madrida, da jim je treba napredovati le še nekaj milj in bodo mogli z artilerijo obstreljevati mesto. EL CERRO de los Angel es, Španska, 28. okt. — Španske vladne čete so se umaknile do deset milj do Madrida pred močno sovražnikovo ofen- zivo. Republikanske čete so se ustavile na griču blizu E1 Cerro. Zapustili so Pinto in Valdemoro in z umikajočimi vojaki sb tudi bežali kmetje, na vozovih vozeč pohištvo in orodje. Kmetje so bili potrti, toda še ne obupani in so jezno dvigali »tisnjene pesti, kot komunistični znak. NAVAL DE S MARQUES, Španska, 28. okt. — Na 20 milj dolgi fronti fašistična artilerija bombardira utrdbe Escoriala, ki je najvažnejša vladna trdnjava pred Madridom na severozapadu. Najljutejši boji se vrše za vasi Peguerinos, Santa Maria de la Alameda in Zarzalejo pred Escoria-lom. Fašisti so na celi fronti ob 6 zjutraj naenkrat pričeli streljati s 6-palčnimi topovi. Pod zaščito arti-lerije in aeroplanov je uporniška infanterija prodrla v bližino Peguerinos, to,da proti večeru se je vas še držala. Armadi, ki se skuša polastiti Escoriala, ki se nahaja 20 milj od Madrida, osebno poveljuje general Emilio Mola, poveljnik severne fašistične armade. MADRID, Španska, 28. oktobra. — Ze dva dni l se vrše vroči boji okoli Ovieda. Asturski rudarji po-j časi napredujejo in so se polastili stare klavnice v predmestju Ovieda. Uporniki se trdovratno branijo, posebno pri San Claudio, zapadno od Ovieda. Na zapadu mesta so boji ravno tako hudi, kot so bili v dnevih, predno so fašisti mesto zavzeli. Madridska vlada se je uverila, da je treba preprečiti, da bi sovražnik zbral močno armado okoli Ovieda in je zapovedala, da njene čete preidejo v ofenzivo. Vladno poročilo pravi, da so v bojih za Oviedo i-mrtvih. _• ROOSEVELT SE DRŽI NRA __POLITIKE Časnikarji so predsednika vprašali, ako bo obnovil NRA. — Roosevelt jih je opozoril na svoje dosedanje govore. WASHINGTON, D. C., <28-oktobra. — Na časnikarski konferenci so časnikarji vprašali predsednika Roosevelta, ako namerava zopet obnoviti NRA. Pri tem jih je pa opozoril na svoje govore zadnjega tedna. Predsednik Roosevelt je v svojem govoru v Charlotte, N. C., rel^l, da so ljudje, ki kaj mislijo, mnenja, da je NRA v kratim času svojega življenja storila mnogo za izboljšanje gospodarskega položaja, ko je ^postavila minimalne plače, določila delovni čas in odpravila otroško delo. V Detroi-tu je rekel Roosevelt, da je naloga delodajalcev, da razdelijo delo za celo leto enakomerno in da -povišajo plače svojim delavcem. Ko so predsednika opozorili, da je njegov sin James rekel, da vlada namerava obnoviti NRA., je odgovoril, da je njegov sin to zanikal in da svojemu sinu več verjame kot kateremukoli časnikarskemu poročevalcu. Roosevelt je rekel, da želi, da še dalje obstoji OCC s 300,000 delavci -za prihodnje leto, mesto 350,000, kot preteklo leto. Rekel je, da bo dognano, koliko teh mladih delavcev pripada družinam, ki dobivajo vladno podporo. Predsednik se je tudi skliceval na pismo, katero je sprejel od ravnatelja CCC, Roberta Fechnerja, ki, je priporočal, da je CCC za stalno obdržan. Fechner pravi, da more biti 300,000 mladih ljudi še na leta zaposlenih pri 'pogozdovanju, pri parkih in pri premem-bi. poljedeljske zemlje v pašni ke. Na vprašanje, ako mi^li, da bo WPA zmanjšana, je predsednik odgovoril, da tega ne ve. Rekel je, da bo mogoče šele 'v marcu od kongresa zahteval potrebni -denar za WPA, mesto v januarju. BERLINSKO-RIMSKI PAKT ODPRT VSEM Tako zatrjuje R i m. — Ribbentrop pa se pogaja v Londonu za izključitev Rusije iz vseh pogodb. RIM, Italija, 28. oktobra. — Novo italijansko-nemški spora zum glede skupnega stališča obeh dežel glede evropskih pro -blemov je odprt vsem državam, i ki se mu hočejo pridružiti. To j zatrdilo prihaja iz visokih via-j dnili krogov. V Berlinu sklenjeni sporazum nikakor ni tajen in zasleduje izključno mirovne cilje. Iz tega razloga tudi ni bila sklenjena aiikaka pogodba. Sporazum se največ omejuje na izmenjavanje mišljenja in naziranja. Vsem evropskim državam je bilo sporočeno, da morejo pristopiti k temu sporazumu. Države pa k pristopu niso bile povabljene. LONDON, Anglija, 28. okt. — Nemški in Hitlerjev posebni poslanik Joahim von Ribbentrop se je posvetoval z angleškim vnanjim ministrom Anthony Edenom glede novega evropskega varnostnega siste ma, ki naj bi stopil na mesto Locarnske pogodbe, ki je bila razveljavljena, ko je Nemčija poslala vojsko v Porenje. Nemčija in Italija želite sporazum raztegniti na zapadno -evropske države, kakor je mi nistru Edenu povedal posla nik Ribbentrop. Posebno pa želite obe deželi, da (bi bila iz nove pogodbe izključena sovjetska Rusija. DIJAŠKI IZGREDI NA POLJSKEM Dijaki trgovske visoke sole so vprizorili demonstracije proti zidom. — Rektor j e dijaškemu klubu odpovedal prostore. VARŠAVA, Poljska, 28. okt. — Protižidovski izgredi dijaškega Ikluba varšavske visoke trgovske šole so napotili rektorja, da je klubu odpovedal prostore jv poslopju visoke šole, kar pa je imelo za posledico, da je prišlo do spopadov med dijaki in policijo. Rektor je nato poklical policijo ; dijaki pa so se v svojim prostorih zabarikadirali, malo prej pa so še pretepli dva židovska dijaka in nekaj drugili oseb. Nato so se pripravili, da estanejo v poslopju visoke šole ■brez hrane čez noč- Policija je visoko šolo obkolila in jo odrezala od vsake zveze z ostalim mestom. Policija hoče dijake, ki že en dan niso ničesar jedli," izstradati. Naučin minister V. Swieto-slawski je pozval celo deželo proti i'nezrelemu dijaštvu" v njegovi gonji proti Židom. PORTUGALSKA JE PRIZNALA VLADO FRANCA _______ i Londonski neumesevalni odbor v zadregi.