Št. 87.
V Gorici, dne 31. oktobra 1898.
Tečaj XXVIII.
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odpraviiiStvo
so nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v II. nadstr.
zadej. — Urodnik sprojemlje stranko vsak dan od 11.
do 12. uro predpoldne.
Dopisi nnj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipnivništvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ---------
Oglasi In poslanica so roounijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat S ki\, 3-krat 7 kr., 8-krat ti kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — VoSjo črko po prostoru.
Naročnino ]u oglase jo plačati loco Gorica.
„GoriSk» Tiskarna" A. GalMfiek tiska in zalaga razen «So<5o» in «Primorca» so »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih--5- do-6 pol ter stane vseletno l gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici» so raSunijo po 20 kr. potit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog* in narod!
«Gor. Tiskarna* A. G.ibršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Iz „učiteljskih krogov"
tren konca in kraja.
,SoCa*, ,r!in».-f. .Narod", oba :iči-N-Nka IMa in udi še dnu". m> zadnji i'-a s polni dnpUuv in rl.mkov .iz učiteljskih krogov* ti.i IVimuivfci-iii, ki pripovedujejo v bit st v u \(-diio eno iti i-lo -t.- dolgo znano in v v-=i-h Mo,ih naroda pripoziMvano n-snico o mizeriji \\-:\U-l^kega stanu. Nič ni oporekati temu. da .,.' lulh-Ulvo giblje, «l-i bi do-eglo bnijM-i.i-.v, k.sU-rih je vredno in neizogibno potrebno v kori-t šob- iti - t« n» nan=dmya napredka. Toda nti r..oramo na pi.lmi usta, iia ue-k.di-n dopi-mki delajo lo vpr.iš,m;e ikumv-iin-f od i j oz no v v.-vh tM:h merodaj-•lih krogih, ki bi m' morali l njim bavili. Ob;avl-l.iji> m- dopisi iti članki, ki so povM-m -po-m>m, iia do-ežejo do < .'!a na-proh-n na-ti.«>n mi O-/.:, kar itai:i(-r.i vajfi. ker odbijajo n d učitelj > t v a v <v t i > 11-, ki bi mora! i in mu;.'i i pomagati. Nekateri .mpMiiki meniju, da do-ež-jo »v«.j namen z ti.-kakimi grožnja m i, -• p i kan j »• m in /.badanjem, z m-kakim /ohi obla-tutm go-uii-ji-iiii-iiMi fMili k« -«i.*i!i. ki imajo plahi o Mlakarji- v rokah. Ali *.¦ bodo li /a-miprej bolj tid!iii'no postavljali za zbujanje urib-lj-.kih pi.se, f«» je pač vprašanj«'!
Ali da bi bili rup.idi Vsaj prav i eni! Ta.ii t'«' bi bilo nur.iifcuj res, kar trd. učit. ilopisniki, lii si- inoraii v pravdi: aii j«- opor-bmiio, napadati Vsled Uy,i na u-vo in .seno. kakor deiajo zdaj. I; o .-«• po-hižnjejn ti.iruvno.-t iz trte izvitih razlogov in ntenie-l,evanj. ki so večinoma ?tni-;na.
V kako-no koinbtaafiif t» ;!(iv. lii-Aflnih. ;!Ohlancili, o nadškofu itd. se spnAra^u. evn lU^loVen ponatis doj.i-a v BS!ov. Narodu* ti  Četrtka, ki slove ;
..Mej ^'ori-kirii lifiieljVtvotn vlada velika .;.-volja in ri;:nrffno-t. bi to po \>>.-\ praviei. Ti/ko smo prieakova',! zadnjega z:w)dar,;a :ia*c^i de/., ztiora v trdni nadi. da nam pri-".'-'- kak pobc!;i"k, a'i <;al, nd-ii .-»rno prazniti .i/k. hvc/ Tar. s<- ;.¦ taSblj-lvo ^or^k'j:a kraja poklou!« po poM-bni iit-put.it iji m-¦' «tijt-n;ii kt<< zonadikofn ter pri t'j priliki ;:o>i;o tudi blar*ol.ul:ie i;akio!i'(-ii!j-ti in pod-,iie. Kne/;onaii-koi" ;e deji-.jtaei o spi,-,'.-! ,';akn , :-ija..t«i ter otillnlr.", .sv<m> podporo in powi>i.
Bili srno torej (akorekof- gotovi, da so nam izboljša prt'žalo«!no naše stanje, kajti s kne-zonatlskofovim irlasom imajo naši poslanci večino v de?., '/burit in lorej lahko dosežejo tic/.elno - Šolski zalog in s tem izboljšanje naših plaO. Toda pri zadnjem zasedanji dež. zbora sta bili na dnevnem ivdn jedino le ilve lofki. in to menda najwe radi lei,ra, ker se je \ede!o, i\.\ »lovi-nski poslanci ne Natopijo v ilt/.. /lior. Ali so poskušali naši poslanci dobili nadškofa na svojo sir a ur In recimo, da to zasedanje ni bilo namenjeno din^iin razpravam - - kaj pa v bodoi em z.iscdan>ir Ali se naši poslanci ganejo v li'ii> smislu, ali ostane1"' zopet doma. Kdo bo torej kriv, če Učiblj-lvu /.(»pel nične dose/e V Saj si pač ne moremo mislili, da bi j nadškof ne glasova! za izboljšanje našega ža-lo-tiir^a sla!!;a. Zato je pred vsem pntrebni\ <la smo ti tej tučki na čistem do prihodnjega obe. zborovanja, ki se jma sklicati v kratkem, '/atn naj odbor neileljske;:a društva Koriškcpa slori potrebne korake in dobi v tej zadevi pojasnilo, da bomo vedeli, kaj imamo pričakovali od miMi/a de/, zbora, Ako bi :*e mo^Io do-,eči izboljšanji1 doma, bi ne bilo treba hodili na Uimaj. kakoi -a> namerava. Odbor učileljvke^a tluišlva naj pa v leni času pridno dela. da se /bdrovalije primerno izvrši, in do,av.e >poraztliiiljeiiji' v»e|i in*ileljskill drnštfV na (Jori-kem*.
Taki') dopisnik i/ učit. krofov ! Odkrito reeeian, da s takimi dopisi si učiteljsko ne !e nič ne pomor-v slvaniein pogledu, marveč. se se •( m e š i , .-d vsakim človekom, ki )f količkaj pozna razmere v de/.t-li. Ali ninvi menijo li zabavljači, da slov. deželni poslanci s p I o li ni in a j o d r u v ••« a p o sla ne jr o i e z v p r a ^ a n j e m o n č i l e i j s k i 1» p i a č a h 't Ali menijo, tla ni drnjdh iežkoč, ki poberejo delavno pozornost vseh veljavnih slov. rimi v ile/.eli, ntfro je misel, kako pomagali r*s bednemn .slanju naseda niMte, s!va'r .je še drugih vprašanj, ki so n n j-n e j -•• a. ,kati ra In ba n a j p r e j rešiti, ker s temi -e odpro tndi vrata zholi-anju nčii. p.lač! I)a\i'o nas mi v-i-li krajih in koncih; p o i i i i š k i in n a r o d n o nas ubija nepri-:../na nam birokracija, oprta na .sedanji \5adiii .ti-lem; j; ni o t n o pa n.is uničujejo vsi  možni   aparati h pomnoženo  silo in de-
lavnostjo, da so moramo s strahom vprašati: kaj bo, ako pojdo tako naproj! Saj so tožili ..Vpisniki iz učit. krogov sami, da niti sedanjo borne plače jim ne izplačujejo v redn, ker sicer .silno strogi fiskus ni mogel izterjali od izse.sanih davkoplačevalcev šolskih doklad. In znano je, da so le doklado grozno visoko, tako visoke, da so mora vsakd upreti, ako bi iili boleli še povišali, in šolski okraji s o z a d o 1:': e n i do grla! Ali hočete pognali na boben zemljišča in hiše vseh naših posestnikov?!
Ali čemu bomo pogrevali slarc že, toliko premlele resnico! Koči rano le hoteli: Učiteljsko se lahko z vso pravico poganja za zboljšanje svojega gmolnega stanja, in vsakdo jim mora le privoščili, da bi dosegli svoj namen, saj davek za šolo plačuje m o naravnost sam im sobi, v svojo n e p o s r e d n o k o r i s t. Toda svarili moramo naše učiteljsko, da si samo ne dela težav, da si samo no močo polen pod nogo z breztaklnostjo, kakoršno zakrivljajo baš prej omenjeni dopisniki, ki zabavljajo in zbadajo na levo iu desno in •- p o k r i-v i e, i, ki so dosegli za učiteljsko vspehjako dvomljivo vrednosti, ker ž o navadnim čilaloijem uaravn-osl presedajo lani on tac, i jo i u zahavljico v taki obliki. Ves slovenski narod — iu še posebo naš v Primorjii -- razburjajo mnogo silnejsi vzroki, kot* nas ubijajo, nas davijo, nas tlačijo na uajgrozuojo uačino, nam gro za •.bili* in „no bili" narodno in gospodarsko, — a prav v tem času bijojo „alarmo" nekateri učitelji, kakor da ros umirajo za lakoto. (Jospoda, šo'nikdo ni umrl za njo v teku dolgih let, če tudi so je boril s siromaštvom, pre-trpilo tudi vi l.a prehodni čas, v katerem se sploh nahajamo na Primorskem, in uvorjoni hodilo, da i vam prisijo toliko za-zeljeno sobico boljšo prihodnosti.
