PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo ----------•___________________ Cena 40 lir Leto XXI. Št. 25 (6003) TRST, sobota 30. januarja 1965 PO MNENJU CNEL, BODO NAČRT PREDLOŽILI PARLAMENTU Minister za državni proračun Pieraccini o smotrih petletnega gospodarskega načrta Če bodo vsi zapregli v smeri, ki jo nakazuje načrt, bomo čez pet let povsem odpravili brezposelnost in stanovanjsko stisko, državljani pa bodo uživali popolno zdravstveno in pokojninsko oskrbo RIM, 29. — Predsednik republike Saragat se bo udeležil jutri ob 11 v anglikanski cerkvi «AU Saints« v Ulici Babuino pogrebne svečanosti v spomin Winstona Churchilla. Spominski govor bo imel angleški veleposlanik sir John Guthrie Ward. Svečanosti se bodo udeležile tudi visoke državniške osebnosti in šefi diplomatskih predstavništev v Rimu. Ministrski svet je zaključil danes proučevanje petletnega gospodarskega načrta za razdobje 1965-69 in ga formalno odo-, bril. Sedaj ga bodo dostavili CNEL, da izrazi o njem svoje mnenje, nato pa ga bodo predložili parlamentu v razpravo in odobritev. Minister za proračun, ki je predložil načrt, je dejal novinarjem, da so zadovoljni z o-pravljenim delom; tej pozitivni oceni se je pridružil tudi zakladni minister Colombo. Minister Pastore pa je dejal, da bo gospodarski načrt «pokrenil v italijanskem gospodarstvu tisti ga želijo z več strani«. Minister je pripomnil, da bo načrt sicer prispeval k premostitvi razvojnih neravnovesij med severom in jugom, pa tudi med posameznimi vejami gospodarske dejavnosti, vendar pa da bi bilo po-grešno misliti, da je načrt splošno zdravilo za odpravo vsega zla. Pastore je še dodal, da bi bilo skrajno škodljivo za delavce, če bi sindikati zavzeli že vnaprej kritično stališče do tega načrta. «Mnogo nas je, ki se sprašujemo — je zaključil minister — kakšne koristi bi imelo naše gospodarstvo in de- žela, če bi ta napor za vskladitev razvoja v nadaljnjih petih letih mogli napraviti pred nekaj leti, ko smo imeli skrajno ugodno konjunkturo«. Pieraccini je med drugim izjavil novinarjem: «Kaj pomeni načrtovanje? Pomeni dobro proučiti naše potrebe in sredstva ter naše možnosti, da bi začrtali na najboljši možen način poti našega napredka. .Naše potrebe so ogromne: ifnamo še brezposelne in delno zaposlene; imamo, zlasti na jugu, pomanjkanje bolnišnic, cest. Usposobiti moramo naša pristanišča. Imamo stare delavce brez pokojnine, druge s prenizkimi pokojninami. Imamo predvsem potrebo po šolah; brez šol ne bomo mogli zagotoviti dela, ker se v moderni družbi zahteva od vseh večja izobrazba ... Toda spričo tako ogromnih potreb, so naša sredstva omejena. Nimamo čarobne palice, da bi jih rešili niti jih je moč rešiti vse hkrati. skladen in urejen razvoj, ki si ..............................'»■»"»».. NAD TRISTO TISOČ LJUDI MIMO ODRA V WESTMINSTER HALLU London bo izkazal danes poslednjo čast zaslužnemu državniku W. Churchillu Pri pogrebu bodo navzoči predstavniki 111 držav ■ De Eaulle je imel včeraj daljši razgovor z IVilsonom, ki je sprejel tudi Deana Duška LONDON 28 — V prvih 48 urah je počastilo spomin Churchilla nad 200'tisoč oseb. Kljub hladnemu vetru in snegu se vrsta pred Westminstrom vedno daljša. Računajo, da bo jutri zjutraj, ko bodo Westminster Hall zaprli za dostop, šlo mimo odra nad 300.000 ljudi. Do sobote zjutraj, ko se bodo začele pogrebne svečanosti, bodo vse bližnje postaje podzemeljske železnice odprte skoraj vso noč, da bo lahko čim več ljudi počastilo spomin pokojnika. Danes ves dan so prihajale osebnosti vsega sveta, ki se bodo udeležile pogreba. Od 113 povabljenih Včeraj je vlada v Rimu zaključila proučevanje petletnega gospodarskega načrta za razdobje 1965-1969 in ga formalno odobrila. Po pripombah Nacionalnega sveta za gospodarstvo in delo bo vlada načrt predložila parlamentu v odobritev. Načrt predvideva predvsem, da se bo nacionalni dohodek vsako prihodnje leto dvignil za pet odstotkov, kar pomeni, da bo država v petih letih razpolagala z okrog 168.000 milijardami Ur, od katerih bodo porabili za investicije 22 tisoč milijard, za šolo več kot 1.600 milijard, za socialno varnost 5.300, za pristanišča in prevoz 4.600, za stanovanja 8.700, za potrošnjo je predviden izdatek več kot 100.000 milijard itd. Danes dopoldne bo svečan Churchillov pogreb ob udeležbi predstavnikov 111 držav od 113, kolikor jih je bilo — po najnovejših podatkih — povabljenih in med katerimi bo šest kraljev in več predsednikov republik. Med njimi je tudi de Gaulle, ki se je včeraj sestal z britanskim vlacb nim predsednikom IVilsonom. Z IVilsonom se bo sestal tudi za-hodnonemški kancler Erhard. Kraljica Elizabeta pa bo poglavarjem držav priredila kosilo, na katero so povabljeni tudi delegati treh velikih zaveznikov v zadnji vojni — Francije, Sovjetske zvpze in ZDA. čeprav se je v svetovnem časopisju včeraj pojavila novica^ o možnosti, da se namerava južno-vietnamski general Kan, ki je predvčerajšnjim izvršil nov državni udar. pogajati z Victkongom, se je izkazalo, da je brez podlage ta domneva. Po generalovem ukazu so namreč včeraj _ zjutraj — kljub intervenciji budistov — ustrelili na trgu v Sajgonu dvajsetletnega pripadnika Vietkonga, ker so našli pri njem ročne bombe in propagandne letake. General Kan se je šele danes sestal z ameriškim veleposlanikom Tay-lorom, za katerega je — kakor tudi za ZDA — glavni tajnik odbora za obrambo budizma izjavil, da ne razume južnovietnamsketra vprašanja, ki je povezano z obstojem budizma, ter da budisti predvsem zahtevajo, da pristaši Dicmovega režima ne pridejo zopet na površje. Predstavnik bonske vlade je včeraj izjavil, da je njegova vlada sporočila Naserju, da bi utegnile nastati posledice, če bo predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht obiskal Kairo. Nekateri poslanci v bonski zbornici so predlagali celo prekinitev diplomatskih odnosov z ZAR in tudi gospodarske in finančne pomoči ter omenili možnost, da se razveljavi vabilo Naserju, naj obišče Bonn. Toda tokrat je zadeva bolj zamotana, ker ne gre samo za ZAR, temveč za vrsto arabskih in nekaterih drugih držav, ki so v dobrih odnosih s Kairom. Zdi se. da bo tako imenovana Hallsteinova doktrina o prekinitvi diplomatskih odnosov z državami, ki priznajo Vzhodno Nemčijo, kar precej o-grožena. držav se bodo pogreba udeležili predstavniki 111 držav. Na pogrebu bo šest kraljev. Poleg tega bodo navzoči predsednik de Gaulle, islandski predsednik Asgeirsson, izraelski predsednik Sazar, Urugvaj, ski predsednik Giannattasio in zambijski predsednik Kaunda. Navzoča bosta tudi zahodnonemški kancler Erhard in avstrijski kancler Klaus. Nocoj so stali pet minut na častni straži ob krsti predsednik vlade Wilson, voditelj opozicije Douglas Home, liberalni voditelj Jo Grimond in predsednik spodnje zbornice Foster. V teku dneva so številne osebnosti počastile Churchillov spomin. Popoldne je prišel bivši predsednik Eisenhower, ki je tesno sodeloval s pokojnikom v zadnji vojni. General de Gaulle, ki je prišel danes popoldne v London, je prišel v y/estminster Hall ob 16.30 v spremstvu dveh avtomobilov, polnih a-gentov. De Gaulle je stal deset minut ob krsti. Nihče od ogromne množice, ki je šla mimo krste, ga ni spoznal, ali ni pokazal, da ga je spoznal. De Gaulle se je nato vrnil v francosko poslaništvo in kmalu zatem ga je sprejela kraljica Elizabeta. Ob 20. uri po srednjeevropskem času je imel de Gaulle razgovor s Haroldom Wilsonom v francoskem poslaništvu, še prej je Wil-son sprejel predsednika danske vlade Kraga in Deana Ruska.', Jutri se bo sestal s predsednikom kanadske vlade Pearsonom in s predsednikom skupščine OZN Erhar-dom. Nocoj je britanski zunanji minister Stewart večerjal z Deanom Ruskom v ameriškem poslaništvu. Jutri bo Stewart povabil na kosilo vse zunanje ministre, ki so prišli v London. Harold Wilson pa se bo udeležil kosila, ki ga bo priredila kraljica na čast kraljem in članom kraljevih družin ter državnim poglavarjem, ki se bodo udeležili pogreba. Povabljeni so bili tudi predstavniki Commonwealtha in delegati treh velikih zavetnikov v zadnji vojni: Francije, Sovjetske zvez in ZDA. Predstavnik sovjetskega poslaništva v Londonu je izjavil, da se podpredsednik sovjetske vlade Rudnev ne bo sestal z britanskimi voditelji med svojim bivanjem v Londonu. Skupno s Ko-njevom bosta odpotovala iz Londona v nedeljo ali ponedeljek. iiiiiiilIlliiimiilimiiiHiiiiiiHHimiiiiiiHiiiiHiiiiiiminiiiiiitniiniiiiiiiiiimiiiiiimiHlimmimiiiiimniniiii PO NAPOVEDI ULBRICHTOVEGA OBISKA V KAIRU Diplomatska ofenziva Bonna pri vladah arabskih držav Grožnja Kairu, da bodo uveljavili Hallateinovo doktrino - Komentarji sahodnonemškega tiska BONN, 28. — V Bonnu so zelo vznemirjeni zaradi uradnega vabila predsedniku državnega sveta Vzhodne Nemčije Ulbrich-tu, naj obišče Kairo. Kakor javljeno, bo Ulbricht prišel v Kairo 26. februarja. O zadevi je danes razpravljala zunanjepolitična komisija bonske zbornice. Izrekla je mnenje, da vlada ne sme pasivno sprejeti 0-biska Ulbrichta v ZAR. .Nekateri poslanci so predlagali, naj se tudi v tem primeru uveljavi Hallsteinova doktrina in naj se prekinejo diplomatski odnosi z ZAR. Upoštevali so tudi možnost prekinitve gospodarske in finančne pomoči. Končno so govorih tud! o možnosti, da se razveljavi vabi-lo Naserju, naj obišče Bonn. Podtajnik za informacije von Hase je na tiskovni konferenci izjavil, da je Bonn ze sporoči) Kairu po diplomatski poti, da bi utegnile nastati posledice in da bi utegnila bonska vlada sprejeti s tem v zvezi ukrepe proti ZAR. Poleg tega je bonska vlada pozvala svoje poslanike v a-rabskih državah, naj tamkajšnjim vladam jasno ponovijo stališče Bonna, češ da je Zahodna Nemčija edina vlada, ki predstavlja nemško ljudstvo. Zunanji minister Schroeder se je o zadevi še posebej razgovar-jal s predstavniki treh glavnih strank. Predvideva se, da bo vlada začela veliko diplomatsko 0-fenzivo v arabskih državah, kakor je sporočil von Hase. Po mnenju nekaterih zahodno-nemških listov je zadeva mnogo bolj zamotana, kakor je bila v prejšnjih primerih, ko je bonska vlada prekinila diplomatske odnose z državami, ki so priznale Vzhodno Nemčijo. Tokrat namreč ne gre samo za ZAR, ampak za vrsto arabskih in nekaterih drugih držav, ki , so v dobrih odnosih s Kairom. Kako bodo reagi- rale te države, če bo Bonn drastično uveljavil Hallsteinovo doktrino nasproti ZAR? Zahodnonemški tisk vidi v Ul-brichtovem obisku uspešen «vdor Vzhodne Nemčije na nevtralna tla* ter hudo .nevarnost* za za-hodnonemško politiko na Bližnjem vzhodu. Vsekakor pripisujejo Ulbrichtovemu obisku — ne glede na to, ali bo ZAR priznala Vzhodno Nemčijo ali ne — veliko večji pomen kakor svoječasne-mu Grotevvohlovemu obisku. Bojijo se, da bi utegnile slediti zgledu Kaira še druge arabske države, predvsem pa Sirija in I-rak. »General Anzeiger* piše, da Je »močni politični in gospodarski. P.ol°žaj Zahodne Nemčije na Bližnjem vzhodu zelo ogrožen, hkrati pa je ogrožena tudi Hallsteinova doktrina*. Načrtovanje pomeni izbrati najnujnejše potrebe in dobro izkoristiti razpoložljiva sredstva, da bi ustvarili pogoje za nadaljnji napredek. Te izbire pa ni moč prepustiti slučaju ali anarhičnemu spopadu med raznimi silami, ampak jo je treba opraviti demokratično, z obsežno diskusijo med vsemi družbenimi gospodarskimi in političnimi silami, na ravni vlade in parlamenta«. «Program, ki ga je ministrski svet danes odobril, predvideva za naslednjih pet let 5-odstotni letni razvoj nacionalnega dohodka. Ni lahka naloga, toda mogoče jo je rešiti, če bodo k temu prispevali vsi državljani. To pomeni, da bo država mogla razpolagati s sredstvi, ki jih računamo na okrog 168.000 milijard lir v petih letih. Kako izkoristiti ta sredstva? Predvsem je treba zagotoviti potrebne investicije, ki bodo rodile to bogastvo. Gre za približno 22.000 milijard. Ko smo zagotovili investicije,. se je treba spopasti z najvažnejšimi vprašanji, in načrt predvideva poseben napor za družbene obveze: za šolo (7.675 milijard), socialno varnost, bolnišnice (okrog 5.300 milijard), ceste, pristanišča in prevoz (3.630 milijard), stanovanja (8.750 milijard.) Po petih letih bomo napravili dobršen kos poti, tudi če bo ostalo še marsikaj. Gre za precejšen napor, 46.000 milijard lir, 27,3 odst. razpoložljivih sredstev (medtem ko se je v prejšnjem petletju izdalo na tem področju le 24 odst.). Za potrošnjo je predviden izdatek več kot 100 tisoč milijard, kar pomeni nadaljnjo, dasi kontrolirano ekspanzijo. Z drugimi besedami: ne gre za to, da bi vsilili politiko velikih žrtev vsej deželi; gre za napor, v skladu z našimi sedanjimi možnostmi. ,(Da bi se to ostvarilo pa je treba ravnati tako, da se vsa sredstva uporabijo za smotre, ki jih načrt predlaga; zato je vse povezano: potrošnja, profiti, mezde, investicije niso med seboj neodvisni elementi. če se prevrne predvideni proporc med raznimi uporabami nacionalnega dohodka, postane ves program neuresničljiv. Zato je treba zagotoviti stabilnost valute in cen, če hočemo preprečiti, da bi inflacija in deflacija uničila perspektive razvoja. To postavlja nove probleme pred vse- pred vlado, delodajalce in delavce. Teh vprašanj ni moč rešiti z vsiljevanjem, ampak s svobodnim prevzemom svojih odgovornosti glede velikih smotrov načrta. Pomislimo le na to, da bomo dosegli, če se načrt uresniči, polno zaposlitev čez pet let; v pretežni meri bo uresničen sistem socialne varnosti, ki bo zagotovil vsem zdravstveno oskrbo in pokojnino. Treba je torej delati in delati v smeri, ki jo je začrtal program. Tu je dela za vse: za kmetijstvo, za državno in zasebno industrijo. Potrebno je, da dežela gleda z zaupanjem v svojo prihodnost, ki si jo začrta sama sebi, demokratično, svobodno, s programskimi odločitvami. Obsežno reformatorsko delo, ki spremlja načrt — je zaključil Pieraccini — zagotavlja zgraditev moderne, demokratične, aktivne, dinamične, pravičnejše In učinkovitejše države«. Poleg podatkov, ki jih je minister Pieraccini navedel v svoji izjavi novinarjem, naj omenimo še nekatere podatke, ki zadevajo znanstveno raziskovanje, za katero bodo izdali v naslednjem petletju 640 milijard, ki skupaj s 375 milijardami, ki jih bodo v ta namen vložili zasebniki, dosežejo 1015 milijard; v kmetijstvo bodo vložili 4.150 milijard, država bo izdala 2.760 milijard; da bi industrijski dohodek dosegel 7-odstotno povišanje na leto, bo potrebno investirati okrog 11.500 milijard, od katerih jih bodo 4.000 investirali na jugu. Kar zadeva trgovsko mrežo, si je načrt postavil za smoter znižanje stroškov tako trgovine na debelo, kot one na drobno; podpirali bodo tendenco h koncentraciji pro-dajalnic in k povečanju njihovega obsega; majhnim trgovcem bodo pomagali, da se bodo vključili v ta proces. Predvidena je reforma sedanjega sistema licenc. Petletni načrt predvideva končno tudi reformo davčnega sistema; reformo neposrednih in posrednih davkov; reorganizacijo krajevnih financ in preureditev davčne uprave v okviru reforme javne uprave. Celotne