—Sklicati mora novo sejo. — Rusija stavi nove ob-dolžbe. prebivalstvo zdr. držav je naraslo kapitan "oueen mary" umrl SOUTHAMPTON, Anglija, 28. oktobra. — Danes je umri tukaj commodore Sir Edgar Britten, poveljnik največje ladje na svetu "Queen Mary". Zadela ga je kap.. Star je bil 62 let NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK ^ T> GtŽAVAR cetvorčki rojeni na utvmskem KAUNAS, Litvinska, 28. okt. — V Marijampole je žena nekega delavca rodila čefcvorčke, dve deklici in dva fanta. Leta 1934 je imela trojčke, ki so pa kmalu po rojstvu umrli. MADRID, Španska, 28. oktobra. — Enajst fašističnih aeroplanov je priletelo nad Madrid, ne meneč se za ogenj protizračnih topov in so vrgli šest bomb na Plata grič in blizu južne železniške postaje. Bombe so razdejale železniško progo dve milji od železniške postaje. Aeroplani so tudi metali bombe na gosto naseljeni okraj Vallecas v Madridu. Pri bombardiranju ni bil nikdo ubit, toda porušilo se je nekaj hib. WASHINGTON, D. C., 28. oktobra. — Združene države so imele 1. julija tekočega leta 128,429,000 prebivalcev. Izza lanskega leta je število prebivalcev naraslo za devetstotLsoč. japonsko darilo LONDON, Anglija, 28. okt. — Dve novi skrbi ima španski neumesevalni odbor, ki je današnjo sejo preložil na jutri: 1. Portugalska je uradno priznala špansko fašistično vlado generala Francisco Franca. 2. Ruska vlada je neumeše-valnemu odboru fvročila nove obdolžitve, da so Nemčija, Italija in Portugalsika kršile neu-meševalno pogodbo. Sovjetska vlada ise v nekem cziru nahaja v defenzivi, ker so države, katere je Moskva obdolžila, prišle s protiobtožbami proti Rusiji, ki se bo proti njim postavila. Rusija je še enkrat povdari-la^ da se ne čuti vezane z neu-meševalno pogodbo, ker.so jo obdolžene tri fašistične države očitno kršile. Ruski poslanik Ivan May ski je tudi predsednika neumese-valnega odbora lorda Plymouth a obdolžil, da je pristranski, ker na zahtevo Rusije ni sklical seje odbora, ko je Rusija vložila obtožbo proti trem fa-stičnim državam. KRALJ EDVARD SE BO P0R0C1L DRUGO LETO BERLIN, Nemčija, 27. okt. — Danes sta obiskala ministra Hessa japonski poslanik Mu-šakoji in podtajnik japonskega vojnega ministrstva, grof Toki. Toki je podaril Hessu krasen meč, ameriških letal. Letala so bila kupljena s prostovoljnimi prispevki. Prijateljica angles ke g a kralja je bila ločena brez vsakih cerimonij. Kmalu po kronanju se bo Edvard poročil ž njo. IPSWICH, Anglija. 28. okt. — Prijateljica kralja Edvarda, Mrs. Wallis Simpson,' je bila XX) 'kratki sodni j ski obravnavi ločena od svojega moža Erne-sta Simpsona, ki se ni zagovar-jal. Sodnik sir John Anthony Hawke je kratko zaslišal Mrs. Simpson, ki je svojega moža obdolžila nezvestobe. Mrs. Simpson je pričala, da je lansko leto njen mož prebil neko noč z neko lady Kennedy v nekem hotelu in da sta v postelji imela sikupni zajtrek. Nato sta bila zaslišana dva uslužbenca hotela kot priči in sta njeno Obdolžitev potrdila. Sodnik Hawke je nato izjavil, da ni več nikake dvojbe, da je Ernest Simpson prelomil svojo .zakonsko avestobo in je zakon ločil. Po preteku šestih mesecev bo razsodba stopila v veljavo in Mrs. Simpson se bo zopet smela poročiti. Angleško časopisje i*z spošto- NAVDUŠENJE PO VSEJ ITALIJI Danes pričenja italijanski fašizem svoje 15. leto. II duce je premagar"ce-li j*vet". RIM, Italija, 28. oktobra. — "Junaško se boreč proti vidnim in nevidnim sovražnikom, stopa Italija jutri v 15. leto fašistične vlade in je močnejši1, kot kdaj prej," je rekel Benito Mussolini v svoji poslanici na italijanski narod ob priliki 14. obletnice fašističnega pohoda na Rim. ''Italija je pripravljena vsak čas iti v boj za obrambo svojega cesarstva in se boriti proti vsakemu nasprotniku," pravi poslanica. "Na solncu i-mo si priborili svoj prostor. Na.^ ponos je upravičen. Delo, ki ga nameravamo v Afriki, bo prispevek k napredku civilizacije, ki je vredna tisočletne tradicije Italije," pravi il duce v svoji poslanici. Za il duceja pa je posebno vesela okolščina, da pade pri-- če tek 15. leta fašistične vlade v leto, ko se je fašistom posrečilo, da je-bilo italijansko kraljestvo z zavzetjem Addis Aba-be razširjeno v cesarstvo. Zmagovita vojna v Vzhodni Afriki je logična in zgodovinska posledica fašizma. "Junaštvo naših -vojakov in disciplina na-šega naroda je zmagala celi svet sovražnikov," pravi Mussolini. "Italija je zmagala, sankcije so se razbile in opozicija Lige narodov se je zrušila." " Črnosrajčniki, domovina v vsakem položaju in vsak trenutek računa na vas. Kar /je bilo storjeno, je jamščina za bodočnost," je pisal il duce. Pri slovesnem obhajanju fa-. šističnega dne bo Mussolini položil vogelni *kamen za veliko razstavno mesto za razstavo leta 1941. Kamen nosi napis: —» "Rim, mati civilizacije". bivši governer smith je boljši ALBANY, N. Y., 28. okt.-. Bivši governer Smith, ki je prejšnji teden nevarno zbolel za gripo, je znatno boljši. — Prihodnji torek bom pa popolnoma zdrav, — je rekel danes smeje, — kajti prihod« nji teden 'bomo praznovali na-« šo zmago, to je — zmago republikanskega kandidata Lan« d ona. ! vanja do svojega kralja te raz« prave niti >ni omenilo. Vendar; pa angleška jaivnost ugiblje d tem,»ali bo po šestih mesecibj kralj Edvard poročil že dva-; krat ločeno Mrs. Wallis Simp* fc on, I. i ' -« . — ----.