Da končamo: Kekli smo vam že pred te<lni: ,1'omagaj s.i sam in l'»og ti bo pomagal!* Delajte neumorno za svojo boljšo prihodnost, toda nikdar ne porabljajte sredstev, s katerimi učiteljski slan le kompromi-lujote iu mu jemljete v narodu simpatijo, k a t o r o si j o s t a ž a v o p r i b o ril t e-kom dolgih let,
(Jovorili smo jasno in z najboljšim na-
Vseh mrtvih dan,
(Spis.i Iv. K-č.) ,Na tisto tiho  domi»van>,   kjer mnogi i-'- ti.-vz.dranuso  spauV"  pohiti jutri   nebruj iditva. da počasti spomin Kvojih rajnkih.-—
saj jutri bo vseh mrkih d.iii!*--------—
d-/, prag onih velikih \r.d, n.»d katerimi • bliiči pomemben napis: Ik->urr<-e[urLs, =)pajo Ijiidje. gospoda, srednji, niž/i >!o i. Irmi, vse bili na ,bo/.;i vrt", d,i prižge lu-o spomina, ali položi vetuc žalosti na 'jro-;jvo svojih rajnkih.
,Bledo trepete :iad grobovi TiitiC sveti!,
In križe, kamne vrh gomil, Jesenski venčajo cvetovi*. Kar ima skopa jesen te cvetov, so po-: brali, da jih poneso na  pokopališče,  podičil | ž njimi grobove na dan vseh mrtvih! .Kjer dragi spe jim po pokopi, Kleče, solz«; živočiji tropi" —   -Res, izvanreden dan! — Nekaka tišina j se polažča Človeškega sr>;a;   če je (Stavek še I tako   trd,   č>   še   tako  hladnokrvno   rnotri I tek življenja, |a dar? ga presune spomin na t smrt, spomin, da vse mine na svetu..
Neko nenavadno resnost #ta§ z ohra-I ?-ov  Ijtfdij,  idpCili t\a  pokopališče.   }\i kako
iW ne bilo te resnosti!
H.ij irn.t skoro \nakdo izmed nas koga, ki počiva v hia.tui zemlji, tam, kjer ni sovraštva, m prepira, kjer vladata verni mir in pokoj. Ta ima tam očeta, oni mater, žena moža, mo/ ž'-no, oni nevesto, ona ženina, i spet drugi .-ina, hči-r. itd. \i\ čo jih nima tukaj jih ima ilrugodi, zato pa ga rodna >-*-z zem? ba;- tako na pokopališče, od koder mu uhajajo mi.sii v daljavo na grobove ovojih dragih rajnkih.
>lla«l, iep gospod stoji na pokopališču ob grobu, na katerem jo dal prižgali mnogo uiičnih lučij in kateri jo okrasil s prelepimi venci, Ali tega vsega ne vidi; zdi se mu, kakor da stoji sam na pokopališču, čeprav plove lik njega vrvenje množice. Tako se je zamislil v nekdanje čase. Ni še dolgo od tega, ko mu je stala na strani ona, ...ttero je tako ljubil in katera je 1 '¦ •* njemu tako udana. Le malo časa si^a živela skupaj, kar je prišla .bela žena* s koso ter je pokosila iz vrta življenja krasno razvito-cvetico ter jo položila v »božji vrt", -~ vsela run je ženo.
Spominja se tistih lepih dnij, ko je oživljala njegovo hišo, katera jo po smrti njeni postala tako, pusta —r — -^
Vidno, je ginjen, a 'tolaži se z zaupanjem v Božjo moč, katera določuje, kako mora bili na svetu,
V oči pa mu, sijijo solze ~----------
Tam v kolu stojita, oprta drug ob drugega, starejši gospod s svojo gospo! Globoko že ličila v jeseni življenja in na i raj sa bi zapustila svet ter se preselila tja, kjer jima spi edini sin. Študiral je, skoro je imel izvršiti študije, kar se jo poiotila bolezen, položila ga jo v pobteljo, vsa skrbna postrežba je bila zuman, v bujni spomladi — dolgo je že od tega - ko so pevale ptice in je znova cvetela zemlja krog in krog ter je rumeno soliifo s svojimi toplimi žarki ogrevalo hrib in plan, — je »ugasnilo" njegovo mlado življenje. Strto uade!
Premišljala in premišljata, srce pa jima je .pod zemljo pol, na nebu pol"! Mirna sta, dasi vesta, da no bo več dolgo, ko .ugasneta" tudi ona dva —--------
Gospa s 5 nedoletnimi otroki, stoječa ob grobu svojega moža, občuti ta dan bolj, kol drugače, ono praznoto v svojem življenju, katero jej je provzročila smrt soproga. Otroci popravljajo venec na grobu, prižigajo svetilke in glade grob, prav, kakor so nekdaj gladili skrbna lice svojega očeta. S skrbjo gloda ona na svoje otroke, in ta skrb jej narekava, da ima delati za otroke, dokler jih no postavi na lastne noge; potem, polom pa lahko z.f tisne trudne oči-------------
Tudi dninar jo prišel, revež od nog do glave. Ni prinesel veliko seboj. Nekaj zelenja
metrom. Kdor nas noCe umeti, svobodno mu! Mi ne bomo letali za njim in mu vsiljevali svojo prijateljstvo! Vemo pa, da ogromna večina našega ueiteljstva poreče: „S o č a" jo prav govorila; ono je boljša zagovornica našega stanu in našega ugleda nego oni razni dopisniki „iz učit. krogov", ki s svojimi neslanoslimi več škodijo nego moremo vsi drugi popravili. — Cas bi že bil, da bi gg. učitelji začeli trc-.neje delati in manj ropotati po časopisih ter vzbujati v odpor proti sebi davkoplačevalce, za katerih kožo se bojuje ta peresni boj! - - Uči'oljsko vprašanje je del našega narodnega dela; rešimo ga tak6, da bo ustreženo obema prizadetima Ciniteljema, ki sla: u C i t o J j s t v o in p 1 a C u j o C i u a rod!
DOPISI.
Iz Mimika na beneški meji 20. okt. — »Corrioro" in podobno Časopisje ne moro pustili pri miru mirniškega kurala. Nodavno je povedal pod naslovom »santa botlega", da o svojem času J je bil, razun drugega, suspendovan wu divinis", t. j. da višja cerkvena oblast mu je odvzela mašo in vsa duhovsko-cerkvena opravila. To pa je izmišljeno, nesramno obrekovsinje, ker lake kazni se naloži duhovniku le zavoljo velikih grehov in pohujšanj;tedaj mo „Corriere" vsega tega obdolžuje in po svetu ra*znaša, kar ni C islo nič res. V takem smislu pišejo poleni sploh frama-sonski in liberalni časopisi: črnijo, opravljajo, obrekujejo, zasramujejo katoliške duhovnike, da bi jih ob veljavo pripravili pred ljudstvom, katero naj se privadi, sovražiti ves duhovski stan, potem opeša vera, in katoliška cerkev bi morala propasti. Slovenci sicer ne verujejo tako umazanemu pi-sarenju, ali pomilovanja jo vreden oni majhni del laškega ljudstva, ki tako strupeno hrano zajema iz framasonskiit in drugih jednakih listov.
Dalje pravi »C", da .vicario di Mer-nico" hoče vpeljati v svoji vasi nekako desetino na svoj dobiček, da hodi od hiše do hiše, prosit miloščine ...vinske, ter da mnogi prebivalci-ubožci, ki ne pokušajo vina celo leto, boječi   se   izobčenja,  se  žrtvujejo
je splelel v venec in borno svečico je postavil na grob, katero je prižgala starejša hčerka. Revež nima niC; kar si prisluži z rokami sproti, porabi tudi sproti, ker poleg s«be ima rediti par otročičev, katere mu je zapustila ona, ki počiva tu v hladnem grobu. Izrastla je iz onih slojev, ki so najbolj razpostavljeni grehu, ali ostala je čista; ponosen je bil na njo, bila je uzorna mati. Starejša hčerka ros za silo gospodinji, ali materine roke ni več. — Le eno revno lučico je prižgal njej v spomin, kot druga pa mu jo zasvetila v očesu debela  solza,  ki mu je
padla na razorano lice.-------------
Kaj vidiš vse na pokopališču tu in tam ! Cvetove, vence, impozanlne svetilke, preproge, trakove z žalnimi znaki itd. zadej pa so
b-------------zabljeni grobovi,
Kjer križ ne kamen ne stoji, Ki niso venčani s cvetovi, Kjer luč nobena ne brli". In med njimi spi on, ki je umri v mestu kot vojak-novak. Ko se je v hribih odpravljal v vojake in sta mu skrbna roditelja stisnila v roke nekaj grošev  za  pot, je za-vriskal na glas,   potem  pa odšel s  fanti v vojake prepevajo:                              '
»Od doma jemljem zdaj slovo, Nazaj mo več ne 1)6".... in zopet:
laliaia dvakrat na teaen t shihi* ihudjiiu m ¦>ex- vsaktorek in petek, *jtitrawje teOaige opoldne, ečerno tzdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z GosnodarsMrn Listom« :n s kako drago uredniško :wdno prilogo vred po poŠti prejemana Ji v Oonci a dom posiljana;
Y-:e leto.......gW. G —
pol leta........»   3"~~
četrt leta. . ."„. • • • » .ImG : ¦•««..-> Posamične številke stanejo 6 kr. \aroCnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici t\- <» v Gonei v »Goriški Tiskarni * A. Gabrsčcc vsak aii od S. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa al i' do 1-2. ure. X» naročila brez doposlane naročnine a ne oziramo.