investicije, predvidene v načrtu, se bodo povečale v petletju na 38.500 milijard, od teh bo šlo okrog 22.000 milijard za neposredno produktivne investicije, 16 tisoč 500 milijard pa za družbene investicije. Kritje teh investicij bodo zagotovili z okrog 6.500 milijardami prihrankov javnega sektorja in z okrog 32.000 milijardami zasebnih prihrankov. V poslanski zbornici in senatu so bile na dnevnem redu interpelacije in vprašanja poslancev in senatorjev. Glavni tajnik odbora za obrambo budizma bone Tič Tri Kuang je včeraj izjavil časnikarjem, da «v Vietnamu ni nobenih protiameri-ških čustev, toda vietnamski budisti menijo, da Američani ne razumejo vedno problema v celoti«. Pripomnil je, da budisti upajo, da bo sestavljena vlada, ki ne bo nasprotovala budizmu. Dalje je dejal, da so budisti vodili svojo akcijo samo zaradi tega, da si zagotovijo svoj obstoj. Kar se tiče opozicije proti prejšnjim vladam, je izjavil, da budisti enostavno zahtevajo od oblasti, naj ne dovolijo, da bi pristaši Diemovega režima zopet prišli na površje, ter naj ne obtožujejo boncev, da so komunisti. Na koncu je izjavil, da vse dotlej, dokler vietnamska vlada in prijateljske države ne bodo razumele psihološkega probleipa, ki je povezan z obstojem vietnamskega budizma, bo zelo težko mobilizirati javno mnenje v korist katere koli vlade. K POROČILU PROF. F FORTEJA Pripombe SGZ o tržaškem gospodarstvu Posredniška vloga Trsta v trgovini - Ustanovitev v Trstu izhodiščnega središča za deželne izdelke - Obmejni promet ■ Turizem Aretacije v Maleziji Demonstracije v Madridu MADRID, 28. — Več tisoč študentov je danes demonstriralo pred prosvetnim ministrstvom. Vzklikali so: ((Hočemo sindikalno svobodo«, «Nočemo SEU« (SEU je španski uradni in obvezni univerzitetni sindikat, proti kateremu študentje že več časa demon-, strirajo). študentje so se spopadli s policijo, ki pa jih je nato razgnala I KUALA LUMPUR, 28. — Malezijska vlada je sporočila, da so aretirali tri voditelje opozicije in da so preprečili ((indonezijsko zaroto« za začetek oboroženega upora v Maleziji. Vlada trdi, da so vsi trije aretirani zapleteni v ((indonezijsko zaroto«, ((katere namen je bil ustanoviti malezijsko vlado v izgnanstvu in hujskati na oborožen upor v Maleziji«. Sporočilo vlade pravi, da so trije aretirani bili v stiku z nekim agentom indonezijske tajne službe ter da so od njega dobili velike zneske denarja. Slovensko gospodarsko zdru-1 ženje v Trstu je poslalo tajniš-' tvu konference za tržaško gospodarstvo, ki se bo začela danes, sledeče pripombe: ((Predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja je na svoji seji z dne 22. januarja t.l. razpravljalo med drugim tudi o poročilu prof. Francesca For-teja o tržaškem gospodarstvu. K omenjenemu poročilu so bile izglasovane in odobrene naslednje pripombe, ki so na žalost morda premalo osvetljene zaradi kratkega roka, ki nam je bil dan. Posamezna poglavja in vprašanja poročila je naše predsedstvo pozorno proučilo in ocenilo. Ugotovili smo, da je poročevalec tehtno prikazal in razvil razna vprašanja ter jih tudi s številnimi podatki in dokazi potrdil, kar kaže na njegovo poznavanje obravnavanih vprašanj ter na njegovo nepristra-nost. Upravičeno namreč pripisuje prvenstveno važnost delovanju pristanišča, pomorskega prometa, ladjedelnic ter industrijskega delovanja, ko smatra te gospodarske zvrsti kot pretežni činiteij v tržaškem gospodarstvu. Strinjamo se predvsem s koristnimi perspektivami, ki jih nakazuje za ozdravitev teh dejavnosti. Smatramo za nepotrebno poseči v vprašanja, o katerih bodo prav gotovo obširno razpravljali še drugi kvalificirani predstavniki iz javnega in gospodarskega mestnega življenja. Tako se ne bomo zadržali ob vprašanjih, Id od blizu zanimajo kmetijstvo — gospodarsko panogo, ki zasluži vsekakor večjo pozornost in globljo proučitev. Zato se bomo raje dotaknili gospodarsko-trgovinskih in prometnih vprašani ter morebitnih novih po- balkanske bud. 1 razvijajoče Menimo, da po pristaniški, ladjedelniški in industrijski dejavnosti, najholj zanimajo krajevno prebivalstvo ter tržaško kakor tudi nasploh deželno gospodarstvo pravkar omenjena vprašanja. Splošno priznano je, da se Trst nahaja na križišču raznih smeri mednarodne trgovine. Po vojni se je naše mesto z zaupanjem in z uspehom vključilo v izmenjavo ob navezavi in razvoju odnosov med našo in jugoslovansko ter avstrijsko republiko. Pomembno je poseglo naše mesto v izmenjavo na «malem» obmejnem prometu s številnimi pobudami, ki so v glavnem težile k povečanju trgovinske izmenjave v korist krajevnega in deželnega gospodarstva. Bilo je že več raznih pobud širšega‘značaja s strani krajevnih ustanov, predvsem trgovinske zbornice. Te pobude so potem razvili operaterji s primerno spretnostjo zaradi tradicije v trgovskih odnosih z zalednimi deželami. Bili so tudi navezani začetni stiki z balkanskimi državami, kjer obstajajo u-godne možnosti za razvoj, če jih bomo znali še nadalje razvijati. Zato naše združenje meni, da je treba v gospodarskem načrtovanju krajevnega in deželnega gospodarstva: 1, Obnovili vlogo Trsta kot naravnega posrednika v trgovini. Znano je, da sta imela Trst in dežela važno vlogo in jo tudi še imata v okviru mednarodne trgovine, ki ,io določajo splošni trgovinski sporazumi. To vlogo bo treba raztegniti tudi na dežele daljnega zaledja kakor tudi na druge celine. Tako bi tržaško tržišče nadaljevalo svojo dejavnost v trgovski izmenjavi. Podonavske in balkanske države ter njihovo se gospodarstvo so ......................................... BAŠEV POVABLJEN V JUGOSLAVIJO Razgovor Živkov-Popovič 6. kongres Zveze novinarjev Radijskih naročnikov je v SFRJ 2,5 milijona, televizijskih pa 370.000 BEOGRAD, 29. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne gospodarsko delegacijo Gvineje, ki je v Beogradu zaradi razgovorov o razširitvi jugoslovansko-gvinejske-gospodarskega sodelovanja. clanov Zveze 'novinarjev povečalo od 2840 na 3608. Zveza je zadnja leta občutno razširila svoje mednarodno delovanje. Med drugim je podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju z vsemi socialističnimi državami razen z Albanijo, nadaljevala stike in sodelovanje z novinarskimi organizacijami Francije, Velike Britanije in Finske in obnovila stike z organizacijo Zahodne Nemčije. Nekateri udeleženci so med razpravo ostro obsodili nekatere negativne pojave, ki so v nasprotju s socialistično etiko, kot sta nelojalna konkurenca in lov na senzacije. Več udeležencev je v razpravi prikazalo tudi težavne pogoje dela novinarjev in njihov nezadostno urejeni materialni položaj, ter zahtevalo od Zveze, naj poskrbi za rešitev teh vprašanj. B. B. Smrtne obsodbe v Sajgonu SAJGON, 28. — Davi so na trgu v Sajgonu ustrelili dvajsetletnega mladeniča, ki so ga aretirali 23. januarja in našli pri njem ročne bombe ter propagandne letake Vietkonga. Obsodilo ga je na smrt posebno vojaško sodišče. Pri ustrelitvi je bila navzoča večja množica. General Kan hoče na ta način ustrahovati prebivalstvo. Eden od budističnih voditeljev je zaman posredoval, da bi rešil življenje mladeniču. General Kan je prvikrat sprejel ameriškega poslanika generala Tay- Demonstraciia sp ie raM« ioin! "““' “s4 pusituiitva generala iay-uemonstracija se je začela ob 12.30 lora Njun razgovor je trajal manj in se je končala okoli 14. ure. I kakor eno uro. ga _ _ Vodja delegacije, minister in član politbiroja Keita Famor je na sprejemu izročil predsedniku Titu osebno poslanico predsednika Seku Tureja. Po vesteh iz Sofije sta se prvi tajnik CK KP Bolgarije in predsednik ministrskega sveta Todor Živkov in državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič, ki je na uradnem obisku v Sofiji, danes delj časa razgovarjala o vprašanjih v zvezi z nadaljnjo krepitvijo j ugoslovansko-bolgarske-ga sodelovanja in o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih. V razgovoru o možnosti krepitve medsebojnega sodelovanja sta oba izrazila pripravljenost, da se s skupnimi napori odstranijo nekatere ovire. Pri proučevanju trgovinske izmenjave in gospodarskih odnosov so se dotaknili tudi vprašanja v zvezi z izgradnjo plovnega energetskega sistema na Donavi in možnosti povečanja gospodarskega sodelovanja sploh Pričakuje se, da se bodo v kratkem pričela konkretna pogajanja o liberalizaciji sistema vizumov v skladu z željami državljanov obeh držav, o povečanju turističnega in malega obmejnega prometa. Pri proučevanju aktualnih mednarodnih vprašanj je bila ugotovljena enakost pogledov obeh socialističnih držav o najvažnejših mednarodnih vprašanj. Po razgovorih je predsednik ministrskega sveta Todor Živkov priredil v čast Koči Popoviču kosilo, katerega so se udeležili, poleg članov spremstva jugoslovanskega državnega tajnika tudi visoki državni in politični funkcionarji Bolgarije. Med kosilom je Todor Živkov nazdravil nadaljnjemu uspehu v razvoju jugoslovansko-bolgarske-ga sodelovanja, blaginji narodov Jugoslavije, jugoslovanski vladi in predsedniku Titu. Bolgarski zunanji minister Bušev je z zadovoljstvom sprejel vabilo Koče Popoviča, naj obišče Jugoslavijo. Pod predsedstvom predsednika Zveze novinarjev Jugoslavije Jožeta Smoleta se je danes ob navzočnosti delegatov, generalnega tajnika Zveznega odbora SZDL Jugoslavije Milentije Popoviča, zveznega tajnika za informacije Vinterhal-terja ln drugih republiških osebnosti Bosne in Hercegovine pričel v Mostarju 6. kongres Zveze novinarjev Jugoslavije. Na dnevnem redu so med drugim vloga, položaj in naloge novinarjev v nadaljnjem razvoju sistema samoupravljanja in kodeks jugoslovanskega novinarstva. Iz poročila, ki je bilo podano na kongresu, je razvidno, da se je zadnja štiri leta naklada 14-dnevnih listov povečala za 80 odst., mesečnikov za 30 odst., tednikov za 21 odst., dnevnih listov, za 14 odst. število naročnikov radia je naraslo od 1,5 na skoro 2,5 milijona, število televizijskih naročnikov od 30 tisoč 1960. leta na 370.000. V dobi ue v zadnjem času že uspešno u-resničuje v obojestransko korist. Zasedanje SEV PRAGA, 28. — Včeraj se je v Pragi začelo 19. zasedanje držav izvršilnega odbora SEV. Zasedanja se prvič udeležuje tudi Jugoslavija, katere delegacijo vodi dr. Jože Brilej. Jugoslavija se udeležuje zasedanja na podlagi sporazuma s SEV o aktivnem sodelovanju v nekaterih organih te organizacije, ki Dc Gaulle za reformo denarnega sistema? PARIZ, 29. — «Paris Presse« piše, da bi de Gaulle utegnil na svoji tiskovni konferenci 4. februarja predlagati začetek postopka za revizijo sedanjega mednarodnega denarnega sistema. List pravi, da je de Gaulle osvojil tezo, ki jo že dolgo časa zagovarja francoski finančnik Jacques Rueff, ki piše v svoji knjigi «Doba inflacije« med drugim: «Svet išče in čaka državnika, ki bo imel potreben pogum in potrebno inteligenco, da ga reši pred denarnim propadom.« Rueff očita mednarodnemu denarnemu sistemu, ki je v veljavi od leta 1945 (potem ko je bil v veljavi od leta 1922 do 1934), da povzroča večanje denarnega obtoka, ki je nesorazmerno s proizvodnjo. Francoski ekonomist, ki je naklonjen revalvaciji zlata, pravi, da je sedanji sistem absurden, ker omogoča inflacijo. To tezo je že sprejel finančni minister Glscard D’E-staing, ki je večkrat pozval države mednarodnega denarnega sklada, naj nadomestijo dolar In šter-ling z novo rezervno enoto, ki bi jo izdala mednarodna banka. iiiiiiiiMiiimiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiifimuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiii Timošenko in Rudenko obsojata sklep Bonna o zastaranju vojnih zločinov MOSKVA, 29. — Maršal Timošenko, ki Je bil eden glavnih poveljnikov v drugi svetovni vojni in je sedaj predsednik odbora sovjetskih bivših borcev, je izjavil danes na tiskovni konferenci, da ni moč dopustiti, da bi zločini nacistov zastarali, kakor se bo zgodilo v Zahodni Nemčiji. Omenil je, da je imela Sovjetska zveza 20 milijonov mrtvih in ogromno žkodo zaradi nacizma, in je dodal, da težnja, da bi tisti, ki so zakrivili take zločine, ostali nekaznovani, pomeni skrunitev spomina žrtev nacizma. Na tiskovhi konferenci je bil navzoč tudi sovjetski državni pravdnik Rudenko, ki je sestavljal sodni zbor na nuernberškem procesu Izjavil je, da je treba na podlagi mednarodnega prava zavrniti zastaranje nacističnih zločinov z letošnjim majem, kakor so sklenili v Zahodni Nemčiji na lisui. podlagi svojih zakonov, kajti v od 5. do 6. kongresa se Je število I tem primeru mora prevladati mednarodno pravo. Rudenko je dodal, da so tudi v Zahodni Nemčiji zakoni, ki izključujejo zastaranje zločinov vojnih zločincev. Na koncu je Rudenko izjavil, da se zdi, da je treba odločitev za-hodnonemške vlade tolmačiti kot poskus, da se nacistom ter drugim militarističnim in revanši-stičnim elementom odpre pot, da sprožijo na svetu pogubno jedrsko vojno. Povsem preklicana Slavka na pošlah RIM, 28. — Sindikalni organizaciji poštnih uslužbencev CGIL in CISL javljata, da sta sklenili prekiniti stavko v krajevnih uradih in agencijah, ki je bila določena za jutri, ker je bil na današnjem razgovoru s podtajnikom v ministrstvu za pošto dosežen sporazum. vedno bolj pripravljene na navezavo v trgovski mednarodni izmenjavi. Smatramo, da ima Trst v tem pogledu ugodno priliko, da se vključi v trgovinsko izmenjavo s temi deželami. Uresničenje teh perspektiv bo nudilo našemu mestu še izme« njave in pomorski promet namenjen v afroazijske dežele in iz njih. Iz tega sledi, da, če je res, da se morata povezati Trst in dežela na avtomobilsko cestno državno omrežje, je še mnogo nujnejše, da ne ostane Trst izločen od avtomobilskega cestnega prometa, ki gre po cestnem omrežju bližnjega in daljnega zaledja v smeri Podonavja na vzhod. Zato je treba okrepiti pohode v tem smislu, kajti priključitev našega mesta na omenjeno avtomobilsko cestno omrežje ne bo koristila samo tržaškemu pristanišču temveč tudi spedicijski dejavnosti ter avto-prevozništvu. 2. Ustanoviti v Trstu za deželne industrijske proizvode, ki so se že izkazali na mednarodnih trgih (kot električni stroji za gospodinjstvo, elektromeha-ničnt, lesni izdelki in drugi) izhodiščno središče za domača in tuja tržišča. Menimo, da je mogoče s pravočasno pritegnitvijo ustanov in industrij iz goriške in videmske pokrajine uresničiti nakazano perspektivo. V ta namen je seveda potrebna nujna preureditev vloge tržaškega velesejma ter njegovega obsega in naprav. Z razumno propagando, razgovori in sporazumi je treba navezati že imenovane dežele. Poudariti Je treba, da zahteva to vprašanje globljo proučitev. 3. Pospeševati in okrepiti obmejni promet s sosedno republiko, kar je treba oceniti tudi iz političnega vidika, ker je znano, da so odnosi dobrega sosedstva tudi nosilci gospodarskih koristi. To potrjujejo, kaT se tiče našega primera, zadevni statistični podatki, iz katerih izhaja, da je izmenjava v avtonomnem računu in v Al-pe-Adria dosegla v koma) minulem letu skupaj pribl. 