- _ 4 "WL2B H~AHT)mD7i'n New York, Thursday, October 29, 1936 "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY Frank Stkser, President L. Benedlk, Tma. Place of boalneai ot the corporation and ftlf Weal 16* Street, Henoch ef of above officers: Tetfc CSty, K. X. "OIA8NABOBA (Voice ef the People), leaned Brerj Day Bxeept Sundays and Holidays Be celo leto relja aa Ameriko la Kanado $6.00 Za pol leta.................... $3.00 ga Četrt leta..................$1.60 Za New York sa celo leto.......$7.00 Za pol teta....................$3.60 Za lnocemstvo aa celo leto......$7.00 Za pol leta .................... $3J5C Subscription Yearly $6.00 Dopisi bres podplaa in oeebnoetl ee ne prloMujejo. Denar naj ae blagovoli poAUJatl po Money Order. Pri spremembi krmjm naročnikor, prosimo, da *e nam tndl prejSnje blvallfige naznani. da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lshaja vsaki dan lsvsemfil nedelj in prasnlkov "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street, New N. L Telephone: CHelsea 3—1242 NE DAJTE SE USTRAHOVATI Popolnoma naravno je. da, čim bolj se -približuje volilni dan, tem bolj vzkipeva politična strast in tem bolj intenzivni postaja strankarska agitacija Leos pa še prav posebno. Dočim je takorekoč vse delavstvo (v najširšem zmishi besede) in pretežna večina malih obrtnikov in trgovcev na strani Roosevelta, je dejstvo, da se najbolj zagrizeni nasprotniki Rooseveleta nahajajo v vrsti najmogočnejših delodajalcev. Mnogo iamed njih bodo brezdvomno -zlorabljali svojo gospodarsko premoč, da vplivajo na svoje delavce in nastav-ljeoce potom lažne propagande, češ, da bo zmaga republikanskega kandidata prinesla s seboj več dela in več plače, dočim bodo baje morali zmanjšati obrat tovarne za slučaj Roose-veltove zmage in odpuščati delavce. Taka in slična propaganda je so v eni a prefoedasta, da bi zmotila zavedne delavce. Povrh tega je kaznjiva. Nekateri delodajalci pa bodo uporabljali še bolj nepoštena sredstva, da potoni osebnega pritiska zavedejo in ustrahujejo posamezne delavce. To ni le domneva, to se dejansko vrši. Dogaja se. da kak delodajalec oziroma njegov zastopnik daje razumeti temu ali onemu uslužbencu, da je v njegovem lastnem interesu, »da glasuje za stranko gospodarja, kajti da njegova služba utegne bit; v nevarnosti, ako tega ne stori. To se sicer ne pove kar tako naravnost — 'kajti bi dišalo po kriminalnem, vendarle precej jasno, da se lahko tako razume. V nekaterih krajih se pod vplivom delodajalcev prirejajo shodi, kjer se govori proti Rooseveltu in se pokazujejo propa-gandistične slike. Zgodilo se je«, da so se delavcem razdale vstopnice, noseče tekočo številko, tako da se more ugotovili, kdo je prišel in kdo ni prišel na sliod. V Philadelphiji in bržkone tudi drugje se je pojavila neka organizacija, ki obvešča gospodarje, za katero stranko fc je ta *ali oni delavec priglasil ob registraciji. Mi pa pravimo našim rojakom: Ne dajte se ustrahovati! Vsakdo seveda ne more bit: junak, pa človek, ki ima družino, je seveda v skrbeli radi svoje službe. Pa dobro! Ako se kdo boji zamere s strani delodajalca, naj ga prav prijazno po sluša, naj mu obljubi, kar mu je drago, naj pa si misli svoje in stori kakor se mu zdi prav. In to je, da volilnega dne odda wvoj glas za Franklina D. Roosevelta. Kajti zapomnit« si to: Volilna tajnost v tej deželi je hvalaibogu popolnoma zavarovana. Nihče .na svetu ne more izvedeti, kako ste glasovali v tajnem predalčku -volišča, kjer izpolnite glasovnico oziroma manipulirate volilni stroj, kjerkoli ga imajo. Ga ni načina, da bi kdo mogel izvedeti, kako ste ravno Vi glasovali. Kdo Vam daje razumeti, da delodajalec ima načine, da to izve, ta Vas enostavno "bjufa". v Torej: ae dajte se ustrahovati, Iker ni prav nič treba, da se daste ustrahovati. Piše kakor misli FRANK KE&ŽE z božičnimi darili. Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu včasi precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih pošiljate v, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo posiljatve pravočasna dospele. , PUBLISHING CQ. 216 WEST 18th STREET \ | NEW YORK, N. Y. ■Minripii Ljudstvo govori. Največji in najpomembnejši dan v demokratičnih državah je tisti, ki mu pravimo voliitve. Prej in potem govore in vpije-jp vsemogoče baklje, ljudstvo pa posluša. Vsak .poje svojo pesem — ljudstvo pa molči in presoja. A pride dan, ko vsi obmolknejo pred veličanstvom' trenutka, ko govore tisti, ki nimajo drugače nikdar besede v jhvnoeti. Ljudstvo govori, kadar voli. Vsak gre s svojimi mislimi in prepričanji na volišče, odbere -svoje kandidate in gre. Vse je tajno, kakor človeška misel, in vsak dela po svojem prepričanju. Prepričanju? Kako pa pride ljudstvo do svojega prepričanja ? Ene/stavno s tem, da posluša vse mogoče govornike, či-ta razprave, programe in kritike' ter na podlagi »tega ureja v sebi svoje prepričanje. S tem gre potem na volišče in odloča, kakšna bo naša bodočnost. V Ameriki imamo demokracijo. Kogar izvoli ljudstvo z večino, tisti ga potem zastopa. Ce je dober, je zasluga ljudstva, ki ga je izvolila. Če je slab, je pa kazen za ljudstvo, ker je tako