„PRIMORE<'** izhaja neodvisno ©^»Soiei ^trikrat neseifno in stane vse leto ghl. 126.  "**
«SuLa> «"» = Primorec« se prodajata v Gorici v to« lakarni S «¦ h w a r z v Žalski ulici in J t» 11 e r s i 11 v «i«t»ki u4ri- — v TsNtu v tubakurni Lavrenčie na tii'delta Casvrma in Pipan v uli« Pont« tfvlla Fabbra.
in dajajo, kolikor premorejo, z ..panjem, da j si morda prislužijo nebesa. O tej vinski biri ni vredno, da govorim, omenim le,  da  do- I pisnik naj se oglasi, Kadar pridem  na njegova vrata, prosit ga  vinske   miloščine,   ali t pa da dobi  vsaj  pooblastilo od prizadetih, drugače naj molči, in prav nič  ni   lepo  od njega, da on, katoličan, zoper katoliškega duhovnika se zateka k judovskemu »Corrieru«, kateri me s tem   opisuje   kakor  ljudsko pijavko. — Hud tobak je tudi, da pridigam sovraštro zoper italijansko narodnost, ker s tem obrekovanjem draži | on   isto   narodnost zoper   mene. J Jaz pa ne  pridigam   zoper italijansko narodnost, ampak   vse kaj drugega.  In  kakor „0.", tako tudi drugi listi iste   barve,  sami hujskajo,  in  kadar pride kaka   zmešnjava, potem pa lažejo in kriče, da delajo zdražbe Slovenci in Hrvati, posebno njih duhovniki; liberalni laški poslanci interpelujejo v Gorici in na Dunaji, in tudi, če  se sodnijsko dokaže, da ni res   (Gorjansko),  zastonj  iščeš pri njih toliko poštenja, da bi obrekovanje preklicali. Ljudstvo misli, da je res, in pvo- I pade v  laži-liberalizmu. Hvalimo Boga, da Slovani na Primorskem  imamo  tako  časopisje, take poslance  in tako ljudstvo, s ka-koršnimi se naši lašk'  sodeželani ne morejo ponašati.
Mi tlačeni plavamo proti vrhu navzgor, a oni — gospodarji v deželi — z višine nizdol proti propadu, ker so zaslepljeni. Po avstrijski Furlaniji so še le sedaj začeli se zavedati, kje so, kar se je nekoliko pokazalo nedavno o žalostni priliki, ko je mnogo laškega ljudstva bilo naših mislij in čustev po mejah Furlanije, v Trstu, Nabrežini. Sovraštvo med narodnostjo slovensko in italijansko na Primorskem mora prenehati; mi smo že storili svojo dolžnost, italijansko narodnost čaka pa še ogromno dela; ona si mora še le znovič ustanoviti časopisje v pravem krščanskem duhu, ker ga še nič nima — kolikor je meni znano.
Štef. Valentinčič m. p. kurat.
Domače b razne novice.
November jo ta, do novega leta ni več daleč, vendar silno veliko je dolžnikov, ki se ne zmenijo za plačilo. Ako bi jim bili ustavili list, bi nam neodpustno zamerili; ker ga dobivajo redno, ga pa ne plačajo. Vsakdo si misli: »e, kaj, zaradi mene bo »Soča" vsejedno izhajala brez težav". Toda tako jih misli in dela na stotine, da imamo terjati že lepo število tisočakov, a med tem smo cesto v zadregah, kako poravnamo mi svoje dolžnosti. Koleke in pošto treba plačevati sproti, delavce vsako soboto i. t. d. Naročniki naj vendar že uvažujejo naše prošnje! Pričakujemo, da vsakdo rado-voljno izpolni svojo dolžnost.
Simon Gregorčič Ivanu Nabcrgojn.
— Pesnik Simon Gregorčič je doposlal Ivanu Nabergoju nastopno čestitko:
Plemeniti gospodi Visoka slava in globoka hvala Vam za odlično in odločno pismo I. krmilarju vlade naše. Hvaležni smo Vam vsi, gotovo posebno prizadeti. Naj bi resni klic ne našel gluhih uh!
Vaš posebni častitelj
S. Gregorčič.
»Le ta vojaški boben Bo moj veliki zvon".... In res. Čez dva meseca je obolel, pre-hladil se je in za par dnij je umrl v garni-zijski bolnici. Nekega dne popoludne so se odprla vrata garnizijske bolnice in proti pokopališču se je vil sprevod vojaka-novaka. Zamolklo je pel v črno zavit boben in za sprevodom stopajočima roditeljena se je zdelo, da čujeta zopet, kako je prepeval sin, odha-jaje v vojake: »Nazaj me več ne bo* in »Le ta vojaški boben*. Očeta so tudi že pokopali, mati pa životari pri svoji omoženi hčeri na domovanju, kjer ima izgovorjen »kot« do smrti. Starka je onemogla, na postelji sedi ter prebira jagode na molku, proseča Boga, da jo skoro reši tega sveta, kjer je le »za napoto", da skoro gre za možem in sinom.... V elegantni, z razkošnjem opremljeni sobi v mestu na severu sloni fino oblečena dama ob Razpelu.na zidu. Britki spomini jej pretresajo dušo, misli pa jej hite na jug
»------------na grob njegov,
Po sodbi svetni klet,
Od svetih izobčen grob6v,
A duši njeni svet*. Na jugu
»Na tuji zemlji zdaj leži,
Neznan, nemilovan,
O sodnih uradnikih.  — Minister je I prepovedal sodnikom  očitno  vmešavanje v strankarske borbe,  ker trpi ugled stanu in I justice same.— Ako je   ta prepoved  kje drugje na mastu, je gotovo tudi pri nas na Primorskem. — Kdo se ne spominja škan- J dalozne  lahonske demonstracije  22.  marca I 1. 1897. proti Slovencem? Takrat je korakal v družbi demonstrantov tudi jeden sodni pristav, ki je mahal s klobukom kakor obseden in kričal. Kaj? Nočemo trditi, daje kričal z drugimi vred »Porehi ščavi! M—da ai ščavi! Fora i ščavi t",  tudi nočemo reči, da je prepeval   »fcasse pur che i canti e subi«, — ker bi tega dokazati ne mogli, — ali kričal je  kakor divji in majal s k!o- | bukom — iz radosti, ker je bil izvoljen dr. | Verzegnassi in ne grof Alfred Coronini.         |
Drugi dan je bil isti mož — sodnik Slovencem!! Ali ni to gorostasnost, ki | nima para ? Kako naj stopi Slovenec z mirnim j srcem pred takega sodnika?! — Danes je isti pristav — namestnik državnega pravdnika v Trstu in dela založbe proti Slovencem!
Imamo še drugih slučajev, in to baš v Gorici! Ko je bil dr. Turna še uradnik in ob enem deželni poslanec, se mu je naravnost namigalo, da bo moral pustiti ali službo, ali poslanstvo! In takrat še ni bilo te ministerske naredbe! Ali bi ne bilo potrebno podobnih .migljajev" v odločni obliki tudi sedaj?! Menda nas bodo umeli!
Slovenska mestna ljudska šola. — Pišejo nam: Oni dan je »Soča" poročala, da je vlada bila"prevzela otvoritev slov. mestne štirirazrednice v Gorici, ker niso izdali vsi dobrohotni opomini nič. V to svrho je vlada pooblastila voditelja gosp. D o m e n i s a, da šolo otvori. Voditelj se je neki otresal in izgovarjal, ker se je bal zamere pri onih, ki so ga imenovali voditeljem. Da ne bi izvršil tega, kar mu je višja c. kr. šolska oblast velevala, so poskrbeli neki s posebnim odlokom, in mestni sluga je, izročevaje pismo, priporočal voditelju, naj sluša mestno oblastnijo. katera ga plačuje (Oho! in mi davkoplačevalci"), ter naj rte odpira slovenske šole, kar so mimoidoči slišali.
Ker se je pa slovenska  mestna   šola
vkljub  vsem oviram oktroirala, so prizadeti
strašno razburjeni,  in dejali bi   voditelja  v
j disciplinarno preiskavo, ako bi bili zato kom-
petentni, slovenske otroke bi pa pognali v
i Solkan in še dalje, če bi se dalo.
Goriški Slovenci pa svetujemo solidarno z zadnjo »Sočo :* »Vročekrvncži, pojdite raje vi daleč, daleč iz Gorico, da bodemo z ostalimi mirnimi življi med Italijani složno in srečno r<»ogli živeti; vživajoči vsak svoje pravice, ki nam tičejo po božji in človeški postavi*.
Deželna kmetijska šola slovenska je j najnesrečnejši zavod v  vsakem  pogledu, da je v nebo   vpijoči greh, ker tak6 ničevni dobiček  kupujemo davkoplačevalci   za    neizmerno visoko ceno. Doslej se je učiteljsko osebje jako pogosto  menjalo, in   posebnim okoliščinam  se je zahvaliti, da smo dobivali kar  najslabše   mogoče;  dobrim  učiteljem I se je zabranila pot v ta zavod, a če je došet j kak mož, ki bi bil zavodu na čast in deželi j na korist, je čim prej zopet pobegnil. Uč e n-I cev skoro  nič več ni, in tisti, ki so še J ondi,  obžalujejo,   da   so   prišli.  (Letos   nas j stane vsak  učenec  okroglih   1000 gld.!) — Govorili bi lahko veliko, in morda bomo še, j za danes rečemo le toliko, da deželni odbor j je so kri v na  sedanjem  žalostnem   stanju j tega zavoda. Kaj dela deželni odbor ?! Bolje, J da tega zavoda ni! Čemu ta strošek ?!
j          Železnica Oorica-Ajdovščina. — Da
J izpolnimo svojo nalogo vestnega kronika, beležimo tudi vladino izjavo v poročilu na državni zbor, ki slove:  „Der Bati der  Lo-
I calbahn Gorz-IIaidenschaft \virdnach Auslra-gung der hervorgetretenen Vorfragen d e m-
Ne križ ne kamen stoji, Kjer on je zakopan, Gomila posvečena ni,
Kropil ni mašnik je----------"
Ona ve, kaj ga je gnalo v smrt, zaman se je trudila, dokazati svetu njegov položaj, svet je ni hotel umeti, niti stariši, in odšla je daleč, daleč proč od domovine. Na Raz pelo zre mirna z bledim, resnim obrazom in zdi se jej, kakor bi Citata z obraza Vzve-ličarjevega, da je on zadobi! milosti, da mu je odpuščeno, čeprav počivajo njegovi zemski ostanki na jugu na prostoru pokopališča, kamor zagrebljejo samomorilce.