26 milijard lir v obeh smereh; v tem ni vključen seveda delež iz osebnega prometa, ki ga u-rejajo Videmski sporazumi. Ta slednji je v istem časovnem obdobju dosegel čez 13 milijonov prehodov. Glede na dosežene uspehe je treba iskati novih pobud, ki naj omogočijo nadaljnji razvoj te koristne dejavnosti, ki jo lajša medsebojna komplementarnost gospodarstev obeh obmejnih področij. Zato bi bilo treba: a) težiti k povečanju obsega doslej dosežene izmenjave ter olajšati promet s poenostavitvijo in izločitvijo odvečnih in nepotrebnih birokratskih formalnosti; b) proučiti možnost večjih carinskih olajšav, ki jih določajo posebni členi SET (MEC) za Izmenjavo na obmejnih področjih; c) razviti v krajevnem in deželnem območju izneseno pobudo na preliminarnih italijansko - jugoslovanskih gospodarskih razgovorih v Rimu za tehnično in industrijsko sodelovanje; tem so že sledili zadevni stiki med krajevnimi zbornicami obeh obmejnih področij. V ta okvir je treba vključiti tudi turistično vprašanje. Naše združenje je že večkrat izneslo in pojasnilo to vprašanje ob drugih prilikah, nakazujoč primerne rešitve in večje možnosti za krepitev turizma. To vprašanje pa mora biti načeto brez predsodkov; izhajati je treba iz dejanskih in stvarnih možnosti, kot so zemljepisni položaj, lepote in naravne privlačnosti Trsta, ki je s turističnega vidika sestavni del skladne celote z onimi zaledja ter bližnjih obal. V ta namen so nujni zadevni dvostranski sporazumi Trsta in dežele s področji neposrednega zaledja, da bi uspešno privabili tuje turiste na prizadeta področja. Enako je potrebna primernejša in bolj dinamična turistična povezava med prizadetimi turističnimi ustanovami, da bi dosegli večje uspehe iz turističnega prometa jugoslovanskih turistov oziroma onih iz naše republike v tranzitu preko našega področja. V ta namen je priporočljiva ustanovitev mešanega odbora iz predstavnikov obeh področij. Ob zaključku poudarjamo, da je naše združenje smatralo za umestno opozoriti v svojih pripombah na nujnost, da se: obnovi posredniška vloga Trsta v trgovini, ustanovi v Trstu izhodiščno središče za deželne izdelke ter se okrepi obmejni promet. Ta vprašanja zaslužijo mnogo važnejšo vlogo v okviru načrtovanja tržaškega gospodarstva.« 23. januarja 12?5 Tudi britanski pristanišeniki hočejo v nedeljo počivati Na Krvavcu V enem izmed londonskih dokov sta si sovražno stali nasproti dve skupini delavcev. Ostre besede so letele sem In tla ko puščice in v splošnem prerekanju je bilo včasih težko razumeti, kdo kaj komu očita Vendar je kmalu postalo jasno, da so bili na eni strani šoferji (za njimi Je stala dolga vrsta polnih tovornjakov i, na drugi strani pa pristaniški delavci (za njimi je stala dolga vrsta ladij). Iz splošnega prerekanja Je bilo Slišati robat glas pristaniškega delavca: «Ali misliš, cepec, da bi z nadurnim delom ob nedeljah rešili to zmešnjavo?« In glas nekega šoferja: ((Poglejte Jih, samo poglejte jih! Poker igrajo, namesto de bi delali!« Ta prepir Je bil značilen za raz-pOiOženje v britanskih pristaniščih, posebno v Londonu in Liverpoolu, ko je v zadnjih dneh čakalo na desetine ladij, da bi jih Iztovorili ali natovorili, pristaniški delavci pa so sklenili, da ne bodo delali čez vveekend. Vzrok za omenjeni prepir je tičal v tem, da so se hoteli šoferji čimprej znebiti svojega tovora, pristaniški delavci pa so jim hoteli dopovedati, da niso oni krivi za zmešnjavo v dokih. Neurejene razmere v britanskih pristaniščih že dlje časa ovirajo promet, toda doslej javnost ni posvečala temu prevelike pozornosti. Toda z zaostritvijo gospodarske krize je izvoz stopil v ospredje. Zaradi zastojev v pristaniščih pa so številni britanski kupci ne samo dobili naročeno blago pozneje, ampak so nekateri celo odpovedali že sklenjene pogodbe oziroma grozili, da ne bodo več kupovali blaga v Britaniji. V takšnem položaju so delodajalci in Izvozniki skušali sprva zvaliti1 vso krivdo na pristaniške delavce. češ da so leni, nemarni In prav nič »patrlotičnl«. Ti so jim odgovarjali, naj pometajo pred svojim pragom. Sedanj) spor je nastal zaradi težav, k' so spremljale uvajanje 4u-urnega delovnega tedna, ali bolje rečeno zaradi plačevanja nadurnega dela ponoči ob petkih in sobotah. Nacionalno združenje nosačev in pristaniških delavcev Je sklenilo ustaviti vsakršno delo ob koncu tedna. Večina članov Sindikata transportnth in splošnih delavcev se je pridružila temu sklepu. Delodajalci, ki niso hoteli zapletati položaja, so se s tem sprijaznili. To Je bilo pred pol leta. Naposled je bil rešen spor zaradi mezd in plačevanja nadur, toda prepoved nadurnega dela ob koncu tedna je ostala v veljavi. Pristaniški delavci so se prvič počutili kot sodobni industrijski delavci prvič so lahko ob nedeljah peUali družino na sprehod, s: odpočili kot vsi drugi delovni ljudje in začeli nov teden spočiti. Toda razlog za odpor pristaniškega delavca proti nedeljskemu nadurnemu delu ima globlje korenine Se vedno se boji brezposelnosti, tega biča preteklosti. Prepoved nedeljskega dela Je tudi v določeni meri jamstvo, da bo imel dovolj dela čez teden. Sicer pa že med tednom opravi vsak delavec po več nadur. Delodajalci zdaj zahtevajo od nas še več nadurnega dela — pravijo pristaniški de- lavci — in to bi bilo v vsaki drugi industriji nepojmljivo. Delodajalci naj rajši uvedejo boljše delovne pogoje, racionalizirajo delo v dokih, bolje izkoristijo naprave. Delodajalci odgovarjajo, da delavci zelo počasi delajo v rednem delovnem času, ker z nadurnim delom več zaslužijo. Pritožujejo se nad določenimi delovnimi »navadami« delavcev, ki zahtevajo polnoštevilno zasedbo pri iztovar-Janju in natovarjanju, sklepajo za vsak posel pogodbo, to je, vračajo se na določeno mesto, da bi bili ponovno najeti, medtem ko čas beži. Ponekod je res čutili odpor proti «stalni zaposlitvi« v tem smislu, da hoče ostati pristaniški delavec samostojen. Zato se noče odpovedati pravici, da sklepa pogodbo za vsako določeno delo in da ni vezan na enega gospodarja kot njegov uslužbenec. V ameriških pristaniščih Je strah pred av-tomacijo glavno gibalo pristaniških delavcev, kakor je pokazala nedavna stavka v newyorških dokih. Strah, da ne bi kljub trenutnim boljšim pogojem ostali na koncu brez dela. Najbolj značilen za to ameriško prakso je San Francisco, kjer so leta 1960 delodajalci dobesedno odkupili pravilnik sindikata pristaniških delavcev za 27,5 milijona dolarjev. V britanskih pristaniščih, med katerimi je mnogo zelo sodobno opremljenih, pa vendarle avto-macija ni tako zelo napredovala. V londonskih dokih je celo slišati pritožbe, da je premalo viličarjev in da so žerjavi deloma zastareli, da so glavna pristanišča skoraj brez izjeme sposobna sprejemati in oddajati blago po železnici, medtem ko 95 odstotkov blaga prihaja in odhaja s tovornjaki, da Je birokracija pri opremljanju blaga nezaslišana (potrebnih je najmanj 14 listin In birokratskih operacij), V zadnjih mesecih — in to velja posebno za London in v nekoliko manjši meri za Liverpool — so ladje morale čakati v vrsti tudi po dva tedna, preden so lahko pristale ob pomolu. Vrednost sodobne tovorne ladje Je poldrug milijon funtov aii- več. Njen tovor utegne biti vreden prav toliko. Lastnika ladje velja en teden čakanja na sidrišču 5.000 funtov, 2.000 funtov pa znašajo samo obresti za tovor. Neka mednarodna linijska družba, ki prevaža blago v Britanijo in Evropo z drugega kontinenta, ima številne velike in nagle tovorne ladje, ki redno pristajajo v evropskih pristaniščih ter / v Londonu in Liverpoolu. Po Izkušnjah te družbe je mogoče raztovoriti polno natovorjeno ladjo v petih dneh v Antwerpnu in Jo spet natovoriti v približno istem času. Isti proces — ne računajoč pri tem čakanja v vrsti — traja v Londonu in Liverpoolu osem do deset dni. Pri raztovarjanju ln natovarjanju generalnega tovora, najbolj pridejo do izraza pomanjkljivosti v organizaciji delovne sile. Delodajalci trdijo, da Je med pristaniškimi delavci preveč ((anarhizma«. Tl pa odgovarjajo, naj poskrbijo za boljšo opremo in naj bolje organizirajo dovoz ln odvoz. Čedalje bolj Je slišati zahteve po nacionalizaciji dokov, in to ne samo med delavstvom. Kar zadeva razsuti tovor, so težave popolnoma drugačne. Pri nafti, rudah, žitu prihajajo predvsem v poštev stroji. Potrebna so zelo globoka pristanišča, da bi lahko pristajali tankerji in tovorne ladjo do 150.000 ton nosilnosti. Japonci nameravajo graditi tovorne ladje za razsuti tovor celo do nosilnosti 200.000 ton, ker je samo tako mogoče konkurirati pri prevozu rud. Sedanja gospodarska kriza je opozorila na «ozko grlo« v pristaniščih in sprožila cel plaz predlogov in načrtov. Prvič so začeli to j vprašanje obravnavati kompleksno in se zavedati, da z očitki na račun pristaniških delavcev tega vprašanja ne bodo rešili. Utegne se zgoditi, da bo nacionalizacija res najboljša rešitev iz sedanjega kaosa, ki močno ovira britanski izvoz in s tem sanacijo ogroženega funta. Krvavec največjih (1853 privlačnosti dosegljiv v Kamniških Alpah predstavlja eno izmed za smučarje. To še toliko bolj, ker je z moderno žičnico DANES SE «0 ZAKLJUČIL FESTIVAL V SAMI« Izbranih je dvanajst popevk za finale v tekmi za prvo mesto , ... 1 . . j. ■ ■' . ‘ ■ ■ i - v. v ‘ Izpadli so John Foster, IMy (lianco, Iva Zanicchi in drugi od tujcev pa poleg ostalih Timy Yuro in Dusty Springfield SANREMO. 29. — Sledečih dvanajst pesmi je izbranih za finale na XV. festivalu v Sanremu (poleg naslova sta navedena pevca): 1. «Abbracciami forte«. Ornella Vanoni in Udo Jurgens. 2. ((Amici miei«. Nicola di Bari in Gene Pitney. 3. «Aspetta domani«. Fred Bongusto ln Kiki Dee. 4. «Ho bisogno di vederti«. Gigliola Cinquetti in Connie Francis. 5. (ilnvece "no». Betty Curtls in Petula Clark. 6. «Io che non vivo senza te«. Pino Donaggio in Judy Miller. 7. «L'amore ha i tuoi occhi«. Bruno FilippinI in Yukari Ito. 8. «Le colline sono in fiore«, Wllma Goich in The Minstrels. 9. «Prima o poi». Remo Germani in Audrey. 10. «Se piangi, se rldl«. Bobby Solo in The Minstrels. 11. «si vedril«. Vittorio Inzaina in Surfs. 12. »Vieni con noi». Milva in Bernd Spier. Bobby Solo je pričel drugi večer «italianissimo», kakor je bilo vče- festivala v Sanremu. On, Connie Francis, Ornella Vanoni in Gigliola Clnquetti — to so imena, okrog katerih je bilo najvfeč zanimanja na današnjem drugem večeru. Pesem «Se piangi se ridi« je lepo zapel Bobby Solo in še lepše skupina ameriških pevcev Minstrels. Drugi je bil na vrsti John Foster, ki je sicer tudi časnikar (in za katerega nihče pri napovedovanju ni povedal, da je kljub imenu fiillimiimiiiilliMliiiiliillllililIlimilllliiiiiiMiiniiiiiiiitiitiiimiHiiiifinmiiiiiiiHiitiiiiiMHimiii, im, MiMiiiiiitiiiiiiiitiiiiiinii,i, m 1111111,1111,111,11,1 itinm, mm 1111111111111 mi, mmiimiiiimum,i,nii,i,,nimmiiiiiinlit DOBER TEDEN PO ROPU NA ULICI Mlad draguljar Eboli iz Neaplja je sodeloval pri organizaciji ropa Medtem ko Eboli krivdo taji, je njegov posrednik Formisano priznal vso svojo krivdo ter opisal vse podrobnosti priprav in izvedbe ropa NEAPELJ, 29. Trgovski za-. lja v Rim motor, s katerim sta se 1 vrednost. Istočasno pa je stopil pred določenim mestom. Ginerio stopnik David Mjrr, ki je bil v | peljala roparja, ki sta Mjrru iztr- j v stik z že predkaznovanim Rim-sredo preteklega tedna oropan ve-1 gala torbo z dragulji iz rok. j ljanom Giorgiom Picchijem zaradi like količine draguljev, se je danes spet vrnil na policijo. Prišel je zato, da bi pregledal dragulje, ki jih je neapeljski leteči oddelek zaplenil pri šestih neapeljskih draguljarjih. Sumijo jih, da so krivi nakupovanja ukradenega blaga. Ni gotovo, če je med temi dragulji Mjrr ugotovil tudi tiste, ki so ■bili v torbi, ki mu je bila iztrgana iz rok. Policija je medtem prepeljala v zapor Poggioreale Rimljana Giu-seppa Ercolanija, ki je bil prepeljan iz Rima v Neapelj pred dvema dnevoma. Preiskovalci so o štirih izmed šestih priprtih draguljarjev zbrali dobre elemente — Čeprav Mjrr draguljev, ki so jim bili zaplenjeni, ni spoznal za svoje — za obtožbo nakupa ukradenega blaga. Zvečer se je izvedelo, da je policiji že vse znano okrog ropa na trgu Nicola Amore, katerega žrtev je postal David Mjrr. V torbi, ki mu je bila iztrgana iz rok, je bilo — kot Je znano — za več kot 100 milijonov draguljev. Leteči oddelek neapeljske kvesture je v sodelovanju z rimskim letečim oddelkom aretiral neapeljskega draguljarja Salvatora Eboli-ja, starega 33 let, ter njegovega posrednika Maria Formisana, ki ima 42 let. Obadva leteča oddelka sta tudi odkrila vse ostale člane organizacije, ki je izvedla rop. Vsi ti so iz Rima: 36-letni Giorgio Pic-chi, bivajoč v Milanu in poznan kot ((Franco er Romano«, 32-letni Evandro Cristicchi, 29-letni Orazio Gianelli, 31-letni Sergio Tofani, 29-letni Ennio Ciarpelloni in 36-letni Angelo Ginero. Rimski leteči oddelek je aretiral tudi Giuseppa Ercolanija, ki je imel stransko vlogo pri vsej zadevi; peljal je iz Rima v Neapelj ter potem spet iz Neap- V trgovini Ebolija — ki sicer zanika vsako krivdo, čeprav priznava, da je vedel za priprave za rop — so zaplenili za nekaj desetin milijonov draguljev, za katere menijo, da so prišli k njemu kot ukradeno blago. Dragulje in druge dragocenosti sedaj pregledujejo Mjrr in drugi zastopniki, kj so jim bili v zadnjem času dragulji ukradeni. Mario Formisano, posrednik draguljarja Ebolija, je imel pred kratkim trgovske stike z Mjrrom in je tako lahko ugotovil vrednost dragocenosti, za katere se je pogajal z italijansko-egipčanskih zastopnikom. Formisano se je dogovoril za nakup -r- na račun Ebolija — znatne količine draguljev in raznih dragocenosti za precejšnjo organizacije ropa. Rekel je Fic-chiju, naj zbere primerne rimske kriminalce. Ficchi je z obljubo lepega zaslužga pridobil še Cristic-chija, Giannellija, Tofanija, Ciar-pellonija in Gineria. Načrt, ki se je skoraj v vseh podrobnostih posrečil, je bil takole zamišljen: Cristicchi naj bi motor vodil, Gianelli pa. bi sedel na zadnjem sedežu. Motor bi seveda imel nepravo evidenčno tablico. Z motorjem bi sledila Mjrru na njegovi poti: na področje draguljarjev, v bližini trga Degli ore-fici pa bi mu iztrgala torbo. Ker sta imela Cristicchi in Gianelli Mjrra kar «pri rokah« na voglu med Trgom Nicola Amore in Ul. degli armieri, sta svojo nalogo opravila že nekaj sto metrov Igralec in «chansonnier» Maurice Chevalier je prišel na neko dobrodelno prireditev za stare francoske Igralce. Pravkar se pripravlja na Igro in je še vedno poln življenja, kar je razumljivo tudi spričo spodbudne okolice; z njim je namreč «model» Regine iiifftiimiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiimMiffuiiimiiimmiiiiiiiiiiiittiiiiiiniitiiiiiiHMiiiiHiittiiiHiiitiiii To pot v Bruslju velik rop draguljev BRUSELJ, 29. — Trije oboroženi ljenje zaradi tega, ker je jezik banditi so danes izropali neko dra- j hindi postal uradni jezik v Indiji, guljarno v centru Bruslja. Dragu- To je že tretji primer samomo-lji, ki so jih odnesli, so po prvih1 ra iz istega vzroka. Država