slabo izbralo. Pojmimo: ljudstvo je vse — odloča vse in sklepa o vsem. Zato je pa največje važnosti, da odbere ljudstvo vselej take ljudi, ki delajo zanj. Odfbirati pri volitvah pa ni vselej lahko. Jaz pomnim že osem predsedniških kampanj, ampak v preteklosti se mi je zdela vse to taka formalnost, da se nisem dosti brigal za to. Ena stranka je bila kakor druga, razlika v imenu — sistem pa je ostal vedno eden in tisti. Hodil sem sicer od leta do leta na volišče, ampak moji kandidat je so navadno vselej propadli. Zato sem rekel kakih deset let nazaj: čemu bi izgub-ljeval čas, ko se nič ne izpre-meni? In začel sem opuščati eno volitev za drugo, misleč si: dokler večina odloča, kakor do zdaj, nima moj samotni glas nobenega pomena. Navsezadnje je odo prejeli le enajst doiaj:jesr. Pa vpijejo: ja, kdo 'bo plačal velik dolg, ki ga je napravil Roosevelt? I kdo drugi, kakor tisti, ki imajo — kapitalisti. To oni dobro vedo, zato se tako boje Roosevelta. Plačevali bodo tako, da bodo dobivali zmirom nižje obresti zraven pa plačevali vedno večje davke od svojih dohodkov. Pa se bo pokrilo. Vidite, taki časi morajo spraviti v življenje vsakega človeka, kdor je živ. To so prilike, ki jih nima vsaka generacija, prilike, ki pomenjajo lahko neizmerno izboljšanje ali neizmerno poslabšanje. Ne pozabi- mo nikdar, da so tisti, ki imajo, zmožni vsega. In če ljudstvo zamudi prilike, ki jih nudijo bodoče volitve, smo v nevarnosti, da postane iz naše demokracije kaka Italija ali Nemčija. To bi pomenjalo, da se odvzame ljudstvu njegova beseda, vsako svobodno izražanje, kot ga imamo. Pa smo ob vse. Res je sicer, da večno ne more ostati nobena stvar, najmanj pa fašizem. Na drugi sitrani je pa zopet res, da je naiša demokracija stara stošestdeset let in je danes tako sveža, dobra in dragocena, kakor tedaj, če ne bolj. Zavedajmo se tega in poskrbimo, da ostane v rokah tistega človeka, ki je eden izmed največjih Američanov, kar se jih je kdaj rodilo — to jej naš predsednik Roosevelt. On nam je garancija, da ostanemo svobodni in kar je glavno: da se bo začelo boljše in pravičnejše življenje v Ameriki. Ne imejte nobenih pomislekov in držite se enega: volite Roosevelta, pa če slišite še itako vabljive glasove in še take obljube od drugod. Svet je danes čudno nemiren in nevaren bi bil vsak eksperiment. Vedite, da ni ljudstvo v vseh sto-šestdesetih letih dobilo toliko od svoje vlade — priznanja in pomoči, — kakor pod sedanjo vlado Rooseveltovo. In ne bodite brezbrižni, da bi ne šli volit, češ: kaj bo en glas. Vedite da en glas nad polovico pomenja večino in zmago. Vsak človek je potreben v veliki bitki za ljudske pravice. Reter, Zgaga Demokracijo so jako pregnali s tega sveta. Imamo jo še v treh večjih državah, drugod je pa okraena in poteptana, da se je niti ne čuti več. Ne moremo prisoditi večje klofute Mussolini ju in Hitlerju, kakor če pokažemo pri bodočih volitvah silo demokratičnega sistema. S tem ne rešimo samo sebe, ampak podpremo ves svet. Da sežejo noše bodoče volitve daleč preko meja naših držav, nam pričajo besede Ekin-sa, ki je prišel v nedavnem poletu okoli sveta. Vprašali so ga namreč, o čim se ljudje največ menijo in kaj so ga največ izpraševali. In rekel je: kdo bo bodoči predsednik v Združenih državah. Tako sežejo naše države < svojim demokratičnim sistemom preko Vsega sveta, civili-zovanega in divjega. Zato je pa pa ftreiba, da bo tudi naš glas pri bodočih volitvah enako veličasten in mogočen. To pa dosežemo, če gremo volit z enim samim geslom in prepričanjem: naš bodoči predsednik Franklin D. Roosevelt. Nosite to ime in to geslo sabo, širite ga, koder in kjer morete, zakaj to pomenja veliko bodočnost za ves svet. Zmaga za ljudstvo in tolažba za tiste, ki trpe danes vklenjeni v jarem fašizma. V soboto zvečer prirede mladi tamburaši prijetno zabavo v Slovenskem domu v Brooklynu. Rojaki,' udeležite se njihove prireditve. Napolnite dvorano in jih s svojo navzočnostjo navdušite za bodoče delovanje. Mladina, ki je zbrana v Tam-buraškem Klubu je tako nesebično požrtvovalna, da se v tem pogledu ne more nobeno slovensko kulturno društvo v New Yorku primerjajti ž njo. Navzoči bodo tudi pevci "Slovana", ki bjxlo zapeli par pesmi. Vstopnina je prostovoljna. * Če ima moderna ženska priložnost izbrati med dvema oboževalcema ponavadi oba izbere. * Nedavno je izšia knjiga, ki opisuje razmere po ameriških jetnišnicah, kaznilnicah in zaporih,. V knjigi je ugotovljeno iu dokazano, da ameriške ječe ui.su popolne. • Knjige sicer nisem, čital, toda zdi se mi, da ima pisatelj prav. Ameriške ječe bodo šele takrat popolne, ko bodo v njih vsi tisti, ki spadajo vanje. Pa ne bodo samo popolne. Tudi polne bodo in še premalo jili bo. * — Da so razmere taksne, kakršni ljudje? Da, toda zaradi slabih razmer navadno ne trpe sla!bi ljudje. ★ P redno se ženska odpravi lia veselico ali ples, neprestano dopoveduje, da nima nič obleči. Ko se pa slednjič obleče, dokaže, da je bila njena trditev resnična — da namreč nima nič obleči. * — Male laži češče škodujejo bolj velikim resnicam, kot nasprotno. * — Ljudje si hočejo krojiti pravico zlasti dandanes po paroli, da moraš postati močan, ker je pravica na strani močnejšega. YisoPerl so dobili pomoč pri bolestih ali bolečinah 0 vnetih mišic — s par vdrgneoji. , PAIN-EXPELLER z varstveno znamko Sidro „v.rab^7g let. n—j,. T- - -'r» 200 MOŽ DOM DELO