Ozrimo se zopet okoli po pokopališču! Cvet pri cvetu, luč pri luči, kaj so hoteli ljudje vse izraziti z ozaljšanjem ? Žalost, spomine, a nekateri izmed teh številnih okraskov — »morda le izraz so" kosanja".
Ko bi mogel pogledati danes v človeška srca, kako raznotera čutila se v njih porajajo, bi videl v istih odsev obeh stranij človeškega življenja, dobre in slabe.
Morda se danes marsikedo kesa in si očita, da je spravil tega ali onega prezgodaj
s sveta------------
Spomenik! Lep je, postavljen možu, ki , je s svojimi deli v življenju si pridobil še I trajnejši spomenik — momimentum aore pe-
nachst in Angriff gekommen vrerden*.   — j Da bi le kmalu začeli! Sicer pa se pripravljajo   v  tem   pogledu   večje   pridobitve   za našo deželo, t. j. železnica po  Soški   do- J lini v zvezi z vipavsko. Načrte prav pridno delajo!                                                            j
Državne podpore za ceste na Goriškem. — Vlada je predložila drž. zboru državni proračun za 1. 1899. V njem či-tamo, da so predložene tudi te-le podpore za ceste na Goriškem:                                    J
1)   5000 gld. za podporo občinskih potij v županiji Ročinj, zlasti za ono iz Ro-činja v Kambreško;
2)  4000 gld. za popravo okrajne ceste ob potoku Ravnjaku med Rihembergom in Komnom;
3)  4000 gid. za most čez potok lo-minska ter za pot  do  Čadrij   pri Tolminu.
4)  10.000 gld. kot prvi obrok za veliki železni most čez Sočo pri Birki niže od mosta južne železnice;
5)  5000 gld. kot prvi obrok za dokončanje okrajne ceste Staroselo-Brcginj in dalje v' Logje (kobariški kot ob laški meji) ; dalje za okrajno cesto od kobariškega mosta ob levem Sočinem bregu do Tolmina (začno se o«l mosta proti jugu); daljo za cesto po Baski dolini od Grahovega do Hudejužue (okraj tolminski);                                             I
0) 7000 gld. kot prvi obrok za d r u g i i del ceste med Desklami in Jtodežem pri j Kanalu (km 7.r> 8 do 7G 52):
7)  7000 gld. kot drugi obrok za ceslo po BranišVi dolini;
8)  10.000 gid. kot drugi enak obrok za preložitev državne ceste mod Kobaridom in Trnovim, od km 110-8 do 115-2. (Ta del je najbolj nevaren na koroški cesti. Dolgoletna želja prebivalstva so torej uresniči).
9)  10.000 gld. kot tretji obrok za novo ceslo na levem bregu Soče od Kanala do Sv. Lucije;
10)  3000 gld. za napravo skladovne ceste od Sočo do Baumbachove koče na Logu v Trenti;
11)  11.000 gld. kot šesti obrok za napravo državne ceste po Idrijski dolini na Tolminskem, in sicer od Ušnika pri ("'.iginju ob koroški cesti čez Sv. Lucijo in Želm v Gorenju Idrijo na Kranjskem.
Vseh podpor je proračunjenih torej za 70.000 gld., torej dovolj izdaten znesek, a k o s e 1 e r e s porabi. Zdi se nam, da dosedanjih obrokov še niso porabili. Zal, da ne vidimo nikakih zneskov za toliko za-željeno cesto ob državni moji ob Idriji v kanalskem okraju! Pač še niso — »načrti gotovi". V* Trstu nam mnogo skvarijo!
Porotniki. — Za prihodnje porotno zasedanje so izžrebani ti gg.:
!           Porotniki; Ferrario  Ivan,  Gironcoli pl.
Josip, Marzini Fran, Pečenko Ignac, Pinaucig dr. Pel., Scaiettari Al., Tabaj Fran., Ver.tu-rini Al., Venuti Jos., Venuli Al., vsi v Gorici. Batistič Ivan iz Gor. Vrtojbe, (lingorli Pav. iz Št. Andrt..a, Cocianeig štef. iz Loč-nika, Figar Jos. iz Š nartna, Ilebat Fran iz Renč, Hmclak Fran iz Lokavca, Jelen Andr. iz Opatjesebi,  Križnic  Ant. iz Kanala, Muha
I Edv. iz Solkana. Mušič Jos. iz Šmarlna, Na-nut Lovro iz Št. Andreža, Pavlin Jos. iz Vrtojbe, Saunig Anton iz Bilj in Soban Jo?, iz Vrtojbe. Vsi ti so iz goriškega okraja.
i           Gerneti  Mih.  iz  Čcrvinjana,   Colugnati
Fran iz Kormina, Jakončič Fran iz Bilja ne, Madriz Jos. iz Kormina, Mozetič Jak. iz Gradišča ob Soči, Toros Fran, Kustrin I. iz Me-danc, vsi iz gradiščanskega okraja.
Huber Dom. iz Bolca, Kolnik dr. Ign. iz Tolmina, Luznik Ivan iz Poljubiua, Muzuik Mih. s Srpenice, Prezelj Raj m. h Tolmina in Volarič Ivan iz Robiča. Vsi i/, tolminskega okraja.
Namestniki: Ganelli dr. A,, Gollob dr. A., Luzzatto dr. G., Morpurgo dr. M., Obizzi
rennius. Ko je živel, ga niso znali ceniti; celo posmehovati so se mu. Toda, ko je umrl, so spoznali njegovo delovanje s prave strani. Pojo mu slavo in postavili so mu spomenik ter ga okrasili z venci in cvetjem.
Ob pogledu nanj pa ti prihajajo v spomin pesnikove besede:
»V življenje trnja, a cvetja na grob,
Pač bolje bi bilo narobe;
Sadite nam raje v življenje cvetic,
A truje shranite za grobe*.
Solnce je zašlo, stemnilo se je; ljudstvo se vrača domov.
Mračno jesensko nebo se razprostira nad zemljo, katera se pripravlja na zimski počitek. Polagoma odpadajo z dreves peresa, orumenela, zelenje s polja gine, jesenska sapa zapiše tu pa tam in po bližnjih hribih se pokaže zdaj pa zdaj sneg. Jesen!
Ljudstvo so vrača domov, nesoče s seboj spomine na nepozabne rajnke.
In iz mestnih'cerkva se oglašajo v mogočnih zvokih zvonovi. Nekam nenavaden, bolj resnoben se ti zdi danes njihov glas, prav kakor bi te danes hoteli opominjati onih besed, katere izgovarja duhovnik ob pogrebu,in ki se glase: „Prah si in v prah so povrneš!"
m. F., Paulin Ir., Stuzzi V., Sušek Ant. in Trombetta G. B., vsi v Gorici.
Vabilo k ustanovnemu shodu mednarodnega učiteljkega društva za G o r i š k o-G radiščansko v Gorici pri »zlatem jelenu" dne 3. novembra t. 1. ob 11. uri pred p. Ker se posebnih vabil ne bode razpošiljalo, vabi se Um potom uči-teljstvo obeh narodnost i j, da se udeleži shoda v obilnem številu. — Začasni ustanovni odbor.
Vladni »Osservatorc* objavlja razne reči, kakor razglase, dražbe itd., toda kdo čita ta list pri nas! Pri kakem okrajnem gla-varstu ga morda čitajo, drugodi pa ne, čeprav bi bilo neobhodno potrebno, da bi bili obveščeni o sličnih rečeh prizadeti ljudje v oni občini, katere se tičejo. Včasih je kaj takega prav važno in tudi lahko kdo škodo trpi. —
Umestno bi bilo, da bi se v tem pogledu doseglo to. da bi se razglasi, dražbe itd. prijavljali tudi v slovenskih listih za slo-venski del dežele, kar bi bilo marsikomu v korist.
(linilolji, ki morejo kaj storili v tem oziru, so naprosili lotili se te reči, da bo mogoče ustreči želji slov. deta v tb-ž-ii!
Denarna suša je v deželi. To čutita i i iti i oba naSa vrla denarna zavoda v Gorici. Ljudje vprašajo več posojil nego jim jili moreta dovoliti, ker --¦ u i d o volj h r a n 11-u i h vlog: namesto da bi pribijalo nove jih Se odpovedujejo radi te alt one potrebe.        Opozarjamo na to dej^lvo tiste imovite Slovence, ki imajo denar naložen pii tujili zavodih! Kaj jim veleva narodna dolžnost, nam ni treba naglasali.
Razglas. — Njegovo c. in kr. apo-k.-IsSko Veličanstvo je / najvišjim Iasluotočoiui pismom z dne In avgusta t. I. blagovolilo uslaiio-. iti v spomin vladnega jninii-ja „*. decembra 1.S9S I. svetinjo za eivilne ^ivavl^tii-k. uradnike in služabnike.
V  smislu Ustanovnega pisma imajo pravico iio te svetinje vse tiste o-ebe mo-kega ali ženskega spoia, ki so bile mod ča-om od 2. decembra 1*1 S. do 2. decembra 1M»S. v livilni državljanski .službi ali pa v enakošni javni službi, in to, če so dne 2, dei dobra 1S9S. v dejavni službi brez ozira na s;i»žbem» dobo, če pa niso več v d»javni službi, I" takrat, ako so bile deset let nepretrgoma v državni ali enakosti službi, ter niso bife :/. službo izpuščene vsled disciplinarne obravnave niti niso bile sodnij-ko kaznovane, vsb-d cesar bi bile že tako izgubile pravico, nosili redovna ali čtstua znamenja.