An-cenitvah vredni okrog 20 milijonov dhra meji na državo Madras, kjer frankov (skoraj 250 milijonov lir). Kot je dejal predstavnik policije, je to doslej največji rop draguljev v Belgiji. Draguljarna, ki so jo izropali, je last bratov AVolfers (ustanovljena pred več kot sto leti). Trije roparji so imeli temnomodre dežne plašče, obraze pa skoraj popolnoma zakrite z ovratnimi rutami. Eden je ostal na vratih, dru- J gi je s pištolo v rokah ustrahoval lastnika ter dva klienta, tretji pa si Je polnil žepe z dragulji. Alarmni znak je v redu deloval, to- je že nekaj časa hudo razburjenje proti jeziku hindi. Prva dva samomorilca sta sl vzela življenje tako kakor bonci v Vietnamu: polila sta se z bencinom ter nato prižgala obleko. Zakonca v stanovanju že 15 dni mrtva .. . . , BUSTO ARSIZIO, 29. - Dva za- da roparji se niso zanj niti naj- ^0nca, 65-letnega Giuseppa Ferrar manj zmenili ter so zbežali, preden je prispela policija. Kmalu nato je policija našla avtomobil, ki so ga gangsterji uporabili pri ropu, neki «Citroen DS« s francosko evidenčno tablico. Pustili so ga še manj kot 200 m daleč od mesta ropa. Sodnik osumljen vojnih zločinov BERLIN, 29. — Generalni prokurator nemške zvezne, republike je ukazal prvostopnemu sodišču v zahodnem Berlinu uvesti preiskavo o nekem sodniku zveznega upravnega sodišča, ki ima sedež v zahodnem Berlinu. Tako poroča današnja ((Berliner Morgenpost«. Sodnik, ki je bil med vojno član nekega sodišča na Poljskem, je osumljen, da je pripomogel k uničevanju Židov. Ker je preiskava še v teku, sodne oblasti ne marajo dati drugih podrobnosti. Ve se samo, da obstajajo dokumenti, ki baje dokazujejo sodnikovo krivdo. Spet samomor zaradi jezika hindi NEW DELHI, 29. — Neki 20-letni mladenič, uradnik pri nekem hotelu v okrožju Trichur v državi Andhra, je napravil samomor z zastrupitvijo. Zapustil je pismo, v katerem zatrjuje, da si je vzel živ- ria ter njegovo 64-letno ženo, so našli v njunem stanovanju na zakonski postelji mrtva. Ko nekateri sosedje že dlje časa niso videli zakoncev, so to javili policiji, ki Je vdrla v stanovanje ter našla zakonca mrtva. Zdi se, da sta umrla zato, ker je najbrž kje uhajal plin. Domneva se, da sta umrla pred približno 15 dnevi. jima je sledil z «giulietto sprint«, da jima je bil v oporo. Po načrtu sta morala Cristicchi in Gianelli bežati v neki kraj na periferiji Caserte, kjer je pričakoval Picchi z drugimi rimskimi prijatelji na dveh ali več avtomobilih. Na periferiji bi moral Picchi tudi sprejeti ukradeno blago ter ga izročiti, ko bi se razburjenje že nekoliko poleglo, For-misanu, ki bi ga čakal pri Capo-dlehinu V bližini pokrajinske umobolnice. Na zaključku vse operacije in torej na tem sestanku bi moral Formisano izročiti za ukradeno blago 30 milijonov Picchlju, ki bi jih potem razdelil svojim pajdašem. Teh 30 milijonov je baje dal Eboli, ki bi potem ukradeno blago razpečal. Preiskava se še nadaljuje, da bi dobili v roke še Picchija, Cristic-chija, Gianellija, Tofanija, Ciarpel-lonija in Gineria. Formisano, ki je bil aretiran skupaj z Ebolijem, je prizngJ. vso svojo odgovornost in Je policiji povedal vse podrobnosti o ropu. TRAPANI, 29. — Štirje ribiški čolni, ki so jih tuniške oblasti izpustile, so se vrnili v pristanišče Mazzara. V Tuniziji sta ostala še dva čolna, ki sta pridržana skupaj z njunima kapitanoma. Prevroča ljubezen ga je gnala v smrt FRESNO (Kalifornija), 29. — Velik nosorog Gerald Je preteklo sredo v zoološkem vrtu »Roeding Park Zoo« poginil kot žrtev ljubezni. Včeraj zjutraj so ga našli z glavo v železni ograji, ki ga je ločila od njegove družice. »Gera-nium« Gerald Je gotovo skušal ponoči priti skozi ograjo k Gera-nium, toda ostal je več ur z glavo med železnimi stebriči. Zjutraj so ga pazniki sicer osvobodili, vendar pa je Gerald nekaj ur pozneje umrl. ; Poplave v ZDA PORTLAND (Oregon), 29. — Silni nalivi v zadnjih dneh so povzročili že drugo velikansko poplavo v Oregonu v času manj kot enega meseca. Mnogo krajev 'so morali izprazniti. Iz države Iowa pa poročajo o ostri temperaturi, ki je praktično paralizirala promet na cestah. V večjem delu države so ostali brez električnega toka. Pod naslovom «Ljubljanske srednje Sole v liftih 1941-1945» je izšla pri založbi Borec v Ljubljani knjiga, ki pomeni dragocen, čeprav le delen prispevek k zgodovini osvobodilnega boja v Ljubljani. Posvečena je deležu, ki ga je osvobodilnemu boju prispe- I vala ljubljanska srednješolska mladina. Da pa ta delež ni bil ravno majhen temveč nasprotno zelo velik, pa je s svojo knjigo pokazal prav avtor France Škerl. Njega poznamo že po številnih drugih delih iz zgodovine osvobodilnega boja. S to obširno in' tehtno knjigo pa je nedvomno opravil pomembno nalogo in napisal tehten prispevek k zgodovini osvobodilnega boja ter upravičeno prejel za to knjigo Kajuhovo nagrado. Ljubljanska srednješolska mladina je od prvih dni okupacije pokazala močno nacionalno zavest in tudi politično zrelost. Zato se je že takoj po ' začetku okupacije vključila v osvobodilni boj, da je naravnost presenetila okupatorja. Mladina pri tem ni samo podprla odraslih v njihovem boju, temveč jih je celo prekosila in postala zgled borcem za svobodo. Pri tem ta borba ni ostala omejena na mladino iz določenih plasti prebivalstva temveč je zajela prav vso mladino. S svojimi akcijami po šolah in izven njih je mladina povzročila okupatorjem mnogo preglavic. Seveda pa je bila bistvena razlika med dejavnostjo mladine v času italijanske okupacije in dejavnostjo v času nemške okupacije. Pod italijansko zasedbo je okupator sam posegal v šole in domači kolaboracionisti na šolah niso imeli neposredne oblasti Drugače pa je bilo to pod Nemci. Nemška okupatorska oblast je Naj kar pride konec sveta... I Pesem «Tu che ne sal», ki sta jo pela- Fabrizio Ferretti in potem Dusty Springfield, nima nič kaj takega, da bi navdušila. Nicola Di Bari in Gene Pitney sta oba zelo uspešno izvajala pesem «Amici miei». Po aplavzu v dvorani sodeč bi lahko pesmi in pevcema dajali kaj upanja za končni uspeh. Fred Bongusto je pel bolj mirno, medtem ko je njegova partnerica Angležinja Kiki Dee bila bolj živahna pri pesmi »Aspetta domani«. Včeiraj zvečer so bile na delu žirije v teh mestih: Ivrea, Milano, Savona, Trento, Palmanova, Vicenza, Ferrara, Lugo, Em,poli, Ascoli Pičeno, Spoleto, Formla, L’Aquila, Salerno, Bari, Fotenza, Castrovillari, Siracusa, Cagliari in Turin. raj to potrebno pripomniti za Wil-mo Goich; seveda, tisti «Foster» je le »umetniško« ime.) Vsekakor pa je bolje kot on pel Joe Damiano. Ricky Gianco je prišel z roko v Obvezi, ker se je pred dnevi malo ponesrečil. Njegova pesem «Devi essere tu« ni posebno vžgala ne v njegovi izvedbi in, ne pozneje v izvedbi Američanke Jody Miller. Peppino Gagliardi je s svojim močnim glasom zapel «Ti čredo«, ki jo je potem ponovila Timy Turo na način, ki pevki odslej naprej najbrž ne bo kdove kako pomagal do nadaljnje slave. Bruno Lauzi in Ken Rankin nista mogla pesmi «11 tuo amore« pripomoči do kakega prodornega uspeha. Pravi preobrat je nastal z nastopom Ornelle Vanoni, ki je s.pesmijo »Abbracciami forte« zares navdušila občinstvo. Pokazala je, da je prava umetnica, ki je Udo Juergens s svojo interpretacijo ni mogel doseči. Potem je prišla Gigliola Cinquetti 6 svojim skoraj neposnemljivim načinom petja, ki razodeva resno šo-ianost. Pesem «Ho bisogrto di vederti« se nam pa ne zdi taka, da bi si mogla zagotoviti boljše mesto. Pela jo je še slavna Connie Francis, kj je imela dovolj napora pred prihodom iz Amerike; nk poti Chieago-New York-Nica dve noči nf spala. Pesem «Mia čara«, ki sta jo pela Robertino in Daniel Gerard, bo ena izmed tistih, ki so nepogrešljive v juke-boxih ne glede na uspeh,, ki bi ga dosegle na, festivalu. Poleg Giordana Colomba je pesem «Io non volevo« pel tudi črnec z Jamaike Hoagy Lands, ki ga skoraj rado zanese v črnski religiozni način petja. Mi 1 m Imel je 98 let Weygand, ki je general Maxime v četrtek umrl v Parizu. Odšel je tako poveljnik, ki sc je proslavil v prvi svetovni vojni, a je v drugi svetovni vojni svojo slavo kompromitiral, ko je s Petainom soglašal, naj se boj proti Nemcem ne nadaljuje, in je zavrnil ponudbo za francosko ■ britansko zvezo, ki jo je predlagal Churchill ter jo je zagovarjal Paul Reynaud FRANCE ŠKERL Ljubljanske srednje šole v letih 1941-1045 RIM, 29. — Danes zjutraj ob osmih je bila temperatura v vseh evropskih prestolnicah nad ničlo razen v Moskvi, kjer je kazal termometer 14 stopinj pod ničlo, v Zuerichu — 1 ter v Pragi in Stockholmu, kjer je bila ničla. — in potem pa naj kar pride konec sveta. Antisemitska organizacija v Argentini HUNTINBURG (Indiana, ZDA), 29. — Kakih 40 pripadnikov neke verske ločine pričakuje konec sveta za 16. marec. Za ta dan se skrbno pripravljajo, vendar ne z mislijo, da bi odšli na oni svet, temveč računajo bolj na to, kako bi se ohranili. Da bo konec sveta, jim je vtepla v glavo neka pripadnica te ločine, ki jim je junija v transu prerokovala. Uničenje bo s površja zemlje pometlo Človeški rod. Omenjena skupina pa je našla zatočišče — neki zapuščen premogovnik, ki jim bo kot Noeto-va barka. V njem so že uredili I kritJa ie Prisl° P° oboroženem spo-higienske priprave, ležišča, razsvet- Padu z ekstremisti, ljavo in ventilacijo. Ko bo prišel j Policija je sporočila, da je pa-usodni dan, bodo rov do tega svo- j trulja agentov v nekem predmestju jega bivališča zaprli z veliko skalo j Buenos Airesa ustavila sedem mo- BUENOS AIRES, 29. — Argentinska policija je odkrila široko razpredeno nacistično nastrojeno in antisemitsko organizacijo. Do od- ških, ki so nosili velike zavoje. Moški so začeli streljati proti, a-gentom ter sKušali zbežati Ko pa je prišla okrepitev — tudi policijski psi in helikopterji — sta bila dva moška aretirana, zaplenjenega pa je bilo precej orožja, eksploziva, municije, uniform za gverilski boj ter dokumentov, v katerih so bili seznami sinagog, židovskih šol in organizacij. V neki iičrni listi« pa Je bilo sto židovskih o-sebnosti iz poslovnega sveta; zdi se, da bi morale biti osebe na tam seznamu umorjene. Ob poslopjih in sedežih židovskih ustanov so postavljene straže in prav tako so pod nadzorstvom osebe, ki so na omenjeni črni listi. dala domačim kolaboracionistom proste roke na šolah, da so ti na njih uveljavljali svojo oblast. Zato je bil tudi boj mladine drugačen. V dobi italijanske okupacije so se ljubljanski sredješol-ci spustili v frontalni odpor proti okupatorju in v tem boju pokazali zatiosne uspehe. V dobi nemške okupacije pa so se pogoji za dijaško klubomnje spremenili. Frontalni odpor ni bil več mogoč, ker so individualnemu odporu takoj sladile drakonske kazni. Naklonjenost Osvobodilni fronti in mr*nja proti okUnat.nriu pa zato nista popustili. Izražali pa sta se v pasivnosti do okupatorjevih ukrepov ali v individualnem sabotiranju okupatorskih predpisov. V dahi italijanske 0'npacije pa so bVe po ljubljanskih srednjih šolah rele 1 množično organizirane akcije, tako m primer demonstrativno izostajanje ob jugoslovanskih državnih praznikih, odklanjanje rimskega pozdrava, odtegovanje od gilovskih telovadnih nastopov, sabotiranje, ur italijanščine in podobno. Vso to raznovrstni in široko dejavnost ljubljanske mladine o-bravnava , v s"oji knjigi France Škerl. V., spoji razpravi prikazuje. kako se je pri, mladini vedno bolj krenila nacionalna zavest. ki je bila v z.a'etku gibalna sila mladine in kako. se je njeno rodoliubie zdrvHlo s spoznanjem, da bo treba bodo*p družbeno življenje postaviti na nove temelje Obravnava pa seva la tudi najrazličnejše akcije po šolah, okupatorjeve reakcije in ukrepe. Pri tem pisec knjige gotovo ni imel lahke naloge, ker so tozadevni pir'i skopi in je moral zato vložiti precej truda, da je zajel vse gibanje, ki je bilo resnično. Zato se je moral opreti na ustne. vire, na žive priče, pri čemer pa so se seveda morale pokazati razne pomankljivosti. Seveda pa je dalo stvarno, dokumentarno in tudi izredno zanimivo napisano. Zato gre pač avtorju vse priznanje in knjiga s Skerlovo razpravo je pomembno delo, ki kaže delček osvobodilnega boja Ljubljane. Omenimo naj še da je avtor poleg predgovora dodal tudi uvod. snov samo pa razdelil na prikaz akcij mladine pod italijansko in akcij pod nemško okupacijo. Na kopeli knjige je krajši povzetek celot: ne razprave. Pripomnimo še, da pisec v okviru svoje knjige ni zajel protiakupatorske dejavnosti profesorjev na srednjih šolah. Delo profesorjev: za Osvobodilno fronto se je seveda odvijalo po drugih linijah in pod drugačnimi pogoji, na. šolah pa je prihajalo do izraza predvsem v obrambi dijakov pred okupatorjevimi represivnimi ukrepi. Sl. Ru. KAJ BO PRINESLA UPRAVNA REFORMA? Odpravljeni bodo mnogi dokumenti V določenih primerih bo zadostovala eno-s:avna izjava zainteresiranega - Ekspedi-tivnejše overovljenje podpisov Italijanski državljani bodo od-. j naprej označeni vsak s svojo številko, ki bo odgovarjala n ihovemu mestu, oziroma pologi11 v anagrafskem kodeksu. Pri predsedstvu ministrskega sveta, Uradu za statistiko in zakladnem ministrstvu bo zbranih okrog 50 milijonov osebnih kartončkov, po e(len za vsakega državliana, z vsemi podatki, ki označujejo določeno osebo. Tako je včeraj časnikarjem izjavil minister za bu-rokratično reformo, Luigi Preti, Predlagatelj ustreznega zakona. ((Časopisi,* je dejal minister Preti, «so že bili objavili vest, da Pripravljajo v Nemčiji mehano-grafsko organizacijo za označitev slehernega nemškega državljana s številko. Pobuda je naletela na splošno priznanje, vendar ne Predstavlja absolutne novosti. Poteklo je namreč že leto dni, odkar je moj urad začel s proučevanjem možnosti, da bi se v Ita-HJi ustanovil anagrafski kodeks. V določenem osrednjem uradu v Rimu, bi se tako zbrali vsi podatki, zadevajoči slehernega od 5() milijonov državljanov.« Minister je obenem tudi delal, da je ustrezen zakonski pred-|og že nekaj mesecev pripravljen da je to zamisel znanega matematika De Finettija. Zakonski Predlog, pa ministrskemu svetu še ni bil predložen zaradi tega, ker še ni bila sprejeta odloči- stopkov, ki so vsebovani v nekem drugem zakonskem osnutku, je omembe vredna tista, ki se tiče gospodarskega napredovanja državnih uradnikov. Kot je znano. imajo javni nameščenci pravico do dvoletnih poviškov v višini 2,50 odstotka njihove osnovne plače. Glede na to, da jih je 1 milijon in pol, morajo s tem v zvezi vsako leto rešiti okrog 750 tisoč predmetov, kar predstavlja, seveda, delo za tisoče in tisoče uradnikov. Poleg običajne obdelave predmetov od strani urada, ki mu nameščenec pripada, je predvidena tudi kontrola od strani osrednjih ustanov za knjigovodstvo in računskega dvora. Novost bo zdaj v tem, da se bo ves ta zapleteni postopek omejil na enostavno beležko o spremembi. Podobna sprememba, oziroma poenostavitev je predvidena tudi za učno osebje, učitelje, profesorje, katerih je okrog 400 tisoč. Jutri bo Koroški akademski oktet pel v Gorici, v ponedeljek pa v tržaškem Kulturnem domu. Doslej je nastopil že 400-krat. Pel je veliko v Sloveniji, gostoval pa tudi po Italiji, Avstriji. Zahodni Nemčiji, Belgiji, Nizozemski in tudi v Egiptu. K tem javnim nastopom je treba prišteti še njegova radijska in TV snemanja v Ljubljani, Hamburgu, Hiiversumu, Kairu in drugod. Leta 1960 se je udeležil tudi mednarodnega tekmovanja v Gross-Ztmmemu v Zahodni Nemčiji, kjer je v dveh kategorijah odnesel 1. mesto. Sedaj prihaja v goste k nam, toda kmalu bo spet na poti in sicer ponovno v Zah. Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo niiiimiiiiiiiiiiiniin.iiiiiimiiiiiii................................... ........................................................................................ Belgijski znanstveniki zatrjujejo tev, kje naj bi ta novi anagraf-3ki urad imel svoj sedež. Ustanova novega anagrafskega kodeksa — je pristavil, minister ^*reti — bo v veliki meri olajšala izdajanje katerih si bodi anagraf-sk h dokumentov, k; j h državljani potrebujejo. Z nekim drugim zakonom, pa bo tudi določe-"'), da bodo npr. starši lahko svoje otroke vpisovali v šolo že samo na osnovi izjave številke, Pod katero bo otrok zabeležen v nacionalnem anagrafskem kodeksu. Uradu za unifikacijo anagrnf-skih služb bo načeloval generalni ravnatelj, a pri upravljanju mu bo pomagal poseben tehnični odbor. Naloge krajevnih anagrafskih Uradov, pa bodo glede na odnose z javnostjo, se pravi občin- I stvom, ostale nespremenjene. Pač pa bodo razbremenjene dokajšnjega materialnega dela, ki se bo osredotočilo v osrednjem uradu. Naloga osrednjega anagrafskega urada bo v bistvu ta, da bo zbral vse podatke, zadevajoče neko o-sebo, ki mu jih bodo posredovali tako občinski anagrafski uradi kot ostale ustanove, ki iz uradnih razlogov z njimi razpolagajo. Da bi od strani organov javne uprave mogli doseči izdajo katerega si bodi dokumenta (potnega lista, trgovske licence, potrdila v zvezi z vojaškimi obveznostmi ipd,), državljani ne bodo v*č primorani predložiti vso do-s'e3 zahtevano dokumentacijo, marveč bo za ta namen zadosto-vala enostavna izjava. Zainteresirani bo namreč moral izjaviti, da je v posesti vseh tistih rekvi-*itov, ki jih dokazujejo ustrezna potrdila, vendar je po drugi strani predvideno overovljenje Podpisa. Praktično bodo odpravljeni sledeči dokumenti: potrdilo o roj-s'vu, pristojnosti in državljan-stvu, potrdilo o uživanju političnih pravic, o dovršeni šolski izobrazbi,. o civilnem in družin-*kem stanju, o stanju v zvezi z vojaškimi obveznostmi, o vpisu v razne sezname, nahajajoče se v yarstvu ustanov javne uprave in fe n»kateri drugi. Izločeni Pa so 'z te procedure dokumenti, po-irebni za sklenitev zakonske zve-2e in pa za sprejetje na javne natečaj. Ukrep, o katerem je govora in ki predv;deva vse te poenostavitve, pa je upošteval potrebo po ndpravi dokumentacije samo ti-st:h rekvizitov, ki se jih državljan natančno zaveda ter je v n’'h obveščen. In sicer zaradi te-Ra. da ni se tako preprečile morebitne in tudi nehotene napake. ki so zanje predvidene kazen-s u • l Monoksid je nevaren tudi zato, ker ga ne moremo zaznati, ker nima ne barve ne duha ne okusa, tako da se lahko nahajamo v prostoru, kjer je monoksid ln ga spldh ne zaduhamo ne vidimo niti ne okusimo. Prisotnost plina spoznamo samo, če je v malih količinah in nastopijo začetni znaki zastrupitve. Ti začetni znaki zastrupitve pa so glavobol, omotičnost, šumenje v ušesih; lahko nastopi podobno obnašanje, kot če bi bil človek pijan. Temu sledi splošna slabost ln kmalu zatem nezavest. Ves ta čas je človek rdeč v obraz. Ce je količina plina velika in se človek ne zaveda nevarnosti, v kateri je, potem sledi nezavesti smrt. Mrlič je še nekaj časa po smrti v obraz rdeč. Zakaj dajemo kar najhujšo sliko te zastrupitve? Preveč Je mrtvih zaradi tega, ker ne poznajo nevarnosti. Vsako zimo je nekaj mrtvih samo zato, ker ne vedo, kje preti smrtna nevarnost. Malokdo spozna med zastrupitvijo, za kaj gre in se poskuša rešiti. Navadno je prepozno. Prepozno tudi najdejo zastrupljene ljudi, ki bi Jim lahko pomagali. Prav vsak bralec prav gotovo ve za ta ali oni primer, ki se Je v zadnjem času zgodil. Med nesrečami pogosto beremo; Vrnil se je vinjen domov, s cigareto v roki je legel v posteljo, ki je začela tleti... Zjutraj so ga našli mrtvega... Ali... Zvečer so pošteno naložili peč in zaprli dimnik, da bi jim bilo bolj toplo, zjutraj so jih našli mrtve... Ali... Preizkušal je avto v zaprti garaži. Ker ga ni bilo, so ga iskali, našli so ga pa na tleh poleg avtomobila. Zdravnik je ugotovil smrt... Ali spet... Zjutraj s° ga našli v avtu, katerega motor je delal. Rezervoar je bil prazen, akumulator tudi, šofer je ležal mrtev... Ali... V rudniku se je vnel plin, zaradi visoke koncentracije so bili vsi mrtvi, ker niso nosili plinskih mask... Takih primerov je vse preveč, zato moramo zastrupitve preprečevati. Preprečujemo jih pa tako: Da nikjer in nikoli ne vžigamo in pustimo vžgan avtomobil v zaprtem prostoru; da nikoli ne zapremo v peči dimnika; da vedno dobro zapremo gorilni plin; da pri delu ne uporabljamo tlečega oglja za ogrevanje ali sušenje stavb; da poznamo svoje delovno mesto in poznamo nevarnosti na delu ter da nosimo plinsko masko, če je potreba. Ce pa Je do zastrupitve prišlo, tedaj pa mora vsak od nas vedeti, kakšne so njegove naloge: najprej je treba prostore prezračiti in pri tem ne smemo varčevati in varovati šipe. Ne smemo stopiti v prostor z ognjem ali vžigalicami. Takoj moramo poklicati zdravnika, oziroma reševalni avto. Medtem pa ponesrečencu nudimo prvo pomoč z umetnim dihanjem. V zadnjem času so ugotovili, da je najboljši način umetnega dihanja — usta na usta. Prav verjetno ga že vsi poznate. Ce bomo upoštevali gornja navodila, nam ne bo treba nikomur pomagati. Dr. TONE PRIJATELJ Jugoslovanske izdaje znamk v letu 1965 Upravni odbor Skupnosti jugoslovanskih PTT je na svojem zasedanju dne 15. t. m. sprejel sledeči program za izdajo znamk v letu 1965: 15. aprila: dve vrednoti (50 in 150 din) ob priliki 26. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, ki bo v Ljubljani. aprila: doplačilna znamka za 5 din ob dnevu Rdečega križa. 1. maja: Serija dveh znamk in blok (25, 50 in 500) ob začetku del hidrocentrale Djerdap. Isti dan bo izdala serijo znamk tudi Romunija. SOBOTA, 30. JANUARJA 1965 Radio Trst A OVEN (od 21.3. do 20.4.) & Pravočasnim sprejetjem določenih u-krepov. vam je potrebni finančni uspeh zagotovljen. Storite, kar je potrebno, da osrečite osebo, ki vam je pri srcu. HOROSKOP BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne žrtvuj-1 značaja. Nerešeno družinsko vpra- te kvalitete svojega dela v prid nekega namišljenega uspeha Skušajte obnoviti neko staro prijateljstvo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Prebujna domišljija |e v praktičnem poslovanju bolj škodljiva kot koristna. Zagotovljena vam .te ču- clvorift crp^a RAK (od 32.6 do 22.7.) Skušajte s svojimi partnerji skleniti neko trajnejše zavezništvo Pri sprejetju Sanje bo razlog nenehnih spopadov. DEVICA (od 23.8. do 32.9.) Skušajte se otresti dosedanjih metod dela. vendar pri tem ne bodite prenagljeni. Za svojo plemenitost boste prejeli ustrezno priznanje. TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Vaš smisel za praktičnost, vam bo zagotovil znatne prednosti. Ce vam je kaj do nekega čustvenega uspeha, bodite do drage osebe bolj neke važne odločitve, bo sreča na j , vaši stran'. I ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11 ) IJEV (Od 23.7. do 22.8) Nastopile | Ne nalagajte si preveč dela in po-I bodo nekatere težkoče finančnega svečajte več pozornosti bistvenim ciljem. Pri premagovanju svojih dvomov, bodite bolj objektivni. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Na razpolago so vam odlične možnosti. Izrabite jih kar najuspešneje. Branite svoj mir pred zlobnostjo drugih. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Okrepite temelje svoje poslovne organizacije. Novo prijateljstvo utegne bistveno vplivati na naše življenje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce hočete doseči svoj cilj, bodite nadvse trezni in realistični. Kratkotrajna ločitev, bi morda bila zelo koristna za izboljšanje družinskega vzdušja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V teku jutra boste v zvezi s svojimi ambicijami ter Interesi imeli veliko srečo. Posvetite večjo pozornost vzgoji najmlajših. 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 1L45 Ital. akvarel; 12.15 Kulturni odmevi; 12.35 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Motivi na orgle Hammond; 15.00 «Volan»; 15.30 P. Dukas: La Pčri, plesna pesnitev; 15.50 Pesmi in plesi; 16.30 Kavarniški koncert; 17.00 Zbor »Giuseppe Schlff*; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Pisani balončki; 17.55 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Jazz; 19.00 M. Lipovšek: Sončece sij; Pastirica itd.; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Ansambli; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zbor «Prosek-Konto-vel»; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Smetana: Tabor, simf. pesnitev; 22.45 Luna park. Jrst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.30 A. Plttoni: «Pisma profesorju*; 13.40 V diskoteki; 14.40 Pianista Russo ln Safred. Koper 7.15 Jutranja glasba; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Po pevke; 15.00 Zabavna clasba; 15.40 Kulturni zapiski; 15.50 Poje M Cerar; 16.00 Izbrali ste...: 16 35 Klasiki; 17 00 Dogodki in odmevi; 1715 Popevke: 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RT.; 19.00 Poje R. Anthony: 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9 45 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Granadosovi španski plesi; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme ha ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Koncert za mladino; 20.30 A. Plper: Počitnice v Par vogal hiše, ki stoji nižje, kjer se je postavil spet na kolesa, toda obrnjen- v nasprotno smer. Posledice karambola so bile zelo hude. Sonzia so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je četrt ure pozneje podlegel hudim poškodbam. Precej hudo se je pobil tudi Can-dotti, saj je pri nesreči izgubil 18 sob, se potolkel po obrazu in po nogah. Poleg tega je dobil tudi močan šok ter lobanjsko travmo. Po-SKodoval se je tudi šofer. Oba mladeniča sta se morala potem zdraviti skoraj 30 dni. Avto je bil skoraj popolnoma uničen. Policijske oblasti so uvedle preiskavo ter izročile, potem vse akte Javnemu tožilstvu. Ta je v decembru istega leta ukazal, naj policij •'■ti organi aretirajo 'Bresino. Tega ukaza pa nlsb mogli takoj izvršiti, *.er se je medtem Bresinova družina preselila iz Trsta v Mestre'. Ta okoliščina je, sprva napotila Preiskovalne organe na domnevo, da se je Bresina nalašč oddaljil iz Trsta. Obtoženčev zagovornik pa Je včeraj pojasnil, da preselitev ni oila namerna, temveč je le slučajno sovpadala s tragičnim dogodkom. Policijski organi so na vsak način aretirali Bresino sredi januarja lani. Preiskovalni sodnik pa °a Je spet izpustil na svobodo konec istega meseca. Tako se je pri kazenskem sodišču začel kazenski postopek proti mladeniču, katerega so obtožili, kot smo že dejali, nenamernega umora. Naprtili pa so mu tudi ob-škodb 1111(1111 ln laž3lh telegnih po- _,^a včerajšnji obravnavi so sodniki, zaslišali nekaj prič in predor®111 policijske agente, ki so vo-mu preiskavo. Zastopnika zasebne stranke sta zahtevala, naj sodniki “Poznajo Bresino za krivega, ki bi •nofal plačati po njihovem mnenju naslednje vsote: 28 milijonov ur Sonziovemu očetu, 3,2 milijone oratu in 9,7 milijonov pokojnikovi materi. , Javni tožilec dr. Corsi je v svo-jem obtožilnem govoru menil, da °i morali sodniki strogo kaznovati mladeniča, ker bodo lahko samo strogi zgledi preprečili brezmiselno Prelivanje krvi na cestah. V tej mali tudi sodniki raznih sodišč v Italiji. Javni tožilec je še pripomnil, da je kasacijsko sodišče v Rimu potrdilo razsodbo tržaškega so dišča. Zato je tudi za Bresino zahteval 2 leti zapora. Obtoženčev zagovornik dr. Morgera je izpodbijal nekatere teze obtožnice, trdeč, da ne gre v tem primeru za kakega podivjanega mladeniča, temveč za tragično naključje, ki se je Bresini globoko vklesalo v spomin. Zato je menil, da bi mu morali sodniki omogočiti, da se ponovno vključi v človeško družbo., Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega nenamernega umora ter hudih telesnih poškodb ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 1 leto zapora. Ukazalo je tudi, naj se mu odvzame šofersko izkaznico za 3 leta. Poleg tega je sklenilo, da bodo raz- ............... VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Prejšnji teden 20 ladij v koprskem pristanišču Pripeljale in odpeljale so 45 tisoč ton blaga Nova avtomobilska servisna delavnica v Kopru pravljali o odškodnini na pristojnem civilnem sodišču. Vendar pa bo moral Bresina plačati prizadetim naslednje predujme: očetu 1 milijon lir, bratu 300.000 lir In materi 1,2 milijona lir. Stroški za zastopstvo zasebnih strank pa znašajo po 70.000 lir za prva dva, a 100.000 lir za pokojnikovo mater. Pešec trčil v cisterno Včeraj ponoči okrog 1. ure se je v Ul. Flavia pri čistilpici Aqui-ia, dogodila dokaj čudna nesreča. Pešec, 62-letni kmet. Viktor Lukap iz Kopra, ki je korakal po pesti, na ne preveč trdnih nogah zaradi popitega vina, je... trčil v cisterno BO 191772. Težko vozilo je 42-letni šofer Lino Bigoni iz Imole, Ul. Ne-gri 9,. počasi šofiral iz čistilnice proti Zavijam. Lukač sp je pri nesreči polomil sedmo levo rebro, se ranil po lasišču in začasno izgubil spomin. Zdravniki so v bolnišnici tudi ugotovili, da je bil pijan. Ponesrečenca so odpeljali z rešilnim avtom ter ga nekaj minut potem sprejeli na pljučno kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 20 dni. POD PREDSEDSTVOM VLADNEGA ZASTOPNIKA Včeraj na prefekturi sestanek komisije o ljudskem zdravju O posameznih vprašanjih so poročali Fornasir, Monlagna in Gregorig V vladni palači v Gorici se je si-1 nobene druge podpore ali štipen-noči sestala komisija za javno dije. zdravstvo, ki ji je predsedoval prefekt dr. Princivalle. Na seji so člani poročali o številnih perečih zdraystvenih vprašanjih z najraz. ličnejših sektorjev in področij naše pokrajine. Član Fornasir je poročal o prizadevanjih za ureditev hiralnice v Gradežu, pokrajinski zdravnik Montagna o ureditvi civil. ne bolnišnice v Krminu, kakor tudi o zdravniških konzorcijh v nekaterih okoliških dbčinah, občinski zdravnik Gregorig iz Gorice pa o novem pravilniku šolskega zdravstva. Nova pokrajinska komisija za delo KINO SKEDENJ Predvaja danes, 30. t. m., prva Predstava ob 16. uri in zadnja 22. uri — največ.ji Metro Linemascope barvni film: GLI AMMUTINATI GEL B0UNTY (Uporniki na «Bountyju») Cena: 200,— in 150 — Igrajo: MARLON BRANDO in TREVVORT HOVVARD Tudi letos beležijo zelo živahen promet v koprskem pristanišču. Samo