pri sekanju kemičnega lesa za Olawson Chemical Co. Dober les in dober prostor. Plača $1.50 od corda. Male kempe za peč-larje. Orodje proti mesečnemu odplačilu. Vprašajte pri: Claw-son Chemical Co., Ridgeway, Pa. (12x) ff je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad SO,000 članov v obeh oddelkih. I-"- " ' ' Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Mil jona * Dolarjev Pišite GLAVNI URAD J. S. K. J. pojasnila na ELY, MINNESOTA '■) i ■ ........SE Zbrala se je družba veselih prijateljev. Pri pijači so začeli pripovedovati svoje dogodivščine. In pri tem so lagali, da je bilo groza. Nato so napravili stavo, kateri bo znal najbolje lagati'. Pravili so silne gpra-stasnosti, stavo je pa dobil ti-sti, ki je to-le povedal : — Lani sem bil na obisku v starem kraju. S svojo ženo. seveda. Ko smo bili sredi morja, je nastal strašen vihar. Ladja je začela jokati na vseh koncili in krajih. Kapitan je za-povedal, da moramo vsi na krov. Moja žena je bila v trenutku oblečena. Jaz sem, planil v morje. 8 krova so mi metali potnike v naročje. Včasi sem kar z dvema plaval na breg, ki je bil skoro pol ure oddaljen. Ker sem slišal, da olje pomiri valove, sem naročil na bregu petdeset sodov olja, ki smo ga potem polili krog potapljajoče se ladje. Morje se je pomirilo rin precej usahnilo. _ Ladja je obtičala na strmi skali. ; V svojem navdušenju bi možak še naprej lagal in kvasil, toda začasni predsednik mu je odvzel besedo. — Je že dovolj. — je rekel. J-— Je že dovolj. Ti zaslužiš nagrado. In izplačaH smo mu jo. Ko je pozneje vprašal, s katero lažjo je nagrado zaslužil, 'mu 'je odvrnil prredaednik, da z besedami: '' Moj a žena je bila v trenutku oblečena. . Ll ^ j* J UJ A1^1 , i lir i \saa "OL 3TB VABO DTL™ THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ3JM MAiUBUS MEZEI: PARTIJA SAHA Julij Cezar je do svojega o-senuiajstega leta veselo in brezskrbno živel. Grška filozofija ga ni nič kaj zanimala, tem- ____ bolj pa se je vnemal za lepoto kraj sebe žensk. Bil je pa izvrsten borec in je izborno zabaval družbo. Ker je bil sin odlične rodbine in je imel radi nje dobre zveze, je bil že vnaprej določen za politično življenje. Vendar ni bilo Cezarja nikoli videti na forumu z voščeno tablico, da bi si zapisovat govore slavnih mož in bi se priučil njih govorništvu. Poznal pa je natančno zar se je brezbrižno nasmehnil, sprejel ponudbo in se usedel za iuizo, da se začne boriti. Ben Jusuf je položil svoj meč na mizo. Že prve poteze so mu potrdile mnenje, da je njegov soigralec popolnoma neizvežban začetnik, ki ni imel niti pojma o išahu. Cezar pa je mirno in oholo igral dalje in se ni prav nič zmenil za to, da je izgubljal figuro za figuro. Pazil je le na to, da bi spravil svojega kralja na varno. A Jusuf je jako pozorno igral in se je venomer trudil, da bi nasprotnika spravil v zagato. vso življenje slehernega možajidkoder se ne bi mogel braniti. in zato so se ga bali in ga niso nič kaj marali. Ko je imel Julij Cezar osemnajst let, je dobil v roke lepo vsoto denarja. Zato se je odpravil na zabavno potovanje v, da 'bi popolnoma Indijo. Nazajgrede se je vkr-; sprotnega kralja, 'l-ikar da bi začel iznova napadati. Ko je prav zvito izvil Cezarju nekaj figur z deske, je načel prav težavno in dolgovez no kombinacijo s ten« snifttroni uničil nakar pomeni oal na neko la ' ' vv URN*4JO80„ EMM UOR1 ALI DOLI Za Ixplaiilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH Unfc dovoljujemo Še boljše pogoje. .» ' IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za UplašUe t 5— morate poslati. ...t 5.75 -flMO ..JtL— Prejemnik tfoM v NUJNA NAKAZILA HLM kraju lsplafflk v dolarjih. SLOVENIC P ZA PRI- COMPANY r«d'«H NSW_*OK, N. I. "Saj vidiš da more!" ,"A ne po. šahovskih uravi-lih," je zatnlil Ben Jnsuf. "Odslej bodo šahovska pravila pač takšna — jaz jih boni tako spremenil," je zavpil Cezar. Skočil je s stola, pograbil meč, ki je ležal na mizi, in je ubil Ben Jusufa. Preplašeno moštvo se je vdalo Juliju Cezarju, ki je kot novi poveljnik zaukazal, naj odpeljejo ladjo k obrežju in je tovor prodal normanskim trgovcem. RUSKI POMPEJI. Ruski arheologi so ob Azov-skem morju izkopali ostanke mesta Fanagoria, ki so ga osnovali grški kolonisti pred 2500 eti. V zgodnjem srednjem veku je to mesto iz nepojasnje-riega vzroka izginilo v obalnem »lesku. Med razvalinami hiš so Klkrili na sitotine starih posod, kos rdeče šminke, glavnike, jeklene bisere, kose kipov, kovinskega ponke in svetilke. Te najdbe kažejo, da so bili prebivalci Fanagorie zelo imoviti. Našli pa so tudi ostanka sužnjev in pod jarmi jeni h domačinov. V nekem otroškem grobu so odkrili še več igrač iz kosti in kamna. 70 LET STA ŽE POROČENA. V Pannecotu na Francoskem so z veliko slavnostjo počastili zakonca Martinova, ki sta poročena že 70 let. Jean Martin šteje 04 let, njegova žena pa 91. Oba sta še zelo čila in zdrava. KAJ JE VSE TO REPUBLIKANSKO ZAVIJANJE 0 Ali zares ne bo konca predrznosti in zlobneg a zavijanja dejstev Vzlic temu, da je resnica enostavna in da številke jasno govorijo? Kar je resnica na stvari, je enostavno to-le: 1. Zakon o Socialni varnosti oomonia, da boste imeli kaj denarja v -starih letih. 