Kot državljansko enako javno službo ;o smatrati le tako, /.a katero se porabijo uri-lično popolnoma ali deloma disciplinarne lu doshižbene določbe, kalen- veljajo za civiin«-državljanske služabnike.
Državljanski služabniki, kab-ii imajo pravico do prt skrbnim-, smejo ludi su-titm zahtevati.
V   dejavni službi nahajajoči se državljanski uradniki in služabniki se imajo oglasiti naravnost pri predstoječi oblasti.
Tisto   osebe pa.   katere se ne  nalwja,o več v   dejavni   službi   ter   stantn>;o v Gorici ali   v   politiskem   okraju goriške   okolice,   s* imajo takoj oglasiti ustmono ali pismeno pn podpisanem   c.  kr.   okrajnem  glavarstvu ?••' predložili   pouzijsfci odlok ali druga slučajna pisma,   katera   bi   dokazala   pravico   do   t« svetinje. Od c. kr. okrajnega glavarstva v   Gorici. IliiZidus.    ¦ -   Razpisuje se mesto poštarja   pri   o.   kr.  poMuem    in   brzojavnem uradu v Ajdovščini okr.ti Gorica,   nroti   p«<-! godbi in kavciji   :>0O  kdd.,   btna   jii.ifa   :.«»•' I gid.    za   oskrbovanje    pošto,,   služb".    I« tu.: j plača   200   gld.   za    oskrbovanje   bivojavn, j službe, uradni paVai  1-jo gid.   in manipu a-ciiska doklada :5l'0 gld. Proste v h-U   U« i tednov na   poštno   iti   brzojavno   voiUfvo v Trstu.
UeItelJ>tvo  do  cesarja.       V m/mi.
slov. li-slih zadnji  čas   pridno   agiluVjo na-.
gg. učitelji, naj   bi sla r/. Primorske d. puta-
oije do cesarja, kateremu bi poto;i!.i -vi< .
bedno stalijo in ga prosila pomoči, češ, da :
to je jedi na reši lev itd.
i           Mi   le  želimo, d.\ bi doput.ieija  tvs š]„
J na Dunaj  in  da   bi  jo   cesar tudi re-
j sprejel. Toda učiteljslvo   mora   bili tu či-
I slom,   kaj    hoče    povedati   resarj;;.
j kajti s;uno tožiti o svojem slabem stanju. I,
premalo. Cesar   bržkone  ne bo plačeval po-
J viška   iz   svojega   žepa, niti   ga   ne mer-
J naložiti   davkoplačevalcem,   ako ti   sami   rt-
j sklenejo takega zakona   po  .svojih po-Jamli.
Edino, kar more cesar storiti, je, tla naloži sv o J v 1 a d i, naj ta predloži deželnim zborom na«'t i zakona, ki ustreže željam učiteljslva. Ako g.-. J učitelji to dosežejo, ust režejo tudi slovenski!.-j in hrvaškim poslancem, ker ta vladina pred-I loga bi ne mogla biti na Goriškem drugačna. j nego da se ustanovi deželni šolski •zalog, kakoršuega imajo vse druge dežele. Na J dosedanji način je nemogoče vsako zbol -j sanje, ker bi šola spravila v 20 letih vse I poljedelce in hišne gospodarje na boben J Torej le na noge! Toda z vzgledom napre; sami! Ne zahtevajte od drugih, da bodo de-I lali za Vas to, kar sami puščate v nemar!
Shod t Solkanu. —  »Slov. kat. de-
1 lavsko  društvo*   je  imelo  23.  t.  m. javen
j shod v Solkanu, katerega se je udeležilo obilo
domačinov  in nekaj   drugega   občinstva   '>•
Gorice.  Pree. g. kapelan  Dermastija je
I predaval o gospodarski  organizaciji  ter do-
kazoval, kako in zakaj propadata obrtni in kmečki stan. Da se temu opomore, je potreba organizacije, treba je saiuopoči. Pripo-' roCal je Solkancem posebno osnutje mizarske zadruge, kmetovalcem pa ustanovitev gospodarske zadruge za goriško okolico, katera bi razne kupčije, n. pr. s sadjem, opravljala laliko sama in ne razni laški in nemški pre-kupci. — Vsekakor uvaževanja vredno.
G. dr. Oblak je razložil narodno točko programa slov. kat. del. dr., katera kaže, da se navedeno društvo zaveda svoje' narodnosti ter hoče tudi isto gojiti, kar moramo le z odobravanjem konslatovati. Tudi klic — varuj m o se zidov in ne h o*-diiuo k njim po nobenem opravilu! naj  si  prizadeti dobro  zapomnijo in naj se
tudi-ravnajo po njem.               •   -•«----
Proč. 'r\ dr. Pavlica j«? govori! o kr?ča».-lco-sodjalui stranki na *ploh, razvijal program .ilr.tiike, zakaj se imenuje krLč.iii:>k.i in zakaj sorijaSna. Med drugimi je rekel:
Skrajni čas bi bil, da bi uradi --poznali svoio dolžuo-t in ti.ilt tuiis Slovencem to, kar dajejo družini. Potem bu kniaiu mir. Na Primorskem moramo obraniti Slovenstvo, katero Je zi\ in naraven branik proti irmlcnti, katera oh-bijt i/ lutuv-^k-liberalnill Italijanov, dočim ,e dairau-ko i;ii l-td\o samo zv< >b> < <- >r <«.
Zal pa mora biti vsakemu av»!ri"-keii.n nv.loljiitui. da im:i.n ravno l.ikt /n! i pr\<» b.-.-,|u s  ildvin-ki" politiki.
Za t»i, pa ki.Jiki«* bi-:' bi oj > -a!o -Ir-ven-Un. t«»hkn U!, bi m-:.» irr.d. tda. Z i turi-,: \-akt!sit» «*vo;c, A\-'ri;i w!
Shod m» .'aki/u'j.1 ha itb:.\iyn sjarin. 1/ IJrd iuiii|ii;'M): Ti.d: v tir iib -mfi --•• v.'dr.um:i pw N>Lv>ifi tiar«; luem -p.in u, d.i bi :-nip'«iiav'.i v r'(!.t-!ii.-i;t oi'. ru, k-i <• ¦"¦¦¦u M pridobimo ftdi \ H.»riMl!M'::i k-.reS^.i-M' • !aii--'e. Davno D.da pi.ifbu^V' - ni;n-l.il-iiu-li v -motut-u; p«.r'->'du. ;\:!o -um -i ]m i;-!al(i.viLl   ihe   J(i\jl;]:is;i {-po-n i'.'th i*;   <¦:..» /e
>*.e!u.»- in ;»- /a /ori/.i Pad.'., di/.e,". na :*a Ko 'ko-Ko.-.m-.ko .:(j«a!i-"\f*. .i::;/a ,\i , i;~ pa«-,:ti IL::;.»lia-M.da!.a < • ed.-.Vi-.. t.a Do-b:'i)Vei:i. T.i '.'.a :t- p--'.ov.:t. ¦¦ {-n:;.t diii-m |.r.lu.din^i m-.-, a, t. ;. .¦ nov n.brom. Kak uatiii-u i;iia,;> !t d-tiarn: ;t.<  it, ni polnimo
tipl-.oV.it:,   klT    S-!    ;-.'    :p!o|;    f.l,-':!"/'!:!,   !•¦   !is-
isko po; dar,.nt«, da če ¦ o k t pi-lr-ba: taki /uoiri, "o Eii'-„i; pri u.i-. *>ti ¦ a-.ii po'.n S e /sv.lo l'- v *\<ir::iiU aa v le-ri-o. tu -e ra-,"j:u;>, da p 1 !iava ii k • »km:, k t lu n 1 ¦ radi v eni :*¦'! ".ode '.».»pj;;, •¦: pri-.vo.il; "•> ta mali  kn"-\'k  u.;'-,\i   iliir I .1. -ia  bi  -   *,• 11?  n;;b
l';di  »e.
pr.pe
upr
11«»-.t Ve. e, i/.r.J.Ut! U.i,V»-iV» ,:,;|;i,."'n V.ri!l n|i'lll j.-<i-.{.»:-iiim, kt -O p!!jajt!a.r''i ¦. to, --Š.i >-5.i ; <•' irlioi,!'! hiMj.ilnu :-p< .. (:::.a i.