pretekli teden se je zasidrala v pristanišču 20 ladij, ki so pripeljale oziroma natovorile okrog 45 tisoč ton blaga. Največ je bilo lesa. * * * V Kopru so odprli moderno servisno delavnico za osebne avtomobile podjetja Slovenija ceste. V tej delavnici bodo opravljali vse vrste popravil za osebne avtomobile, vključno generalna popravila motorjev. V uvodnih besedah ob otvoritvi so predstavniki podjetja poudarili, kako nujna je izgradnja avtomobilskih servisov v Sloveniji, kjer se je v desetih letih število osebnih avtomobilov povečalo za desetkrat, delavnic pa so zgradili proporcionalno dosti manj. Zelo pereče stanje je na, obalnem pasu, V koprskem okraju je na primer registriranih blizu 6 tisoč osebnih avtomobilov, od tega polovico na na obalnem pasu, Ce računamo, da pride med sezono na koprsko obalo še deset tisoč avtomobilov tujih in domačih turistov, ki prav tako iščejo usluge, potem je bila izgradnja tega servisa res več kot nujna. Številni gostje, ki so si dopoldne ogledali novi avto-moto servis podjetja Slovenija ceste, so se pohvalno izrazili o najmodernejših napravah. Naj omenimo še to, da je podjetje Slovenija ceste investiralo za servis blizu četrt milijona dinarjev. Okrajni sindikalni svet je razpravljal o stikih sindikalnih organizacij na Primorskem s sorodnimi organizacijami v zamejstvu in sploh v Italiji. Ugotovili so, da so bili ti stiki lani zelo intenzivni in koristni, da pa jih bo treba v prihodnje še bolj konkretizirati m razširiti. Na seji so razpravljali tudi o gibanju osebnih dohodkov zaposlenih na Primorskem. Osebni dohodki so se lani povečali za 37 odstotkov in znašajo zdaj povprečno 46 dinarjev. * * * V Ajdovščini se nadaljujejo priprave za proslavo 20-letnice ustanovitve slovenske vlade. Kakor je znano, so prvo slovensko vlado izvolili v tem mestu 5. maja 1945. Prireditveni odbor je že sporočil nekaj podrobnosti o proslavi. Prireditve se bodo začele že 30. aprila in bodo trajale ves teden. Osrednja točka bo slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril takratni podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj. Predvidevajo tudi vr-< sto kulturnih, zabavnih in športnih prireditev. Tako je najavljen nastop goriškega gledališča, potem Slovenskega okteta, pripravljajo revijo pevskih zborov, letalski miting itd Višek slovesnosti bo 5. maja, ko bo tudi slavnostno zasedanje občinske skupščine. Ker računajo na prihod velikega števila ljudi ne samo s Primorske, ampak tudi z drugih področij Slovenije, bodo KI MO «1 KIS» PHOSEK Predvaja danes, 30. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni dra-•batični avanturistični film: II trionf o di Michcle Strogoff (Zmagoslavje Mihaela Strogova) Igrajo: CURD JURGENS, CaPUCINE in PIERRE MASSINI mesto in okolico lepo uredili in okrasili, poskrbeli pa bodo seveda tudi za številne stojnice z jedili in pijačami, prodajali bodo razne spominske predmete itd. * * * Marsikatera istrska vas je danes v težavah, saj so mnogi mladi ljudje odšli v industrijo, po drugi strani pa je mnogo potreb. Zob časa je načel šole, ceste, vodnjake. Politične organizacije so zaradi tega začele z javnimi tribunami, ki naj osvetlijo vso problematiko podeželja in na katerih naj bi sprejeli konkretna priporočila občinskim organom. Prva taka javna tribuna je bila v Marezigah, znanem istrskem središču upora proti fašizmu. Zbralo se je več sto ljudi iz Marezig in okolice, ki so živahno posegali v razpravo in ’ tudi nakazali i pereče probleme. Predvsem gre za to, da ostane v Marezigah kvalitetna osnovna šola, da: se zgradi primerna cesta in vodna napeljava. V zvezi s tem bodo dali priporočila občinski skupščini. Prometne nesreče zaradi spolzkih cest Dež, spolzka cesta in slaba vidljivost so včeraj bile krive vrste prometnih nesreč. Najhujša se je pripetila v Ul. San Marco, kjer je proti Sv. Andreju 33-letni Antonio Pedone iz Sansepolcra pri Arezzu, Ul. Pettorotondo 12 vozil svoj avto «bianchina» AR 47019. V avtu sta se peljala tudi 54-letni Salvato-re Napoli iz Florence, Ul. Leopol-do Pellas 42 in 23-letni mehanik Astore Alciani s Trga Libertk 6. Ko je Pedonov avto privozil pod železniški nadvoz, se je pripetila nesreča. Za «bianchino» je 42-letni Sergio Golessi iz Ul. Toscanelli 2 vozil svoj fiat 1100 TS 67670, ki je nenadoma zdrsel po mokrem tlaku in se z vso silo zaletel v zadnji del «bianchine». Zaradi močnega sunka so se potniki v «bianchini» pobili in ranili. Pedone se je laže udaril, huje pa se je poškodoval Napoli, ki se je pobil po spodnji strani hrbta. Tudi Alciani se je pobil po vratu. Ponesrečenca so z zasebnimi avti prepeljali v bolnišnico, kjer so Napolija pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu. Alciani-ju so nudili samo prvo pomoč in bo okreval v 10 dneh. Druga nesreča se je zgodila v Ul. Flavia, na rahlem ovinku pri tovar. ni ATLAS. Okrog 6. ure se je v smeri proti Sv. Ani 30-letni delavec Fulvio Frausin iz Milj, Cereji št. 628, vozil na svoji lambreti TS 26321. Prav na ovinku je Frausin na mokrem tlaku izgubil nadzorstvo nad lambreto ter se zaletel v na desni strani ustavljeno cisterno FG 24599. Pri padcu se je nesrečni lambretist ranil po zatilju in desni rami ter si verjetno poškodoval mišičje. Pobil se je tudi po čelti. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 25 dni. «Uradni list« je te dni objavil odlok ministra za delo, s katerim je imenoval pokrajinsko komisijo za delo na Goriškem. Za predsednika te komisije je bil določen dr. Lui-gi Fabbro, ravnatelj pokrajinskega urada za delo. Poslevodeči uradnik, ki bo lahko v odsotnosti predsednika tudi podpisoval in odločal namesto njega, je dr. Edoardo Te-renzio. Odborniki pa so: inž. Angelo Giacometti kot zastopnik tehnič. nega urada; dr. Ugo' Verzegnassi za trgovinsko zbornico, Italo Mo-setti za pokrajinsko nadzomištvo za delo; Renato Papais, Edo Sfiligoj, Elio Zuliani, Giovani Pado-van, Giorgio Padovan, Narciso Man. zin in Renato Lodolo, kot zastop. niki delavcev: dalje dr. Francesco Pandolfi, dr. Armando Zandomeni, Carlo Valentinuzzi in Silvio Costan-tini kot zastopniki delodajalcev ter končno še kmetijski izvedenec Giu. seppe Toso kot zastopnik neposrednih obdelovalcev. Podpore pokrajine goriškim visokošolccm V zvezi z določili, ki jih je odobril pokrajinski svet 29. septembra 1962 Je pokrajinska uprava odre dila dodelitev šolskih podpor za leto 1964-65 goriškfrh ■visokošolcem pod naslednjimi pogoji: Da so v dotičnem letu vpisani na kakšni italijanski univerzi, da je njihov učni uspeh najmanj 21/30, ali da so z uspehom opravili maturo, ko so prvo leto na uni verzi; da stalno prebivajo na Goriškem najmanj zadnji dve leti; da njihova družina nima več kot 400 tisoč lir družinskemu davku podvr- Reflektanti morajo napraviti prošnjo na posebnem obrazcu, ki ga dobijo pri tajništvu pokrajinske uprave, kjer bodo dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila glede dokumentov, ki jih morajo tudi priložiti. Prošnjo je treba vložiti najkasneje do 15. marca opoldne na tajništvu pokrajinske uprave v Gorici, Korzo Italia 55. Stavka v podjetju GID Včeraj od 11. do 12. ure so stavkale delavke slaščičarskega podjet-jetja GID (bivši Vlah na Trgu Cavour). Stavko je proglasila sindikalna organizacija CGIL, da bi podjetje poravnalo dolgove do delavk, ki izhajajo iz normativnih določil lanske delovne pogodbe. Delavke so skupno s predstavnikom sindikata odšle na prefekturo in trgovinsko zbornico, kjer so predstavnikom teh ustanov prikazale razloge, zaradi katerih so za-počele sindikalno akcijo. Z odlokom pokrajinskega predsednika je podaljšan lov na ciplje z mrežami na področju Tržiča in po obstoječih tradicionalnih normah, do 20. februarja t. 1. Odlok Danes v Gorici seja EPT V sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo danes popoldne ob 15.30 94. seja pokrajinskega turističnega odbora (EPT). Na dnevnem redu je odobritev poročila z zadnje seje, nakar bo predsednik Peternel podal poročilo o delu izvršnega odbora. Svetovalci bodo morali odobriti nekatere spremem. be pri postavkah lanskega proračuna, nato pa bodo pregledali proračun za tekoče leto 1965. Ob koncu se bodo pogovorili o raznih drugih zadevah, ki se tičejo goriškega turizma, pa niso izrecno na dnevnem redu. ZANIMIVO PREDAVANJE V GORICI Sto let slovenskega slovstva v delih Slovenske matice Njen tajnik dr. France Bernik je lepo prikazal vlogo in delo te važne kulturne ustanove Miam M#? life je stopil takoj v veljavo. IZPRED GORIŠKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA Zapor in globa vlomilcu ki je okradel gostilno «Alla Luna» Obsodili so tudi tatu ciklomolorja v Itonkah in pretepača iz Ločnika Loredana Biasola, 30-letnik, iz Ulice Montello št. 17 v Gorici, so včeraj dopoldne obsodili pred goričkim sodiščem na eno leto in 6 mesecev zapora, 120.000 lir globe, nadalje na 4 in pol meseca pripora ter dodelitev neki" poboljševalni« za dobo dveh let. Biasol se je pred sodiščem zagovarjal pred obtožbo tatvine. 28. decembra lani je namreč vdrl v gostilno «Alla Luna» ter odnesel 7.000 lir, gnjat, salame, nekaj tuje valute ter pokvaril register. S tem je povzročil hujšo tatvino ter se prekršil proti posebnemu nadzorstvu, ki ga je lanskega julija odredilo goriško sodišče. Lastnik gostilne Milan Pintar Je vlom prijavil policiji, ki je takoj uvedla preiskavo. Se isti dan (je izsledila vloffilVck' V osebi Biasola; aretirala ga je v lokalu «Serglo bar» na Komu. Na postaji so ga preiskali ter našli pri njem 2.000 lir, nekaj jugoslovanskega in avstrijskega denarja, kakor tudi ključ angleške ključavnice «Yale». Biasol organom ni hotel povedati, kje Je prebil noč na 28. december, zato Je policija nadaljevala s poizvedovanji. Ugotovila je, da Je ključ, ki so ga našli pri njem, služil za odpiranje enega izmed predalov v lokalu. Obtoženec se je branil z naivni- mi Izjavami, da ne ve, kako Je ključ zašel v njegov žep. Kar pa zadeva denar, ki so ga prav tako našli pri njem, je dejal, da ga Je prejšnji dan priigral na karte. Izgovori mu niso pomagali. Sodniki so mu prisodili skoraj tolikšno kazen, kot Jo je predlagal, državni pravdnik: zahteval je leto in pol zapora in 120.000 lir globe. Uradni branilec prok. Turel. Zaradi tatvine ciklomotorja 18. maja 1964. leta v Ronkah, Ulica Roma, je sodišče včeraj obsodilo na eno leto zapora, 45.000 lir globe ter na nadaljnjih 15 dni pripora ln 30.000 lir globe strugarja Franca Berginca iz Turjaka. Tatvino je karabinjerjem v Ronkah prijavil 42-letni Lulgi Furlan, iz Verdijeve ulice 43 v Ronkah. i Večer Je prebil v kavarni' «AI pro-1 gresso» v Ronkah; ko Je ob eni uri po polnoči prišel iz lokala, ciklomotorja ni bilo več ha cesti. Karabinjerji so ugotovili, da se le Berginc z njim odpeljal v Turjak ln ga pustil na trgu. Obtoženec se je branil rekoč, da je vzel vozilo samo zaradi tega, da bi se pripeljal v Turjak, ker ob tisti pozni uri ni nobenega linijskega avtobusa. Državni pravdnik Je predlagal za tatvino devet mesecev zapora, ln 40.000 lir globe, za vožnjo ci-klomotora v vinjenem stanju pa Tajnik Slovenske matice dr. France Bernik med predavanjem v klubu Simon Gregorčič v Gorici V okviru že običajnih veleroo ob sredah v klubu »S. Gregorčič» v Gorici je bilo v sredo Zvečer zanimivo predavanje o Slovenski matici ob 100-letnici njenega obstoja in dela. Predaval je njen tajnik dr. France Bernik, ki je obenem tudi znan kritik esejist in kulturni delavec na splošno. Izbranemu občinstvu, ki je prišlo na predavanje in med katerim je bilo tudi precej mladine, kljub temu, da je bila ob isti u-D tudi mednarodna košarkarska tekma med Goriziano in reprezentanco Jugoslavije, je predavatelja predstavil vodja kluba Marko Waltntsch. Predavatelj je nato na kratko, vendar jasno in temeljito, prikazal delo m vloge Slovenske matice, ki je bila med slovanskimi narodi ustanovljena med zadnjimi, ki pa sedaj ni med zadnjimi. Omenil je tudi več portskih Slovencev, ki so v kakršni koli obliki sodelovali pri tem zavodu, ki je bi! pred osvoboditvijo edini slovenski založniški zavod. Med terni so bili na pr. prof. Stefan Kocjančič, p roj. Andrej Marušič m poznejži deželni glavar Andrej VVinkler V zadnjih letih je Matica izdala tudi več det primorskih pisateljev, kot na pr. Bevka, Borisu Pahorja, Rebulo, Jožeta Pahorja m druge. mesec dni zapora in 25.000 Ur globe. Zaradi pretepa je sodišče obsodilo na dva meseca zapora z zakonskimi olajšavami 20-letnega Lulgi-na Breganta iz Ul. Višini 12 v Ločnlku. Spoznalo ga je za krivega, da je 14. oktobra 1963 leta v baru Corallo v Ločnlku udaril lastnika Cornelia Breganta. Dogodek se je pripetil okoli polnoči. Gospodar je pozval mladeniče. ..1 so igrali biljard, naj zapustijo lokal, ker ga bo zaprl zaradi pozne ure;. Vsi so odšli razen Breganta, ki je zavrnil gospodarja, češ da bo odšel, kadar se mu bo zljubilo. Ker ga je gospodar znova pozval, naj odide, ga je Luigino udaril po nosu ter mu povzročil rane, ozdravljive v 20 dneh. Ni* .včerajšnji , obravnavi se Je zagovarjal, da ni gospodarja udaril, ampak da Je držal roko pred seboj, da bi se ubranil gospodarjevega napada; gosjiodar-naj bi pri tem Izgubil ravnotežje in butnil z obrazom ob biljard, žrtev napada je pristavil, da mu je rane povzročil tudi udarec s pestjo. Državni pravdnik je zahteval zaporno kazen v višini 5 mesecev. Ker Je branilec odv. Blessi trdil, da gre za obrambo, so mu kazen znižali. Predsednik sodišča Cenici, stranska sodnika Arculero in Mancuso, državni pravdnik Caputi. žene dohodnine; da ne prejemajo .......imuni,i iiinuin........................................mm ............................................. VESTI IZ ŠTEVERJANSKE OBČINE SINOČI NA CESTI V TRŽIČU Dva gospodinjska tečaja na Valerišču in v Jazbinah Krojni tečaj ob nedeljah v Steverjanu - Zakaj organizatorji tečajev ne poskrbijo za pouk v jeziku tečajnic? Pokrajinsko kmetijsko nadzor-1 skih mesecih tudi čitalnica, ki je odprta ob delavnikih vsak večer. Tu imajo na razpolago zanimivo Čtivo in prav bi bilo, če bi zlasti mladina večkrat prišla v čitalnico ter obogatila svoje znanje s čita-njem kakšne dobre knjige, upoštevajoč pri tem koristne nasvete knjižničarja. Himna Predvaja danes, 30. t. m. ob 18. uri film: (NAPAD V NORMANDIJI) Igra: FRANK SINATRA, TONY CURTIS in NATALIE WOOD ni.