2. Kar to Vas stane, je malo centov na teden—vse to pride k Vam nazaj z obrestmi vred, pa naj ste delali le eno samo leto ali naj delate, dokler dosežete starosti 65 let. Ako kdo umre pred to starostjo, se pokojnikovi družini izplača naenkrat celotni znesek, ki odgovarja 3 in pol odstotkom vseh mezd, zasluženih po letu 1 936; ta celotni znesek pa je mnogo večji kot kar je delavec za živega vplačal v sklad. 3. Delodajalec mora prispevati najmanj toliko, kolikor Vi sam. Denarja, ki sta ga prispela delodajalec in delavec, ne more vlada vporabljati za nikako drugo svrho kot v svrho, da plača Vam, kar Vam pride. 4. To je bolj varna in koristonosna investicija kot ako vlagate svoje prištednje v hranilnico ali pa kupite federalne bonde. 5. To vse pomenja, da nikak človek, moški ali ženska, ne bo več revež, ko bo 65 let star. To je povišanje plače, ne pa znižanje plače. REPUBLIKANCI SO IZJAVILI, DA VAM HOČEJO ODVZETI TO ZAVAROVANJE DEMOKRATJE SO DR2ALI SVOJO BESEDO Z LJUDSTVOM in so zavarovali delavce te dežele proti nezaposlenosti, potrebi ih revščini v starosti. Zakon o Socijalm varnosti je postavil podlago za bodoči blagor širokih mas našega prebivalstva, pa nikako laganje, intrigiranje in zlobno zavijanje dejstev ne more spremeniti stališča hvaležnih in zavednih državljanov. ZA VZEMITE SE ZA VARNO BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJO DRUŽINO! ROOSEVELT-a m GARNER-ja ADVERTISEMENT — DEMOCRATIC NATIONAL. COMMITTEE SLOVENSKI TAMBURASl (Mladinski Klub) PRIREDI V Halo'ween Party soboto zvečer, 31. oktobra Začetek ob 7. zvečer PLES PETJE PROSTA ZABAVA VSTOPNINA PROSTOVOLJNA ZA OBILNO UDELEŽBO SE PRIPOROČAJO TAMBURASl L. Ganghofer: -_ n Grad Hubertus j :: Roman :: Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen y vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati jiajboljša pojasnila in tndl vse potrebno preskrbeti, da je potovanje adobno in hitre. se za- upifo obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, In kar je glavno, za najmanjše stroška. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj" en areset. Pišite torej takoj za brezplačna, navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in ndobno potovali, v SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West I&h Street New York, N; Y, 53 Forbeck se je zinedel, vzel si na paleto no-•vili barv in se obrnil proti Kati. "Ali sinem prositi samo že za četrt urice za krilo? preden se I lie spremeni.'" Stelkla je k naslonjaču, ter spet sedla na svoj prostor. "Neskromen? Vaša slika ne sme trpeti škode. Jutri, pri tem nemiru v hiši — toda mogoče pojutrišnjem. Govoril »boni s Kleesbergovo. Ko vam bo Fric po obedu prinesel reči, vas obvestim." Forbecfc se je mogel zahvaliti samo s pogledom, bilo mu je, kakor ga ga kdo tiščal za grlo Iz četrt urice je nastala ura neutrudnega de-j^Te držati doma?" Kleesbergova ni imela tako tenkega posluha. "Mogoče si tudi nekoliko utrujena?" je dejala. "Danes si dolgo sedela in nič počivala. Ne vem, ka'ko sem mogla to prezreti. Seveda, go-spod Forbeck je bil tako sredi najlepšega dela. Toda če pride spet pojutrišnjem—" VALJE PRIDE mwL*a izxoai New York, Thursday, October 29, 1 936 TtTB LAMOBST "BWVBVTB JTZ1LY IN UM3, Pot-navzgoiHD 15 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Ali se pa to tudi zlaga z drugim pohištvom T" "E, kaj misliš! Pohištvo imam, toda izhaja iz več dob in en kos se ne prilaga drugemu. Toda ravno tako hočem imeti, drugače mi je dolgočas. Najel sem si p razno stanovanje: tri sobe in eno kuhinjo. Dve sobi sem obdržal za sebe, tretja pa služi za spalnico moji gospodinji. Gospa Stigler bo prijazno skrbela za potrebno jed in pijačo. To mi je saj obljubila, ko sem jo vdinjal. Kolikor sem se do sedaj prepričal, kuha zelo dobro. Jesti v gostilnah mi je postalo zoperno in ker ima sive lase in bradavico na nosu, mojemu srčnemu miru ni nevarna." I>žorž se smeje. " Še vedno si, kot si bil. Ko ne bi sedel preu menoj tako rejen in si ne bi pustil rasti cesarske brade, bi si mislil,, da sem zadnjih osem let samo živel v sanjah." "Kaj ne.— tedaj sem bil suh fant. Mislim, da bi bilo mogoče skozi moja lica brati očenaiš. V tem času pa sem se zredil. Sedaj pa nič več o meni. Sedaj mi povej, kako je kaj s (tvojo umetnostjo. O tem se smeva v prieujočnosti tvoje matere ravno tako malo razgovarjati, kot prej." Džorž prikima. je z mojo umetnostjo t Še vedno na starem mesttu vročega zaljubljenca, ki ne najde priložnosti," pravi Džorž z bridkp bolestjo. .. ,! Hartman ga zamišljeno pogleda. ,nisi nikdar ničesar razstavil?" d° -tega še nisem prišel. Različnim- trgovcem z umetninami sem poslal svoje slike, pa vedno z istim uspehom: z zahvalo nazaj! Saj tudi sam vem, da niso dobre. Učenja mi manjka, tehnike. Kaj koristi vsa nadarjenost." "Moraš p riti ven — to sem ti že pogosto pravil. Tako iz tega celo življenje ne bo nič, kot samo preganjanje časa. Tvoja nadarjenost zahteva celega moža." "In tega ne morem dati, to sam veš. Ako mi ne bi bilo treba skrbeti za mater, ibi bil prost, pa če bi «« tjrebil do česa, ali pa bi se izstradal." "Kaj pa sedaj? Ali sedaj ne boš šel za svojim ciljem?" Džorž odločno zmaje z glavo. "Nikdar!" (Hartman mu stisne roko. "Glej,, vtšeč si mi. Samo ne p usti. Veš, kaj sem si ravnokar. mislil, ko mi je tvoja mati govorila o izboljšanju tvojega položaja?" "Kaj pa?" "Malo moraš varčevati, da si moreš kaj prihraniti. V dveh ^treh letih boš imel toliko, da more»š za eno- leto iti v Pariz — seveda boš moral tudi tedaj živeti v najskromnejših razmerah. Toda v umetniškem kraju mesta se prebije tudi revež." Džorž si z roko podpre glavo. 