1/, Seiupstiu n i-;i p:--- n : .!»:!<¦ -.">. ti^lubra .-' ita-a' t:.-.'- -tjr, ••¦•¦V U«. -e«. M-l 4i:nr-im ;»• pri-.i: bi--'-d- ? 1 i: i.-. Ji-.v^.r > a 11. o k.t k ^j.ri-a: „•. i:!|Mii.i, kako ;•• l.:.» r, omciJ ra/.tLiMCj (.hih| kab-n ,.• ja^I.tiu u kr. wkfa;:;n ,:S.iv..r iw t* (i »i:•.•'. «'. inl»-rpi i. nbi je ^. ?t:pa!i r.:;:"'.= i": :¦•¦> r< >* Lsku. kaktT J" b;a» .'-.* rr-e.^; r-t:e. 1 ,>'i..";'. Ker .-e mu je :>bl,i prev. : .-aij-.«t. d.a ;r e. kr. okr, glavar-Uo p« ^a'a> v f;>io smv»-n>.kj kraj tt.iii|ai!ski »avvi-o* /. tika.^na i Jiea^k'.-:!! jeziku, je nemudoma po>3.d osti rarurJas pr.-i". ^r. dr/av«e»Mi |io,:,»h<u, dr. A. <J r«-t:or«' (•* u. na l»ms:v\ ^-?a; Hia oni r.«?i.':.'.- v n.k, i. pr.i« .dlak kUd.i. -:r?. |- »«i „*. if<*\ i,, da vra i.!r.*;i <d» ^i<^ t4, ;,!-!< m <;,;..!< r-k» te pr ¦:--.Sfi'k», «Sa rud.1 rta_%.^. kr< „\. k :*•¦ -¦ pn^'J'4 hio«t:.' -• ; ,1 i't 'i .»r*M-su tir *...».'? -.»» ,,r..s m-.J.u,.- ;. 's-, k ;*'*f.h rs- r,-i r *.
ti. S a m f» k f r ; «• j .1 ! n d t pr •¦ d-ia^al. na; ^.-- «d-?i)t*t . fipannv«. ¦;•¦-'.tn.nijr v t-:.» ^»iMii ter naj sta-ranlnstTo hMciun da t tHidoee in* mim« JukaJMije >jipaif*tro prilepiti nikake^ii razšla«!«* kateri hI m* hit tudi t «do-tenskrm ji^iku Ukan aH phan. V-   '.•¦>
- \'<\ fj^ is-i.-pa.-Keufi; ~tar»j"-di-S:.! To ]«• tmi-Ka b. -.f.ia. Z w-?'-'i.':u po/.-ir.A-kuitt* ta p<viv ti^rvdta- ;a\i-.lno.-h m k'.;.-po r»tvu«'pr,mv'>"ti. To les p:\i\a p-d, p-> *..;-tert m- i«; dak> kaj dos«t':, da splu.-am-j p.» lestvi J*-*tuak«»^ra\n;i-fi ,:a klin daN-, f- r d.i se orne, i ^pudatjeii;.« rar.n:h nav"'"!-!: pruu*1 ie«»v! To je nd*w*-*'U k«<rak, z d«; pa opozarjamo nanj v>i dni^.i prinadi U <-\,a\\-¦>:ml\\u P%a v na i te j?o po v z/5, edu S««ir.-pasrev ter zavračajte v>e ono, s ."• iinur K o C e J o n as 1 z v e s t n t tu 0/0 «."•-ueži na v. k r. stoihah pri krajše v a ti v r a v n o p r a v n osti! Na&e okr. g;avar-slvo ne odneha, briti nota* 5 Slovenci na razne najine in tudi ne namerava odnehati, dokler se mu naši v to svtho poklicani f-i-nitelji ne upro, kakor mu gre.
Vrlim Sempaseem kličemo: Tako naprej! drugim pa: Posnemajte jih!
Iz Komna smo dobili dopis, v katerem cllamo da goriška »z a s t a v 1 j a v n i c a in z njo združena hranilnica8 toži slovenske stranke po slovenskem odvetniku dr. T o n k I i j u v laškem jeziku. Kaj takega bi od imenovanega zavoda ne bili pričakovali, ker ima še vedno toliko slovenskega denarja v oskrbi, da bi moral spoštovati"slovenski jezik! Da slov. odvetnik toži v italijanskem jeziku slovensko stranko, tudi nam neCe v glavo. Pa tožba je menda po naročilu imenovane hranilnice laška?! Ali jo je
slov. odvelnik, g. dr. Tonkli, kar samovoljno podal v italijanskem jeziku?!
Naj si že bo, kakor hoče, ali v tem dejstvu vidimo zopet slovensko mehkužnost. S tistih stran tj, s katerih bi se moralo delovati v prilog ravnopravnosti, se deluje bas nasrrotno! Dokaz je Ui. —
Gospoda okoli „zastavljavniee in ž njo združene hranilnice" bi morala pa tudi v takem pogledu pač biti malo previdnejša, ker si moramo vendar misliti, da fak način po-'slovarija ne more *biti po-geekk prem. nadškofu in knezu, ki je prvi »skrbnik* tega zavoda! —
Sodnija v Komnu je italijansko vlogo rešila tudi v italijanskem jeziku in v Sliv-nein nabila .Editto d'incanlo*. — Vse prav! Tako je sedaj običajno, da se imajo italijanske vloge reševati v italijanskem jeziku, slovenske pa v slovenskem.
Vprašamo samo: aH hi bila v obratnem slučaju vsprejeta tudi kaka sodnija v Furiaiiij slovensko vloP'o ter isto rešila v '.[ovenskem jeziku, ker je nam znano, kako so se branile sodnije v Kurlaniji slovenskih \!o/, in .^prejele so jih *e le po višji odločbi, a n-i!e po -- italijanski, in lako di-ia;n po nameni mnenju se današnji dan. 'i.' jt- nasprotno, prosimo dokazov!
Take dvojne mere v deželi pa ni moči tip; ti in zato i.ahlevamo rauiopr.ivnoMi za w je.lnako: /a Sluieme med 1/ihi baš lako, kakor m iživajo hibi med nami, kar spiiču;«. ure; naiedenu de,-Ivo, Ali pa pridemo do U-^i-fl
l/.vriibljeuo najdetio. - Na poli med Mu nom in (Jurieo ;e nekdo • uajbr/e hA'*A d,ima !/rMibil lepo, iii.do uiiio, iz-di-Eauo v iibiiki -na. Pripona je pozi.ueua. kakor Sij.ii kr<v: okoli Mevilk. Kdor jo je i/.-¦>iiibi;, n.ijt m- or'!asi v na^em upra\uišt\n.
Na prodaj je posestvo /a MMMI gld. b!i:'U Kopra, ob-lo^eii- i/ ^o-po-kejM ii) ^;--pod..r-i..-,'a po-h.pja ter !;)i»;!7<t m" po-vp'ine. Ve.- v lipravniMvu.
Ni-kdo bi ,,,:,.] pn^lopili h kaki družini   !¦!..*   otrok   kot   di -lit-  c   p!-ecejš(i;im   k;\-
pilaam:.   Ak.«   ,.-, premozen.i- z.idol/.eito. pri-pi.:iSu   ;,.   1,-'iti   t;.i,   toda   s K-m pobojem,
d,t   --   prepiir   M.Uli   v- e po>es|v d.   Kol i/.tirjell
trr'ovti    bi   prevzel   tudi   katerokoli tivoiino. Pomi.il e na"emu U|ira\ii.-Imi.
Razgled po svetu.
Klub kaloliške naroiliie strmke   je
'. .;oji .-.id:i i -.eji. katere :.,. ;e udele/.il til.li Uiim-lir Dip.<u!i, oklenil ri-.-olneiJM, v kateri Jiali: K'.u)» Mtsalta za Mojo n,i;odličuejin f.a!«vo, po».-/ati .-e vedno za kulturni napr>'-d>'k m t:<oč «eie motiatliije tir v lo sviho z Ml o>L"orf;o!/o pmljiiiMli VerAe. politike, i.'0'.po-lar ke in narodni« inlere;e kralieslev in d..>.:.u.-o.l\i-n.i od «.iade. Klub bo torej pod-p:«.d \!..do. koIiKor Ji« lo zdrit/ljiin z njejrovo naliv*'. Klub ob.-alUjO narodnostni hoj, ki oue-mi^-oi.i tlejo p.niauietita ler -kodtije gospo-dar.-keoiu razvoju di-žave. Na slali^ču jedna-kopranai-ti \-eh narodov in plemen stoječ, n.- meri- kinb katol. nar. stranke iti za ra-d:kaino-nari«.hjimi : turami Ut se ?.a to ne da un.i.ili u.ti z uaj!iuj;iuii napailt.
MlitiitRtkl proiucl. ^'d-v, ko se v ¦držaMii : borniei obravnavi pogodba z Uger-•-k<:,.-e zopi t govori o »mlinan-kem prometu'1.
L.     1^>J    >e    je   dovolilo,   d.i   se   sme   k
nr; in r;a (Ver.-ko ?it«> uvažati brez carine -, :¦ m  piv.- *>'.  d.\  -»  -aiuo znieh-  ;n zopet
«. -il ::n jl.ii,, 'J"o e C, ii!!.. f-kl" plOfliel. 'IV ¦.r.:-.-.-    --o    ->¦   p i-ll;/.eV.:li   V   Ve;:k.l!J>.ki   111?)')-
.-.!.. -1:1.0 ',.--:ki aktij-k: »vi r>ki mlini, kateri
ki r «-u bi:.-.'* na /:fu bogatim balkanskim /. :,-\.a':) 11 i!iHi!iJ,i, P.olgari.i ild. Kmalu *e e p a ;,ofa.'.alo, da'lr u-M.ogtiČ'' kontrolirali ii l.ne, j •¦ r.--, !;-! »' n.oko. ki --o ;o zmieii iz 1 re,( iiii.-k-vM /..!.«. j.ro lajajo v inozemstvo, .5! pr. {.?':¦;•.'.» m> ^e, tU \eč m^"' polovii a !.'.k" ni'*ke o-!.jue doma. S tem o >evcda tld-n-ki mli.i.ij.i spravili veliko dobička; :t.!W: ]i.\ .-o tako tekn;ovali z našimi ;.v-!rij-k::c;i u:lini, da so jih v« liku unii ili. Tu i: "na-i ktia S>- so bili pri leni zelo U peni. V prt"!!o;---ui i« uadnem naeii:i je naša vl.ala ven.-iar toliko ito.-.gla, *U se — čo so i-|.i.-.me »a načrt — s 1. ja.iiiarjem 1MK). n.l-jiar-ki promet u>ta\i. kar jo skoro le edina .-.l\..r. ki a* v novent načrtu nam prijazna.