štvo bo v ponedeljek 1. februarja odprlo v števerjanski občini dva tečaja za kmečke gospodinje v okviru tehnične pomoči kmetijskemu prebivalstvu gorskih področij. Eden od obeh tečajev bo v prostorih osnovne šole v Jazbinah, drugi pa na Valerišču. Nad-zorništvo je poslalo vabilo za u-deležbo vsem dekletom in gospodinjam, ki bi jih utegnil zanimati tak gospodinjski tečaj, ki bo trajal približno tri tedne. Pouk bo po dve do tri ure zvečer vsak delavnik, počenši ob 18.30. Za vodenje tečajev sta določeni dve strokovni učiteljici iz Gorice, Clara Montanari in Adriana Lazzarini. Poleg splošnih gospodinjskih ved, bodo obravnavali tudi perutninarstvo, ter razna ročna dela, ki so potrebna ^ tudi v kmečkem gospodinjstvu. V primeru potrebe so predvideni tudi o-biski na domu posameznih tečajnic, da bi tam lahko tudi praktično preizkusile svoje znanje. Za sedaj je še prezgodaj da bi lahko ugotovili, kakšen bo odziv odnosno udelčžba domačih žena in deklet. Taki tečaji so vsekakor koristni in potrebni, saj pomagajo kmečkim, gospodinjam do tistega strokovnega znanja, ki ;e dandanes potrebno v vseb poklicih in torej tudi v gospodinjstvu, ki je na kmetih še bolj zahtevno kot v mestu, kjer nimajo opravka z živino, vrtom itd. Taki tečaji pa bi nedvomno naleteli na večji odziv in tudi učni Uspehi bi bili boljši, če bi organizatorji poskrbeli, da bi poučevale na njih take strokovne učiteljice, ki bi .................................... iahko razlagale tečajnicam vso snov v njihovem materinem jeziku, ker bi jo na ta način najlaže dojele. Omenimo naj nadalje, da imajo v šoli v Števerianu že nekaj tednov tudi krojno šolo, odnosno krojni tečaj, v katerem poučuje strokovna učiteljica Pasqua Sie-ga. Tečaj bo trajal tri mesece ter se vrši ob nedeljah dopoldne V eni izmed učilnic osnovne šo Avto pri zaviranju trčil v lambreto , Sinoči so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 46-letnega zidarja Santa Glorgija iz Ria Spinole-i4, se bo moral zdraviti od 15 do 20 dni zaradi udarca in rane po levi nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami. Giorgi §e je malo prej na lambreti TS 32902 vozil po Nabrežju N, Sauro proti Trgu Unitii. V bližini Ul. F. Venezian, je začel obračati na levo, ker je hotel zavoziti k pomorski postaji. Tedaj je z avtom TS 36393 od zadaj trčil vanj 23-letni Tulilo Maran iz Ul. Forti 6. Maran je opazil Giorgijevo zavijanje, toda ko je zavrl avto, je zdrsel po mokrem tlaku in se zaletel v lambreto. Jutri lov na lisico v Dolu Vodstvo lovske rezerve v Dolu sporoča, da bo Jutri, v nedeljo 31. t. m. lov na lisico v Dolu. Lovci anj se zberejo zjutraj ob 8. uri v gostilni pri Rozi v PalKUču. Ude. ležijo se lahko tudi lovci nečlani, ki imajo v redu orožni list. Snežne razmere na Goriškem Pri srečanju z jugosl. tovornikom kolesar padel in si prebil lobanjo V tržiški bolnišnici so ga sprejeli s pridržano prognozo - Vespist je prenaglo zaviral Po vseh krajih goriškega dela Primorske, za katere nam je turistično društvo poslalo poročilo o snežnih razmerah, že nekaj dni dežuje. Sneg Je vsepovsod Južen. V Logu pod Mangartom ga je 170 cm, temperatura plus 1, v Bovcu 130, nič stopinj, v Idriji 30, plus 4, na Vojskem 210, plus 2, na Lokvah 140, plus 3. iiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiliiuiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuniiiiiMiMHiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiuM Sinoči malo po 19. uri je 44-letni Flori Sattolo iz Tržiča Ul. S. Vito 27 prihajal s kolesom od bencinske črpalke v Ul. 1- maja v Tržiču na cesto. V tistem trenutku je privozil po tej ulici Jugoslovanski tovornik-hladilnik iz Novega Sada z evidenčno tablico NS 44-31, ki ga je vozil 26-letni Slavko Grabez. Ko je kolesar tako nenadoma zagledal tik za seboj veliko vozilo se je po vsej verjetnosti prestrašil in z vso težo padel na tla. Pri tem je dobil hude poškodbe. Takoj so ga odpeljali v tržiško bolnišnico kjer so ugotovili, da si je prebil lobanjo ter izgubil zavest. Pridržali so ga na zdravljenju s pridržano prognozo. Na kraj nezgode Je prišla cestna policija iz Tržiča, ki ni mogla točno ugotoviti kako se je pripetila nesreča. Mnenja so, da tovornik sploh ni zadel v kolesarja, ampak da je ta ob tako nenadnem srečanju s težkim vozilom izgubil prisotnost duha, ker se je bal ln padel na tla. Ob 20. uri pa so sprejeli na zdravljenje v goriško bolnišnico 44-letnega Alojza Galiča iz Gorice Ul. Faiti 21, ki je malo prej padel z vespo v Ul. della Barca, ko Je prenaglo pritisnil na zavore. Ker si je spahnil roko, so ga pridržali s prognozo okrevanja v petih dneh. Dr. Bernik je navedel tudi najznačilnejša dela o Primorski, med katerimi so zgodovinski spisi Simona Rutarja, Melikova knjiga o Primorski, Bevkov «Kaplan Ce-dermac*, sedaj pa ima na programu slovenski prevod Čermelje-ve knjige o borbi Slonenceti pod Italijo za svoje pravice. Predavanju je sledila debata, pri kateri je več prisotnih stavilo predavatelju vprašanja ali prosilo za pojasnila o raznih slovenskih publikacijah, na katera ie predavatelj rade volje m izčrpno odgovorif. S predavanjem je bila združena tudi razstava publikacij Slopenske Matice, na kateri je bilo prikaza» nih skoro 100 od nekaj nad- 300 knjig, ki Jih je ta ustanova izdala v dobi svojega obstoja. Občinstvo si je dragocene knjige z zanimanjem ogledalo tn marsikdo je obžaloval, da ne more te ali one knjige dobiti tudi po naših knjižnicah. Ob zaključku so predavatelja nagrad tli z živahnim ploskanjem, Marko Waltritsch pa je napovedal, da bomo tmeli v prihodnjih mesecih v klubu kot predavatelje tudi prot. Lava Čermelja tz Ljubljane tn primorskega rojaka Vena Pilona, ki se bo vrnil iz Pariza v domovino. ČITATELJI NAM PIŠEJO Izpod ploščic na pločnikih brizga voda za čevlje Občinska uprava naj odstrani nevšečnosti, ki se ob dežev. nih dneh pojavljajo na pločnikih, prekritih s ploščicami Letošnja zima fe tako mokra, da takšne ne pomnimo že nekaj let. Tudi ta teden nas pošteno moči. Mokrote od zgoraj se še nekako ubramino z dežniki, vendar tiste, ki nam od spodaj pljuska na noge, tiste se nikakor ne moremo. Takoj bom pojasnil zakaj? Številni goriški pločniki so ie precej stari. Zgrajeni so bili pred desetletji, ko so jih oblagali s ploščicami. Ker niso trdno pritrjene m podlago, se pošteno majejo in zato se voda nabira pod njimi. Kadar takJle ob deževnih dneh sto-' piš nanjo, brizgne izpod nje uma-le v Steverjanu deluje v zim- zana voda, ki se neredkokdaj zlije naravnost v čevelj pa tudi moškim po hlačah in ženskam po nogavicah zapusti umazane lise. Ker je takšnih pasti precej, mora pešec gledati, kam bo stopil, pa se mu še zgodi nesreča. Na tistih pločnikih, ki so politi z asfaltno maso, se takšne nevšečnosti ob deževnih dneh ne dogajajo, prav pa bi bilo, da bi se odpravile tudi na tistih, ki so prekriti s ploščicami. Zato sodim, da bi morala občinska uprava ugotoviti kraje, kjer so pločniki neure- Sovodenjci priredijo ples v Gorici Letošnjo predpustno sezono nameravajo začeti med Goriškimi Slovenci mladinci in mladinke iz So-vodenj. Sovodenjsko športno in prosvetno društvo pripravlja namreč za soboto .6. februarja plesno zabavo v Prosvetni dvorani na Kor-zu Verdi 13 v Gorici. Začetek ob ob 20.30 in ples bo crajal do jutra. Igrala bosta domači ansambel Nomadi iz Sovodenj ter «Briški slav ček» iz Steverjana. Oba ansambla sta v zadnjem času igrala že na raznih prireditvah to in onstran meje ter žela splošno priznanje. V prostoru poleg dvorane bo deloval dobro založen bife. Vstop samo z vabili, ki Jih lahko dohite pri naslednjih poverjenikih: V Standrežu pri Karlu Nanutu; v Sovodnjah: Mirku Kuzminu, Davorinu Peliconu in Viljemu Fajtu. Za Gabrje, Poč in Rupo pri Vitu Primožiču. JUTRI, 31. Januarja gostuje v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 B *Koroški akademski okteI» iz Ljubljane, ki bo nastopil z bogatim programom, pripravljenim za turnejo ansambla po zahodni Evropi. Koncert bo ob 17. uri. Re zervacija vstopnic v uradu SPZ, Ascolijeva ul. 1 v Gorici. Sedeži po 400 in 300 lir, stojišča 200, dijaški sedeži 200 lir, dijaška stojišča 100. Včeraj okrog 15.45 je prišel po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico 32-letni Alcide Sam, meha-nik iz Zdravščine, ki dela v podjetju Intes v Zagraju. Ko je delal z električnim svedrom, se je rami na palcu leve roke. Okreval bo v 7 dneh. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 10 stopinj ob 8. uri, najnižjo 5,6 stopinje ob 20.30, povprečne dnevne vlage je bilo 93 jeni (takih mest je precel že na ] odstotkov, dežja je padlo od 22. samem Korzu), ter jih s primer- ure v četrtek pa do 13. ure v penim delom popraviti. I tek 36 mm. VERDI. 17.15: «Topkapi», Maximi-lian Schell in M. Mercoury, barv. ni film, zadnja predstava ob 22. CORSO. 16.30: «1 due seduttorm, Marlon Biando in David Niven, ameriški barvni film, zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO. 16.00: «La calda pellen, Elsa Martinelli in G. So-rel. Cmobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan. V UTORI A. 17.30: (iTroppo caldo per giugnon, D. Bogard in Silva Koscina, barvni angleški film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 21 30 CENTRALE. 16.30: «11 Texanovt, J. Wayne in W. Bond, ameriški barvni film, zadnja predstava ob 21.30 DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci, telefon 22-68. ZA MLADINSKO PRVENSTVO Primorje • v v išče nove sile Po petih mesecih se junior-sko prvenstvo, v katerem nastopa tudi enajstorica prose-škega Primorja, bliža kraju. Da ne bi ostali mladi nogometaši brez aktivnosti, je deželni odbor F1GC organiziral mladinsko prvenstvo. Proseško Primorje je prijavilo moštvo, ker hoče nuditi mladincem možnost, da se posvetijo tej panogi. K prvenstvu, ki se bo začelo 14. februarja, so pripuščena moštva, ki jih sestavljajo nogometaši rojeni v 1948., 1949. in 1950. letu. Primorje ima v svojih vrstah precej mladincev. Vseeno pa vabi mlade nogometaše, ki bivajo m Proseku, v okoliških vaseh in tudi v mestu, da se prijavijo Primorju, ki jih bo rade volje sprejelo v svojo sre do in jim nudilo možnost nastopa v mladinskem prvenstvu. V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST 7. februarja v ČRNEM VRHU smučarske in sankaške tekme Urnik tekmovanj Smučišča v Črnem vrhu, kjer bodo 7. februarja tekme SPDT mn im iiifuiuiuiimmiiii mn imimuiiiiiiiiiiimimifmimiiimiimiiiiiiiiiMiiiiiiiii umi iiittinuiiMiiiiiiiii Tako jutri moštva na igriščih FOGGIA Moschioni; Valadč, Micell; Bettoni, Rinaldi, Michell; Fe valil, Lazzotti, Nocera, Majoli, Patino. INTER Di Vincenzo; Burgnich, Fac-chettl; Tagnin, Guarnerl, Ma-latrasi; Domenghini (Canella), Canella (Domenghini), Mazzo-la, Suarez, Corso. MILAN Barluzzl; Pelagalll, Trebbi; Benltez, Maldlni, Trapattonl; Mora, Rivera, Amarlldo, Lodet-ti (Ferrario), Fortunato (Lo dettl). MANTOVA Zoff; Tarabbla, Corsini; Jons-son. Pili, Cancian; Trombinl, Zaglio, Paganl (Tomeazzi), Volpi, Ciccolo. ROMA Cudicinl; Tomasln, Ardtzzon; Carpanesl, Losi, Schnellinger; Leonardi, Salvori, Manfredlni, Tamborini, Francesconi. ATALANTA Pizzaballa; Anquilettl, Nodart; Pesenti, Gardonl, Colombo; Milan, Landoni, Nova, Mereghet-ti. Magistrelli. TORINO Vierl; Teneggl, Fossatl; Pula, Cella, Rosato, Simon}, Ferrini, Hitchens, Moschino, Meroni. VARESE Miniussi; Marcolinl, Maroso; Ossola, Beltrami, Soldo; An-dersson, Szymaniak, Traspedi-ni, Cucchi, Spelta. CAGLIARI Colombo; Martiradonna, Tid-dia; Cera, Spinosi, Longo; Vi-sentin, Nene, Cappellaro, Gre-atti. Riva JUVENTUS Anzolin; Gori, Sartl; Castano, Bercellino, •Leoncini; Da Costa (Stacchini), Del Sol (Da Costa ali Mazzia ali Sacco), Com-bin, Slvpri, ,Menichelli. LR VICENZA Luison; Zoppelletto, Savoinl; De Marchi, Carantinl, Stenti; Vastola. Menti, Vinlcio, Tiberi, Colauslg. BOLOGNA Negri; Furlanis, Pavinato; Tumburus (Mucclni), Janich, Fogli; Maraschi, Bulgarelli, Nlelsen, Haller, Pascuttl. G ENO A Da Pozzo; Bruno, Vanara; Co- lombo, Rivara, Baveni; Cap-pellinl, Pantaleoni, Žigoni, Gia-comini, Gilardoni. MESSINA Recchia; Garbuglia, Clerici (Stucchi); Derlin Ghelfi, Lan-dri; Bagatti, Brambilla, Morel-li, Gioia, Morbello. FIORENTINA Albertosi; Robottl, Castelletti; Brizi, Gonfiantini, Plrovano; Hamrin, Maschio, Orlando, Be-naglla, Morrone. SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Delfino (Delfino); Franzini (Delfino), Masiero, Morini; Frustalupi (Franzini), Loiacono' (Frustalupi). Sormani, Da Silva, Ba-rison. CATANIA Vavassori; Lampredl, Rambal-delli; Michelotti, Bicchieral, Fantazzi; Dangya, Djlj&gi,, Cal-vanfeke, ttinesiriho, Facchin. LAZIO Cei (Gori); Zanetti, Dotti; Ca-rosi, Pagni, Gasperl; Mari, Chrlstensen, Placeri, GalU, Bartu. Namizni tenis BOR - UNI 7:2 Sinoči je bila povratna tekma na. miznoteniškega prvenstva C lige Bor - UNI. Z zmago 7:2 se je Bor uvrstil v deželni del prvenstvenega turnirja. KOŠARKA SAN SEBASTIANO, 29. — V okviru kvalifikacijskega turnirja za nastop na evropskem prvenstvu v košarki je Italija premagala nocoj Švico 99:39 (52:15). V drugi tekmi večera Je Španija premagala Holandsko 85:77 (43:37). Nagrade ^ , Efi p i f} Cagliari—J uventus 2 X 1. — prvi 1 2 Catania—Lazio 1 drugi 2 1 Fiorentina—Sampd. 1 Z. — prvi 1 A * oggia—inier A Z drugi X 1 Genoa—Mcssina i 3. — prvi i Milan—Mantova i drugi i Roma—Atalanta i 4. — prvi 2 X Torino—Varese i drugi X 2 Modena—Lecco X 1 2 3. — prvi 1 I Triestina—Venezia 1X2 drugi 1 2 Cesena—Ternana 1 6. — prvi Z Grosseto—risa 1 X drugi 2 Tekmovanja bodo potekala predvidoma po naslednjem urniku: • smučarske tekme ob 10.30 • sankaške tekme ob 13.30 Mesto tekmovanja bo objavljeno predvidoma v črnem vrhu po prihodu avtobusa in sicer v gostilni «Prl Metki«, kjer bo ob 10. uri tudi žrebanje vrstnega reda tekmovalcev na startu. Po tej uri ne bodo prireditelji sprejeli več nobene prijave. Prijave Izletniki in tekmovalci se v Trstu lahko prijavijo za izlet in tekme v Ul. Geppa 9 v uradnih urah do četrtka, 4. februarja. Odhod avtobusa iz Trsta bo ob 6.30 iz Ul. F. Severo. Prireditelji si pridržujejo pravico, da v primeru potrebe spremene katerokoli gornjo določbo. SPD TRST PO POKRAJINSKEM PRVENSTVU V NAMIZNEM TENISU Nobenega vidnega napredka Izreden uspeh Nadje Švab Med članicami absolutna premoč slovenskega športnega združenja Letošnje namiznoteniško pokrajinsko prvenstvo je bilo dokaj dolgo. Trajalo je od petka do ponedeljka, ter je nudilo priliko nad šestdesetim vpisanim igralcem, da pomerijo svoje sile ln si priborijo pravico do nastopa v naknadni deželni fazi prvenstva. Borovi predstavniki so se na splošno dobro odrezali, čeprav so nekateri atleti odpovedali prav v disciplinah, kjer je bilo pričakovati Slovensko planinsko društvo v Trstu prireja 7. februarja 1965 v črnem vrhu nad Idrijo smučarske in sankaške tekme in sicer za naslednje skupine: 0 1. veleslalom za izvežbane smučarje 0 2. veleslalom za ženske 0 3. veleslalom za začetnike (moški) 0 4. sankanje do 14. leta starosti (dekleta in fantje) 0 5. sankanje nad 14. letom starosti (dekleta in fantje) Udeleženci lahko tekmujejo kot posamezniki, pa tudi v okviru društva. Za društveno lestvico se’ bo štel skupni čas treh najvišje uvrščenih tekmovalcev. Prvi trije iz vsake skupine bodo nagrajeni z diplomami, prav tako pa bo prejelo v vsaki skupini diplomo prvouvrščeno društvo. Tekmovalci, ki bodo dopotovali v Črni vrh z avtobusom SPDT . bodo deležni tudi olajšav pri voznini in sicer po naslednjem ključu: I. SKUPINA Prvi trije dobijo povrnjeno vso voznino, četrti in peti 75 odstotkov, šesti in sedmi 50 odst. ter osmi, deveti in deseti 25 odstotkov vplačane vsote. SKUPINE 2., 3., 4. IN 5 Prva dva dobita povrnjeno vso voznino, tretji 75 odst., četrti 50 odst. in peti 25 odstotkov. Tekmovalec, ki