4'Kaj pa se naj medtem zgodi z mojo materjo?" Hartman ga resno pogleda, nekaJ ^asa vzamem jaz k sebi. Ako te bo kdaj kaj tiščalo, mi boš mogel kdaj pozneje povrniti, kar bom izdal za njo," pravi Hartman. Džorž mu iskreno stisne roko. "Dober si in menda hočeš poplačati za dobra pečena jabolka." . "Neumnost! Ali se ti v nasprotnem slučaiu ne bi tudi ^ako zavzel za mene?" "Gotovo in tudi ne bi prav nič premišljal, da bi od tebe to ponudbo sprejel. Toda za to je sedaj prepozno. — O veliki noči bo moja poroka." > H^maij ga presenečen pogleda. ^ ^ Se zaro^ 1x1 ° tem mi nisi ničesar pisal." ; "Ker sem.se zaročil le eno uro prej, predno sva se zopet videla;" Hartman se pogladi po svojih razmršenih črnih laseh. iS a to pa Džorža ostro pogleda v oči in pravi: "Kot m i slim, si si pa izbral kako revno dekle." Džorž se smeje. "Da — revna je, kot jaz." Hartman nekaj časa zatopljen v misli s prsti ropota po mizi. Nato pa se vzravna, dvigne glavo, kot bi hortel odgnati kako neprijetno misel. "Škoda, iškoda! Ne huduj se na mene, toda napravil SJ yell^°1neumnost- Umetniki se ne smejo nikdar ženiti, saj tako dolgo ne, dokler ga more žena ovirati pri njegovem razvoju." Džorž ga živo pogleda. "Tega se mi pri moji nevesti ni treba bati. Izpodbuja me in navdušuje. Moraš jo še prej poznati." Hartman dobrovoljno zamahne z roko. "Že vem ;angel je in lepa kot svetli dan." "Nehaj, prijatelj. Ne trdim ne tega, ne onega. Toda je človek, ki razume moj boj, ki govori z menoj v mojem jeziku. In kaj mi je rto, si pač moreš misliti. Tebi hočem povedati, vsa leta sem poleg svoje matere živel kot človek, ki so ga oko vali z verigami in so ga vrgli v ječo. Vem, moja mati mi želi dobro, po svoje. Iz svojega ozkega obzorja ne more pogledati in misli, da me varuje pred nevarnostmi, ako bi moje umetniške misli temeljito pregnale. Odkar si odšel, nisem z nikomur mogel govoriti o tem, kar me je navdajalo in me rani v duši. In tedaj sem se spoznal s svojo nevesto." *'vem, kako je prišlo, pri njej sem našel besede za to, kar tiči v meni. In zdi se mi, da me razume. Spočetka mi je bila samo kot prijalteljica. Kar je ženskega v njej, me ni mikalo, ni niti lepa, niti požel jen ja vredna. Toda vesel sem bil, če sem jo videl in sem mogel ž njo govoriti. Skoro vsak daa ara se srečavala. Stanovala je, Bog ve, že koliko časa v isti hiši kot jaz, ne da bi kaj o njej vedel, dokler je nisem vsak dan videl na svoji poti. Po naključju sem se ž njo seznanil. In od onega dne mi je bilo, kot da je v mojo ječo stopila prijazna, svetla postava. Peljala me je k oknu in me je naučila sopet gledati v solnce. Skoro celo leto sem vsak dan hodil 4 njo. Hodila je v šolo poučevat male d ekliee, t..... —i---- /uekf&zl/** Je Lahka Kaja! — svoj glas Glas Čist Kakor Zvonec Dar govora . .. največja telesna prednost človeka nad drugimi živimi bitji! Dragocen dar, ki ga je treba ščititi ... ga obdržati jasnega kot atvonec . . . prostega od draženja in kašlja! Vsak dan več tisoč ljudi spoznava, da nežne glasovnice v grlu zahtevajo lahko kajo! Vpoštevajte nasvet onih, ki so odvisni od svojih glasov ter začno kaditi Luckies — lahka kaja dišečih srednjih listov najdražjega tobaka . . . lahka kaja z dragoceno zaščito grla Lucky Strike privatnega "Toasting" procesa. Stojte in pomislite na svoje grlo in zdi se nam, da boste tudi tv» začeli kaditi Luckies — lahko kajo. ★ * ZADNJA NOVICA! * * LAHKA KAJA JE PRIJAZNA VAŠEMU GRLU Od 9 do 5 in tudi po t*h urah, hoče vsak imeti cisto grlo - cist glas. Vpoštevafte nasvet onih, Ici so odvisni od ivoj*ga glasu, in začnite 'kaditi lahko kajo - Lucky Strike. 45.000 ŠtirijaŠkih Čevljev Talnega Pros* tora Dodanega za Uprave "Sweepstakes" Vstopnice za vaie Lucky Strike "Sweepstakes'''' prihajajo is vsake države ▼ Uniji. Zares jih Je toliko, da smo najeli 45.000 štirijaikih čevljev dodatnega talnega prostora — eela tri nadstropja — u upravo ogromnega i levila. Ni čudno, če imenujemo "Sweepstakes" narodno cigaretno igro. Ali ste se vi ie pridružili T AH ste dobili vaše oknsne Lucky Strikes? Godba je v irska. Naravnajte na "Your Hit Parade" - ob sredah in sobotah »večer. Poslušajte, sodite in primerjajte melodije — potem pa poskusite Vaše Lucky Strike "Sweepstakes." < In če še ne kadite Luckies. kupite danes zavojček in jih poskušajte. Mogoče nečesa pogrešate. Uvaževali boste prednosti Luekies-Lahke Kaje bogatega, zrelega dela tobaka. I a h. k a k a n k a k a / a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED1 Dopisu n ost ter kot zavedeni sinovi in hčere domovine pošiljajo svoje otroke redno k pevskim vajam vsako soboto popoldne ob pol dveh v domačo dvorano. G. Se- ^ .. -.