S;a izpozna;o naši br;.!i-i, koliko škode :e n..pravil mlinar.-ki promet, jim podajomo bika, uradne podatke. V mlinar.-kem pro-n.eltt :¦«' Je: uvozilo uieler-kih centov leta IMeJ. l.:ii»7x;i žita in l.IJ^J.TO*! pšenice, !. Ista;. U\ti\:,:» žila in 1J7H.MS jišonice izvozilo meterskih centov 1. lh'.^. 071.1 IS žita in ZTiCtAftl p.V-nice, 1. 1.SJMJ. l.L>K),."/J^ •/.ila in 1.2^:{.4i'S pSenice. Leta iSUti. se je vsled pritiska naše vlade začelo bolj paziti na mlinarski promet in zato imamo iz tistih let precejšne številke izvoza, a tu ne smemo pozabiti, da se pri izvozu ni dalo dokazati, iz kakšne pšenice je moka. V kljub temu, da so vozne številke večje, jo bilo torej vsled različno žitne kakovosti vendar prevar dovolj.
Nemški cesar potuje v sveto deželo. Kakor pravijo poročila, ga povsodi z navdušenjem sprejemajo; tako so mu priredili v Jafi in v Ramlehu naravnost entuzijasliški sprejem. Kako izkoristi nemški cesar to navdušenje, se še ne ve, znano pa jo, da potovanje ima poleg drugega tudi namen: raz-
širiti nemški upliv v orijentu ter odpreti nova pota nemški trgovini.
Med tem, ko se pri nas, v Avstriji, rav-sajo in kavsajo, jemljejo druge države naši pred nosom stran ono, za kar bi se morala malce bolj pobrigati. Čemu ima na jugu ugodno ležeče luke, ako jih ne uporablja? Naša trgovina peša, trgovske zveze so sla-bejše od dne do dne, mesto razvitka ugleda države, je prepir v njej, vse stoji in nikamor se ne moremo ganiti, druge države pa si širijo svoj delokrog —- nam v škodo. Kaj bo?
Razgled po slovanskem svetu.
Velikodušen dar. — Gospod Fran Kalister je podaril .Dijaškemu podpornemu društvu", katero snujejo tržaški Slovenci v proslavo cesarjevega jubileja, lepo svoto 4000 kron. Slovenci vsprejino čutom iskrene hvaležnosti ta velikodušni dar starega dobrotnika svojega. Tako čitamo v „Ed."
JJela IJublJana", nov valček za gla-sovir, zložil Vikior Parma.
Tako je naslov novi skladbi, katero je zložil ueutrudljivi slovenski skkidalehj g. V. Parma. Dobiva se v zalogi g. L. Scinvent-nerja v Ljubljani za ceno gld. 1-20. --Prijatelji glasovirja gotovo radi posežejo po tem uovoin delu g. skladatelja, ker s tem ob jednem podpirajo ludi podjetnega g. založnika Scbuentiierja.
Ustanovni shod društva „Xn.šsi straža" se bode vršil v Ljubljani dne lo. Kovembra !s'.is. zvečer ob S. uri v -Katoliškem domu-.
IManovni zbor voli glavni odbor in sicer po g 7. pravil :,() odbornikov: 10 <j Kranjskega, K) s Štajerskega, K) s Koroškega, 10 s Primorskega in  10 feven leh dežel.
Ker je dosedaj še sda ns.-slo jih pristopilo k ..Niiši Straži", puzivijee-.-o vse- one, ki morejo, naj pristopijo, ker društvo je- emi-neiilne v;iž:;o.sli za slov, narod, ua kai smo že opozarjali.
,GnspodinJNku Solit" v Ljubljani je izdala za prvo društveno m šolsko leto svoje letno poročilo, kalem je priredil g. dr. Danilo Majaron. V uvodu ima knjižica poljudno pisan članek »Nekoliko zgodovine o gospodinjskem šolstvu-, poleni poroča v ustanovitvi ftole. V obeh tečajih je bilo i»C» učenk. Doslej ima ilrušUo samo večerno šolo, kalere namen je, onim ljudski šoli odraslim dekletom, ki radi dnevnega posla zunaj doma ne morejo obiskovali dnevne gospodinjske šole, dali priložnost, da se nauče kuhati, pral i, lika.i, šivali in drugih, gospodinji ; manj imovili rodbini potrebnih slvarij. .leden učni tečaj traja S do 10 tednov vsak delavnik od 7ab. do '/., 10. me zvečer v šolskih prostorih."V jedcu učni leč,.j sprejme odbor praviloma po 1^ učenk in sicer mnadno po vrsti, kakor so se oglasile. IVeni;a mora bili najmanj 10 let stara. Pouk je brezplačen. tJčileijsko osobje: Gospa Julija M o o s o v a, voditeljica; g č. Alojzija H a v n 1 k a r j e v a poučuje prak-ti. 110 v kuhanju, pranju, likanju, .šivanju in čiščenju; gdč. Marija Maroutova predava teoretično o gospodinjstvu ; gospod dr. Vinko (.Jregorič predava teoretično o zdravju in prvi pomoči pri tu zgodah. Zavod je, kakor se vitli, jako važnega pomena.
Učiteljske plače na Štajerskem utegne deželni zbor — kakor nemški listi poročajo v bodočem zasedanju ugodno uredili, in sii er po osebnem razrednem načinu, I. j. po starosti in službenih letih učiteljev. Imeli bi učiti .ji po 700, soo in '.iOO gld. plače, sta-ro-tne doklade po 100 gld., opravilne do-klade po številu šolskih razredov in dra-ginske doklade v večjih in zdravilstvenih krajih. Naslov „podučilclj" se misli odpraviti in služili bi učitelji !c :55 let. Učiteljice bi dobivale ti; m)«L plače moških učnih močij. --- .Štajerskih šol je bilo 1. 1897. skupno S;>S a;}-, z jednim, i»27 7. dvema, 157 s tremi, 105 s štirimi, 10:2 s pel in 2 s šestimi razredi. Celodnevni poduk je bil na 85% šol, poludnevni poduk le na 120 šolah. Za šolo sposobnih otrok je bilo 191.088, obiskujočih ls:L0O0. torej jo le 7182 otrok ostalo brez -ole. IV-nih močij je bilo L>:122. V Gradcu pride na jedno moč 40 otrok, v Mariboru samo 12, kar je najugodnejše. V šmarskem okraju pa pride velo i 25 otrok na jed nega učitelja, kar je najneugodnejše  v celi deželi.
Sedaj, ko se pri nas toliko govori o zboljšanju gmotnega slanja učiteljem, so taki pojavi velezanimivi, tla se sprevidi, kako sloje učitelji v jedni deželi in kako v drugi. Kuspi 11 ti Dunaju. —- Zadnje dni ni bilo nikakega slučaja smrti. Dolniki najbrže okrevajo, le za jedno žensko se ne ve, če ozdravi; zdravniki se trudijo na vse načine, obvarovati jej življenje.
Književnost.
»Slovanska knjIŽniCA*. — Dne 15. nov. tzideta oba snopiča za tekoče leto. Do-tiskan pa je tudi že dvojnati snopič za ja-nuvar, ki prinese krasno koroško povest sloveče češke pis. Gabrijele Prcissove »Mladost«, posvečeno ljubljanskemu županu. Dodamo tudi najnovejšo sliko pisateljice.
„SIoyeiisko ruski slovar" In „Slo-venska slovnica" za Ruse se bo tiskala v naši tiskarni in zalogi, ako prodamo v kratkem času vsaj še 300 »Rusk o - s lo ve ns kih"
slovarjev in slovnic. Cena dosedanjem slovarju gld. 1-60 s pošto je tako neznatna, da bi veljala enaka knjiga v vsakem drugem jeziku dvakrat ved! Prosimo torej slovensko občinstvo, da bi pridno seglo po knjigi; tako pripomore, da dobimo še drugi slovensko-ruski del in da dobe bratje Rusi — slovensko slovnico. Gotovo bo poslej v Rusiji več zanimanja za Slovence! In ako se začno Rusi bolj za nas zanimati, ne bo slabo. (-- Morda nas bodo potem res »obsipali" z »rublji", ki že doslej strašijo po lahonskih in nemških listih. Mi bi se jih ne branili. —)
Naznanilo.
Podpisanec naznanja si. občinstvu, da je prevzel od 1. oktobra t. 1. znano
krčmo „Ma!i Raj h"
na Kornu it. 6.
Preskrbljena je vedno z dobrimi domačimi vini, žganjem in svežim pivom. Izboru a kuhinja postreže vsikdar, bodisi z mrzlimi, kakor tudi gorkimi jedili. Za obilno obiskovanje se najlopleje priporoča
Lauoslav Nrovatln,
lastnik krčme »Mali Rajh"
na Kornu u. G.
Otvoritev gostilne.
Podpisani naznanjam slav, občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl v Kapucinski ulici štev. 2 v lastni hiši
gostilno pri »zlatem križu"
(po domače »pri Lizi*), Tam točim dobro belo   in črno vino, svoj pridelek iz Prvačino hi Dont-b e r g a, izvrstno Punligamsko p i v o, ter imam na razpolaganje jedi ob vsaki uri,
Lepa, čedna prenočišča. Za v okolico vozno priložnosti.
Priporočam se slavnemu občinlvn za mnogobrojeu obisk ler ostajam
z odličnim spoštovanjem Ivan Katnifc. gostilničar in posestnik cl,                              v Kapucinski ulici 2,

A.
ODLIKOVAN
fotografski aieliei
na  Jravniku štev. it v Gotici, |
podružnica
na Ac<|iioi1ottn št. 25 v Trstu,
priporoča se
.slavnemu  občinstvu v mestu ]
in na deželi v blagohotno pndnoro.
Konsorcij goriških pekovskih mojstrov
javlja p. n. gospodom pekom v deželi, da ima v zalou
kvasu najboljše kakovosti
po 50 kr. \ig.
Obuuli so je na G.  D.  Gonforto  na Komu
SI. 12 in v pekarne: Karala DraSč-ck, na Kornu št. 3,
Peter Toma-:ini v UabaliSin »t. 12, Andrej Fait v Gle-
dišfiii ulici št. T> in Ivana Budinja u ulici 1'arcar št. t«.