-v v . me ie obljubil svoio vsestransko! a Dr. Uregorna Rozmana iz, -i v , , , -i« lr- ! . • sko pomoč, kakor tudi J, Bar^erton, 0. f ustaŠvil mladm-i^^l ^i je osebno stisnil - - -- i roko m čestital predsedniku Da se ski zbor bini, je pravljajo I tej^evl.' Končno liu,bitelj » Prizn,al> se je ideja uresničila in je se-ivelepomenibm so pev.k. zbori, daj mladinski pevski zbor' pa„se posebno v AmPrilkl- v barbertonski nasel-že slehernemu znano, časa se je precej raz- I roko m , Mr. Andreju Blažiču po prvi i pesmi. Veliki cerkveni knez in ''Barbertonski Slavčki" potrjen kot narodna in kulturna ustanova za naselbino v Bar-bertonu. S sporazumom pevo-vodje pevs-kega zbora " Javor-nika" Louisa Šemeta, pianis-tinje Miss Mary Gorence in predsednika "Javornika" Mr. Andreja Blažiča, je vsa stvar najbolje izpadla. V zadnjih par letih smo v Barbertonu precej napredovali v kolikor se tiče glasbe in petja, in je več kot občudovanja vredno, da se vzbuja toliko zanimanja od strani naše mladine za slovensko kulturo in pesem. Z iz-'bornim izvajanjem "Javorni-kovega" koncerta lansko jesen, je uvidel g. Seme veliko zanimanje za petje. Od kar obstoji pevskiszbor "Javornik" (že preko deiset let) so pevovodja in pevci nad vse očarani nad vsestransko pomočjo, Iti jo je dobil "Javornik" od naroda, to pa zaradi tega, ker " Javornik" ni nikoli gledal zabavo je in terese, temveč vedno le za interese naroda in za plemeniti zaklad — slovensko pesem. Od koncerta do koncerta so skušali pevci in pevke s svojimi glasovi podariti narodu krasote slovenske pjesmi. Ja-vorčani so se osebno obnesli za časa obiska prevzvisnega nad- Za novou-stavljeni mladinski zbor "Barbertonski Slavčki" je upati, da se bodo stariši odzvali in pripomogli do boljšega uspeha. V prvih par vajah se je odzvalo do trideset fantičkov in deklet. To je seveda vse premalo za število naroda v naselbini. Če pomislimo, koliko mladine je v vseh delih mesta, bi lahko obiskovalo pevske vaje od 175 do 200 otrok. Tisti pa, ki so se udeležili teh prvih par vaj, so večinoma taki otroci, ki stanujejo okrog slovenske dvorane. Prosimo stariše na vzhodni strani mesta, to je East Hill in Snyder-town, da pošiljajo svoje malčke k vajam vsako soboto popoldne ob dveh v dvorano dr. "Domovina." Istočasno pa prosimo stariše iz Kenmora in vasice Sherman, da storijo ravno tako in ne zamude prilike, dati ofro-eičkom glasbeno izobrazbo. Prosimo, da stariši gotovo storijo to! Glede mladinskih zborov smo šele sedaj tudi mi uvideli, kolike pomembnosti so. Kar so dosegli skupni mladinski zbori lansko jesen v Public Avditoriju v 01 e vel and u, bo o-stalo v spominu. Sedaj, ko je ustanovljen mladinski zbor, je glavno, da sta- pomoc, KaKor tudi gospodična Mary Gorence, da se bo toliko izvežbalo otročičke, da v najkrajšem času prirede prvi koncert. Torej stariši, prosimo, da pošiljajte vaše malčke redno k vajam! S vdanostnim pozdravom, Anthony F. Sabec. Itirkland Lake, Out. Canada. Ker se že dolgo .nikdo ni o-glasil iz te naše naselbine, sem se pa jaz namenil napraviti izjemo, dasi ravno sem dokaj neroden in trd s peresom v roki. Zdaj, ko so se razmere nekoliko izboljšale, in ker se že začenjajo dolgi zimski večeri, bi bilo zelo ugodeno vsem čitate-ljem, da bi listi ponovno začel izhajati na šestih straneh, kot nekdaj. Ako pa nikakor ni mogoče, pa vsaj enkrat tedensko, da ima človek kaj čitati v nedeljo. Odkrito povedano, je ti-časopis velika potreba za naše ljudi. Imamo še nekaj, kar nam daje razvedrilo in zabavo. To sc naša prosvetna društvo. Tuka; pri nas Obstoji že četrto leto pevsko društvo 11 Triglav", ka tero je v času svojega obstoja vprizorilo že nebroj dramskih del in ikonce^tov. Da ne bi Zgaga Peter mislil, da smo mi Canadčanje iz zadnje moke, moram omeniti, da se niso člani društva ustrašili tudi precej tešfkih komadov, risi gotovo storijo svojo dolž-1 kot -so naprimer "Divji lovec", _ " Domefti",Deseti brat' V 'Lum-pacij vagabund", "Vdova Ro-žlin-ka" in še nebroj drugih, katerih pa ne 'bom vseli tukaj navajal, da ne bi kdo dejal da damo vsako najmanjšo stvar na ta veliki zvon. Kjer sem ravno pri tem, naj omenim, da je naše pevsko društvo napravilo tudi izlet v Timmins, to je bilo 11. t. m. Gostovali smo v Ukrajinskem delavskem domu. Tam je bila, ponovljena burka, "Vdova Rožlinka", in od petih je bilo nekaj pesmi itd. Zadovoljstvo je bilo na obeh stranbli pri igralcih, še bolj pa pri gledalcih. Tempotom me tudi dolžnost veže, da se v imenu društva zahvalim tamkajšnjim rojakom za vso naklonjenost, ki so nam jo izkazali začasa obiska v Timmin-tu. Torej najlepša hvala vsem ed Matička do Andrej čka, Franceta, Janeza in Toneta. Ne smemo pozabiti tudi kraške korenine, oziroma stare sa-jlje, Lojza. Torej fantje in dekleta v Timminsu, kdaj nam boste vrnili obisk v enaki obliki? Le vorajžo, in bodite prepričani, la Vas 'bomo z veseljem sprejeli in da vam bomo v vsakem oziru na uslugo, ker'le tako vam bomo mogli vsaj nekoliko povrniti in se zahvaliti se sa Vaše »nesebično delu. Ker se zimska doba že zače-3ja in smo snežni vzorec tu li že dobili, je obtnem tudi sezona društvenega gibanja prišla. Zato se je naše društvo že odločilo za nekaj novega, da bo dosti za uho in oko. Zato ro- jaki, vas tudi društvo vabi v svoj krog, da bomo mogli naprej po začrtani poti. Posebno pa apeliram na fante, kateri imajo veselje do petja, da so nam pridružijo in s tem pripomorejo do* zaželjenega uspeha. Z roj a« ft im pozdravom! Matija. Va parnih »i, Id m prše t domovino Izleti H v bkošenega spraJjermlea. :1. oktobre: Vulcanla t Trat 4. novembra: Queen Mary y Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlatn v Havre Conte dl Savola v Genoa II. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre 4. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg '0. novembra: Bremen v Bremen .1. novembra: Lafayette v Havre Saturn la t Trst -3. novembra: Normandle v Havre Berengaria v Cherbourg -S. novembra: Conte dl Savola v Genoa 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbm: Champlaln v Havre