Velika zaloga in tovarna
usitcncga  in  sukiienega  obuvala
Josip Cociancig
v Gorici nasproti javnemu vrtu.
Priporoča posebno v sedanjem letnem času v jeseni in za nastopno zimo slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo obuval, bodisi usnenega, suknenega ali izgomoza gospode, gospe in učence po najnižjih cenah.
Sprejema i»i izvršuje vsa naročila najhitreje, in kar nima v zalogi, preskrbi nemudoma, ločno in solidno.
Priporoča posebno bogato zalogo ga-lošen (čevlji iz gomo) prave ruske in ame-rikanske.
3—1                            Josip Cociancig
nasproti javnemu vrtu.
Ustanovljeno lota 1863.       {
Prvi primorski zavod za izde- | Iovanjc aromaliških izcedkov, likve- j rov itd. tvrde                                     j
iFrafelli Maregaj
Gradisea, Isonzo.     |
Čistilnica na par:               <
konjaka, slivovke, tropinovca in najfinejših   ;
llkvciov.                         (
¦6
Tovarna vinskega kisa
po edino racijonelni sistemi »Pasteur".
Odda se v najem
štacuna,  magazin  in  klet.
Riva Corno štev. 1. Prostori so pripravni za vsako kupčijo - VeC se poizve v našem upravništvu.
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča prefi. dubovSemi in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje totno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)_______tiskarno-irk_na. perilo..             O- «.)
11 favlin v lonci
v Nunskih ulicah
št. 10
nasproti gostilno ,ltelega zajca'
priporoča proč. duhovščini in hI. občinstvu svojo velika zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, Šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk. lesenih stnjal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencev, papirja (manSele) za Šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. lielega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepSanje. gftp- Vse po nizkih cenah!!! -~W Opozarjam tudi, da tiskam črke na perilo in sprejemam vsa v to stroko spadajoča delu
Ha prodaj je več hiš ^vtin^a"
Ambrož   Furlan
trgovec
z jedilnim blagom
— na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici —
priporoča kavo, riž, sladkor, moko,
žito, otrobe, cement, vse poljske in
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
za igro.
Podružnica je:
v ulici Parcar št. 10 v Podturnu.
Postreže vestno in po zmerni ceni.
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resherg v Gorici,
t Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-le blago: Sladkor - kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris - drobne iis debele otrobe — turSico — zob moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd.             H 20   -iti
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega In belega vina.
- sol
Bpedicijslia poslovnica     yj
I Gašpar Hvalic y Gorici I
** 30 51-37   » ulici Morelli 12                   H
se toplo priporoča Slovencem v *|
0000000000©0©©©0©©000©
X            Radi preseljenja se prodaja             ©
I razno pohištvo na drobno |
Voč: tre Sv.  Antona  St. 2 pri II.  Stanta           ©
rSi
L nadstropje.
Anton Potatzky v Gorici.
Sa sredi RaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalliče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisar«, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanko za šivalno stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svetinj* >. — Kožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vso lolne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarja, kro.šnjarje. prodajalec po sejmih in tvaih ter na deželi.        -J :{.">   M)
69
Gorici
m
-3žele.
.mamam
Ani
Vrl.ua ulica L
učenko
- Via Ukinimo S
mORICA
41 52-39             priporoča
pristna bela in črna vina i/, vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraj« avstro - ogerske monarhije v sodili od 50 litrov* naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gene zmerne. Postrežba poštena.
Važno za vsakega.
Razprodaja po čudovito nizkih cenah :  1. krasna žepna ura (anker-Rcmontoir) z nikloni gravirana, 3 letna garancija; 1 elegantna verižica k uri z lepim privezkom (pariški sistem, na zahtevanje iz nikla a'i pozlačena); 1 elegantna igla za kravate gospodom iz amerikanskega zlata double s ponarejenimi briljanti; 1 par lepih uhanov iz pravega 12 Iot srebra, c. kr. punciranih; 1 par krasnih gumb za zapestnice iz amerikanskega zlata double s ponarejenimi briljanti; 1 garnitura gumb za srajce in ovratnice iz amerikanskega zlata double, 5 komadov. — Teli 12 krasnih predmetov razpošiljam, dokler obstoji , zaloga, proti povzetju ali proti naprej poslani j gotovim samo za gld. 275 kr. (Le žepna ura je » stala prej 5 gld.) Kar ne bi prijalo, se sprejme ' tekom 8 dnij nazaj.                                  -jm 0   2
E. Holzer,
zaloga ur in drugocenostlj, Krakovo. Stradom 18.
9 © © © © © © © ©
© ©
*/f.          r.-ojam -i i-l.ivncniu olifiiis-lvu,  naziia-  L7
Q~i   niti,  ila prevzamem in izv r 5 njem toriju   Sf>
<*5   nanii ila ua
L»
"$ kavo, caj. olje,  riž.  makerone, L>
Krojaški mojster                x*
FRANC CUPERS
v Gorici                |J
v ulici sv. Antona štv. 1, <fr
izdeluje                             ^
VSAKOVRSTNE OBLEKE       $J
za moške pu meri, bodisi fine ali priproste. '
----              10 52—40
.Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa učencem ljud- < škili in srednjih sol za obila naročila. (
delikateae, sadje, ribe, vina Itd.
i!il)  po  r,   K.  oiMajam rej   ,..i ,.., J,-
L
t 'L«.
\u> pnSli,   ulic  ml  :i()
L-ZIlfel  h   ,.l,V«..|j,.|.l.
Talw<> iKiniljiihe h'- i/.|i|,n'-nj(i vtiiiknmiii', lif.-.cluio ji. n. vv- ki-rniiii-ji-m, (lružiiiam in miim. I>.i liihijci za ilum razli/ne jes.lviue alt želr ii n.znih i.iilikali naliavili hi -|ierijali-U-U: kalen- m- na <I.-Ž.li ne riulii, ali |>.i i-¦/.¦An ilrapi, ri. |>r. morsko ribo in rak«, «ve*0 sadja, flpo olja itd. Glavni moj namenje razpošiljati dobro blago In po nizki ceni,
Cenike ilopošljem rail-iviiljiiii in l>ivz|ila.'»u
Za   p.   n.   (.'(f.   tiv<ivie   imam   |ifi.i-lie»
i-cnik   m   zamorem   ilajali   Llap.   \u,   laku
ni/kili kupiti. <la ie in- Imjnu knnktni-nii'.
Tinli rj)jrjewiam za-lupslva in viaknjak.i
p,iMei|i)Vill»j:i.
Z iiiUi.'liim  >.|iii»tiivuiiji'iii
Urnost IVuritit      S?
tust       m
(i 1.)                     v ulici S. Francfiseo štv. 6.  $#
Teodor Slabanja
srohnvr
v Gorici, ulica Morelli 12 pripomni veliteiisllti <IuIiovm-|ii1 in eerk»enlm prei! stojnikom *w>ji> il-luvnirn za izileUivanji: ttrku'11 poioile In oroiljii. Siam lila^u pnpian, piulatt . jiii-relni » obilju |m> najui/.|i eeni. I »it sipa zaiimie; Iti.li |...Ij iTvm- e.-ikve iiar..riticerkivnt-hM knvin-k.-.-l)la,'„'a. ulaj-iiji' jim to z/nrej omenjeni «. (eni, i!a j m je piipravljf n napravlj.ili lila^'), ako mu p<it«'ii> I iZj.lauijej.i na ril-nike. tMunke >\ pa pie.-. p. n. -..-p.. naro.-eval.r muh lahko *lt>Iot-i. • 1'i.Silja \>aki. Ma/ H-')               •         pnvlnine |irn-.to!
Trpeli na plii^uli, v jrrlu, na (luliu in (lakcaliii!
Kdor se lioOe iziu-bili enkrat za vselej plufiiih ali trakealnili bolezni tudi zastarelih, bolezni na duhu, katere se dozdevajo neozdravljive, naj uporablja čaj za bolne na plučah in v grlu A. Wolftsky, TisoCere zalivalnice jamCijo pristnost te:ra i\«ja. Zavoj, knli'ri zadostuje dva dni stane 7"» kr. Zvezki ^ratis. lVisliuva dobiva so edino pri tvrdki A. Wolffsky, Berlin, itv. 37.
(iorisko pivo!
(na Gorisceku II).
i'i>iip!-;ai)i prip.iror.vm >\..Ji,n p. „. o-ijontali-n. -voj- |M.s,.l,n„ .|..l.i.iue2ili!l.iZv..zn.i, i.iar.-im in at,-2«n.i |.it.i tjajhnlj«. laL'.v.:>ri. i!..».iwi -e v „„{,¦;•.; p" ',.',, ', in',11. kakor ttitli v puM-lmiii <\,IU-nii-ali. 7..i;.'.lim naai.injain. da -om v imn-ilcui le'", svojo pivovarno ?tulno zlmljšal in ila >em ialiilza \-.i-ronje .loln-oir.i piva h- n.ijlmljSe l.ia-o: ŽaitVki ln.i.-'. in IianaSki jermen.                                        i; -y,    \y
Vywvt p. n. iiiijvm.ilro. .Ia f»> z zaupanjem <.i -rar.ijo name in .-i oliilim nari«?.ijo za^otuvSjani, aa, to".:ejšo pnslivžlii). Z uajn-Iličn-jfirn i-poslovan^m
Fr, Wanekf
pivovar-
¦A^A^A^A-4
tattHMUMtaSllll .i
LINIMENT. CAPSICI COMPOS.
iz Riehterjeve lekarne v Pragrl pripoznano kot izvrstno bol ublazujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr, in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domačo zetra-vilnc šreffsfvp vednd le v orlg. steklenica li z našo zaščitno znamko, s „$ia?om<f namreč, az RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.                                                 re-----
Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" [,'
v pragi.                      |\a<|
*w*r*f~r*