bi si pridobil pravico do povrnjene voznine v dveh skupinah (smučanje in sankanje) dobi povrnjeno le v skupini, kjer ima pravico do višje povrnitve voznine. če se za tekmovanje v posameznih skupinah prijavi manj kot 5 tekmovalcev se tekmovanje ne Izvede. njihov uspeh Veliko uspeha so žele ženske in med njimi posebno Nadja Švab, ki si je zagotovila kar štiri naslove. Presenetljivo pa je bilo njeno prvo mesto na tekmovanju članic III. kategorije, kjer je v finalni tekmi odpravila doslej boljšo Batistovo V tretji kategoriji članov srečamo med prvimi šestnajstimi kar štiri imena atletov Bora. V tej skupini je presenetljivo zavzel prvo mesto Sergio Birsa, ki je v finalni tekmi premagal Tomšiča. Tudi drugo mesto Tomšiča delno preseneča, ker ta igralec, kljub temu, da spada med najboljše tržaške atlete te kategorije, ni imel doslej na podobnih tekmovanjih mnogo sreče. Na tretje mesto se je uvrstil Edi Košuta. Ta se je izkazal posebno v četrtinah finala, ko je gladko odpravil favorita Ragusina. GORIŠKI NOGOMET Juventina v Villessah Sovodnje pa v Gradiški Podgora na domačem igrišču ima največ izgledov za uspeh Po skoro enomesečnem presledku se bo jutri začelo povratno kolo pokrajinskega prvenstva amaterjev. Juventina iz štandreža se bo jutri pomerila v Villessah z domačini, ki so v zadnjih mesecih pokazali lep napredek. Zato se bodo morali nogometaši iz štandreža pošteno potruditi, če bodo hoteli prinesti domov vsaj točko. Poleg tega jim je potrebno, da izboljšajo svoj položaj na lestvici, ki ni ravno zavidanja vreden. Za to tekmo naj se ob 14.30 zberejo pri Milanu v baru naslednji igralci: Marson, Oblak, Paškulin, Močilnik, Rosolen, Tabaj, Puia, Furlan, Klavčič, Fer-folja, Petejan, Batistič, Bizaj, Mon-tico. Težavna naloga čaka tudi Sovo-denjce, ki bodo igrali v Gradiški proti leaderju lestvice Itali, ki letos še ni bila poražena. Ekipa je pa prav sedaj nekoliko ošibljena, ker sta dva njena igralca odšla k vojakom. Za to tekmo naj se prijavijo naslednji igralci: Faganel, Ferfolja, Marinič, Marega, Gabrijelčič, Caudek, Petejan J., Petejan K., Pelicon, Kerševan, Devetak, Krašček, Sfiligoj in Černe. Podgora pa igra jutri na domačem igrišču pri Madonnini, kjer bo imela v gosteh ekipo iz Corno di Rosazzo. Podgora ima izmed vseh treh največ izgledov za zmago. ZA POKAL E. ALLAIS Smuk v Megevu za L. Leitner ja , . ■' 1 ■ i- r MEGEVE, 29. — Svetovni prvak v alpski kombinaciji Nemec Lud-wig Leitner Je danes dosegel drugo pomembno zmago v tej smučarski sezoni. Nemec je namreč zmagal v smuku za ’pokal E. Al-lais. Sicer je imel nekoliko sreče, ker je Francoz Guy Perillat, ki je imel kakih 500 m od cilja boljši čas, nepričakovano padel in si tako zapravil vsako možnost za zma. go, ki mu gotovo ne bi ušla. Vrstni red na cilju tekmovanja v smuku je bil naslednji: 1. LUDWIG LEITNER (Nemčija) 2’26”68 i 2. Jean Claude Kvilly (Fr.) 2’27”22 3. H. Messner (Av.) 2’27”41 4. S. Sodat (Av.) 2’28”22 5. H. Nindl (Av.) 2’28”37 6. Leo Lacroijc (Fr.) 2’29',63 7. Karl Schrariz (Av.) 2’28”64 8. Ivo MeltKnecht (It.) 2’28”99 9. Mussner (It.) 2’30”10 10. Adalbert Leitner (Av.) 2’30”26 12. C. Senoner (It.) 2’31”36 16. F. De Nicolo (It.) 2’32”10 27. A. Klinar (Jug.) 2’39”20 33. G. Dogša (Jug.) 2’42”80 BOKS BUDIMPEŠTA, 29. — Evropski prvak srednje kategorije Laszlo Papp, kateremu so madžarski šport, ni organi prepovedali udejstvovanje v profesionalnem taboru, je rekel, da bo držal besedo, ki jo je dal prokuratorju in da bo nastopil vsaj še dvakrat. Papp upa, da mu bodo madžarske oblasti to dovolile. KOŠARKA Drevi v Gorici Olimpia-Goriziana Drevi od 20.15 bo goriška košarkarska ekipa Goriziana odigrala prijateljsko tekmo s košarkarsko ekipo Olimpijo iz Ljubljane. To bo v tem tednu drugo pomembno prijateljsko srečanje goriške košarkarske petorke z jugoslovanskimi ekipami. Pred pričetkom srečanja bodo otroci odigrali nekaj košarkarskih tekem na zmanjšanem igrišču z znižanimi koši. Otroške igre bodo služile za propagando tej panogi znani v Ameriki kot «mini-basket». svoj napredek, vendar še vedno niso, Divo je edina Izjema, presenetili nobenega starejšega tekmeca. AMATERSKI NOGOMET Proseško Primorje v Irzicu in Nabrežini V nedeljo bo enajstorica prose-škega Primorja nastopila v okviru prvenstva II. amaterske kategorije v Tržiču, kjer bo v gosteh moštva Oratorio S. Michele. Tekma bo ob 14.30 na občinskem športnem igrišču. V Nabrežini pa bo z začetkom ob 10.45 tekma juniorskega prvenstva Primorje - Muggesana. V polfinalu pa se je pustil preva-rlti od Birse. V moških dvojicah sta prvo nagrado odnesla Pieberger in Runco, ki sta odpravila klubska tovariša Ragusina in Dambrosija. Največji napredek je bilo opaziti na mladinskih turnirjih. In prav tam ni Bor, kljub temu, da trenutno razpolaga s precejšnjim številom dobrih igralcev dosegel nikakršnega uspeha. Za te mlade pingpongarje predstavlja to prvenstvo črno točko, ki jo je treba čim-prej izbrisati. Vsa boljša mesta so tu zasedli igralci Soffitte. Pokrajinsko prvenstvo je mimo. Zato lahko gledamo nanj s kritičnega vidika In ugotovimo šibkosti in vrednote posameznih kategorij ter posameznih atletov. V ženskem taboru se od preteklega leta niso stvari bistveno spremenile. Lahko se reče, da se je položaj poslabšal, ker ves ženski namiznoteniški tabor sestavljajo v glavnem le borove atletinje. če pa pogledamo v njihove vrste, moramo pozdraviti uspeh Švabove. Ta Igralka je dosegla zmago po zaslugi nepričakovano dobre igre. Stergausova je zaigrala kot smo jo že videli v Gorici medtem, ko bo morala Kendova, ki ima dispozicijo za to igro, resneje trenirati če si želi bodočih uspehov. V moških vrstah smo bili priča marsikateremu nepričakovanemu preobratu, Imena, ki so bila že skoro ustaljena na vodlinih mestih so v dobršni meri prepustila pot drugim. To spreminjanje na samem vrhu še ne pomeni napredka namiznoteniškega športa v našem mestu, ker tudi novi zmagovalci spadajo že leta in leta v ožji krog močnejših. Mlade sile so deloma potrdile .................. ODBOJKA LIGE Jutri gostovanje Bora v Padovi V prihodnjem kolu druge italijanske odbojkarske lige bo ekipa Bora gostovala v Padovi. Njeni nasprotniki bodo stari znanci iz lanskega prvenstva. To so gasilci, ki so trenutno v odlični formi in zmagujejo vsako nedeljo. Prejšnjo nedeljo so imeli sicer lahek posel z Olimpio iz Bergama, še prej pa so zabeležili pomembno zmago proti Čelani, ki je v nedeljo gostovala v Trstu in brez težav premagala Bor. Ves teden so Borovi odbojkarji po nedeljskem pekočem porazu vestno trenirali in v Padovi pričakujemo od njih, če ne zmago vsaj dobro igro in časten poraz. Po našem mnenju je tekma odprta vsakemu rezultatu. Prednjačijo pa nekoliko gasilci, ki bodo nastopili pred domačim občinstvom. V ostalih tekmah je prognoza na strani gostiteljev, razen v Benetkah, kjer bo prišel v goste milanski CSI, ki trenutno vodi v lestvici s štirimi točkami prednosti. FLOG bo sprejel v goste Olimpio, ki že sedem kol išče samo set« in je le senca lanske ekipe. FLOG je trenutno v krizi, a mislimo, da Lombardčani ne bi smeli predstavljati za Toskance prevelike ovire. Čelana in Zavattaro, ki si trenutno delita drugo mesto v lestvici, bosta sprejela v goste prva gasilce iz Mester, druga pa gasilce iz Ravenne. iimimmiiJiiiiimiiiimiiimiiiiiiMiiiiiimiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiifi IZ ISTRSKEGA OKRAJA Uspešna turneja Parme po Primorski yr Pionirji iz Šempetra na smučarskem tečaju v Avstriji Sneg na Tridentinskem Pokrajinska ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča snežne razmere v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Razmere se nanašajo na 27. 1. 1965. V vseh krajih so številne žičnice, vlečnice, se- dežnice itd. KRAJ CM KRAJ CM Andalo • Monte Paganella 60/210 Monte Penegal 50/70 (2 T, 4 V) Baselga Di Pine 25/60 (2 V) Passo del Tonale . Passo (2 V) Paradiso 70/170 Cumpitello di Fassa - Col (12, IT, 6 V) Rodella 70/180 Passo di Costalunga 120 (2 S, 5 V) Canazei alla Marmelada 70/290 US, 2 V) Passo Pian delle Fugazze (12, 2 S, 9 V, 1 Sk) Passo Pordoi 180 Castello Tesino - Passo del Brocon __ (12, 2 S) Passo Rolle 200 (2 V) Cavalese - Passo di Lavaze /150 (1S, 8 V, 1 Sk) Passo Sella 175 (8 V) Fai della Paganella — (1T, IS, IV) Pelo 50/70 (12, IV) Folgaria - Sommo Alto 50/130 (12, 3 V) Pizolo 20 (IS, 9 V, 1 Sk) Lavarone . Vezzena 65/100 (1 V) Pozza di Fassa - Monte (IS. 4 V) Buffaure 40/170 Madonna di Campiglio 80/IGO UT, 5 V) (3 2, IT, 2 S, 9 V) Predazzo - Bellamonte 30/40 Male . Dimaro - Ossana 15/45 (3 V, 1 Sk) (3 V, 1 Sk) Primiero 40 Malosco 20 (1 V) (2 V) S. Giacomo di Brentonlco 40/65 Moena - Passo S. Pellegrino 40/140 (1 V) (6 V) San Martino di Castrozza 120/360 Molveno ■ Croz deU’Altis. (12, IT, IS, 6 V) simo (2 S, IV) Monte Bondone (3 T, 6 S, 2 V) Panchia di Fiemnie (IV) Passo della Mendola 2 - žičnica; T -Sk — skakalnica Velemojster Bruno Parma se Je mudil na turneji na Primorskem. Najprej je odigral simultanko v Novi Gorici proti 28 nasprotnikom. Velemojster je 23 partij dobil in 5 remiziral. V ponedeljek zvečer se je pomeril s koprskimi šahisti. Le-tl so pripravili močno ofenzivo, saj ?e jih je zbralo 35. V začetku so sl Koprčani postavili kar dobre pozicije, potem pa so drug za drugim delali grobe napake in končno doživeli pravi polom. Parma je namreč dobil 32 partij, remiziral je z Glušičem in Draškovi-čem, medtem ko je izgubil samo s Tokovičem. V torek zvečer je Parma igral simultanko v Piranu proti 32 nasprotnikom. Tudi tu niso mogli domači šahisti nuditi močnejšega odpora. Parma je namreč 30 partij dobil, izgubil je z Upeljem, remiziral pa s Kalebičem. Parma Je oo dr. Vidmarju in Pircu edini Slovenec, ki si je priboril- velemojstrski naslov. Je stalni član jugosolvanske državne (n olimpijske reprezentance. V preteklem letu ni bil v formi in je zabeležil nekaj manjših spodrsljajev. Po zadnjem nastopu sodeč, pa je že prebrodil krizo. Parma je znan kot odličen igralec simultank. * * * Pionirji iz Šempetra pri Novi Gorici so se odzvali vabilu avstrijskih pionirjev ter odpotovali v znano avstrijsko smučarsko središče Prabichel. Tam se pod vodstvom priznanih avstrijskih smučarskih učiteljev vadijo v raznih umetnostih zimskega športa. * * * Dobre snežne razmere vzpodbujajo primorske smučarske organizatorje k raznim prireditvah. Najbolj aktivni so v Idriji, kjer so organizirali v nedeljo uspele smučarske skoke. Pri članih je bil najboljši Hinkovee, ki je skočil 27’metrov in pol in s tem dosegel tudi najdaljši skok dneva. Pri mladin-cih je bil najboljši Poljanec, pri pionirjih pa Poljanšek. V Idriji so organizirali tudi več sankaških tekem, ki so v tej občini Iz leta v leto bolj priljubljene. * * * Odbojkarji Primorske so že pri-pravili načrte za prihodnje leto. V prvi republiški ligi bo zastopal Primorski Kanal, ki je lani dosegel izreden uspeh in se uvrstil na prvo mesto pred mnogimi slovenskimi kraji, kjer ima odbojka neprimerno večjo tradicijo. V zahodni skupini druge republiške lige bc igrala Izola, možnost pa ima tud Postojna, v kolikor bo uspela ni kvalifikacijah. 15/100 Serrada . Dosso Martinella 55/130 (IT, 2 V) 40/120 Vigo di Fassa • Ciampedie - Gardeccia 40/170 (12, 3 V) Ziano di Fiemnie 35 (1 V) velekabina; S — sedežnica; V — vlečnica; Vsi gorski prehodi prehodni FRANCE BEVK 33. MLINI 1 ŽIVLJENJA «Qče, ali že veste?« je vprašala hči. tffem,« je odgovoril in se z vso težo spustil na klop, kakor da mu je zmanjkalo moči. «Le — kako se je to zgodilo?« je zaječal in si mrzel pot otrl s čela. Izvedel je, da so bili Ferjana zaprli. Zakaj? Ljudje so govorili, da je v vinjenosti žalil cesarja. Nihče ni vedel kaj natančnega. Kaj posebno hudega ni moglo biti, ker so ga takoj izpustili. Odšel je proti trgu in se ni ustavil na mostu, ki ga je stražil vojak. Anka je izvedela, da leži v mrtvašnici na Pologu. Ni ga videla, a pripovedovali so ji, da je dobil strel v prsi. Plečarju so med pripovedovanjem mravljinci gomazeli po životu Nato je nizko sklonil glavo in se zazrl v mizo... Saj Je bil fant vendar vojak in je moral vedeti, kaj se mu lahko zgodi. Kazalo je, da je sam iskal smrti. Ob tej misli ga je boleče zbodlo pri srcu. Dotaknila se ga je zavest krivde. Vojna, da, a tudi on... Zaječalo mu je v prsih. Zdramil ga je jok. Ozrl se je po snahi, ki si je zagrebla obraz v dlani in hlipala. (»Zgodilo se je,» je rekel bolj sebi kot drugim v tolažbo in opravičilo. «Mi ničesar ne moremo popraviti.« Snaha je uprla vanj solzne oči. «Tega vendar ni zaslužil,« je zahlipala. Tast ji ni odgovoril, le pogleda dolgo ni odtrgal od nje. Zdelo se mu je, da ji je obraz izražal več kot zgolj sočutje. Kdo naj jo razume! Četudi ga je bolelo srce, se je v mislih znova zakrknil. Kakor da pribija poslednjo misel, je roko trdo položil na mizo. Smrt je presekala, kar je zavozlalo življenje. Gmajnar je že naslednji dan zopet odšel drvarlt za Sleme. Strah pred orožniki ga ni držal doma. Hkrati se mu je delo v gozdu ponujalo tudi v snegu. Težko se je sprijaznil z nižjo mezdo, a zdelo se mu je bolje malo kot nič. Z njim je bil tudi Jaka žvižgač, ki so mu prilepili vzdevek, ker je med delom venomer požvižgaval. In njegov nedorasli sin, ki je bil še prezelen za sekiro in žago, a jima je zlagal polena. Anka, ki Je od strahu vsako noč trepetala, sama ni več zdržala doma. Ni se bala živih ljudi, ampak mrličev. Kadar so veje šlepetale v vetru, si je domišljala, da mrliški prsti trkajo na šipe. Neko noč je vsa zadihana pritekla k Plečarju. «Ne morem več,« je zajavkala. Niso je zapodili. Vojna se je z zamolklim bobnenjem vedno glasneje oglašala z juga. Medtem so trave dozorele. Neko jutro je Plečar naložil v koš nekaj hrane, vzel grablje in koso in se namenil za vrh Slemena. «Prinesi mi kdaj malo kruha in mleka,« je naročil snahi. «Kadar boš utegnila.« Ko je sam samcat stal v senožeti, kjer je v sapi valovila zrela trava, se mu je milo storilo. Nekoč so v družbi kosili in grabili, zdaj pa je bil osamljen, kot viharnik vrh hriba. Kaj je ostala v hlevu, je potrebo- ■------------------- naj bi? Tudi edina krava, ki vala krme. Zatrl je občutke, nabrusil koso in zarezal v travo. Ta je padala v ozkih, dolgih jezikih. Pred nočjo je stresel redanice in naredil zagrabek. Z nočjo je zakuril v rupi zraven svisli in si skuhal večerjo. Nato se je zatapljal v misli in kadil, preden je legel. Ob zori Je bil zopet pri travi. Zdaj pa zdaj, ko je brusil koso, je prisluhnil v sotesko. Slišati je bilo reskanje žage ali udarce sekire. Popoldne je obrnil zagrabek prejšnjega dne in suho seno pred nočjo znesel v svisli... Nekega dne je prišla čez vrh Slemena snaha in ga poklicala. Stopil je navkreber. Zajemal je iz lonca žgance in Franco opazoval izpod čela. Stiskala je ustnice; po njenem obrazu je uganil, da je jokala. «Kaj ti je?« jo je vprašal. «Pavle je ujet,« mu je povedala. «Kje si to slišala?« «Lipe je pisal. On že ve. Saj sta bila skupaj.« «Ali je ranjen?« «Pavle? Tega ni omenil,« se je snaha nenadoma spustila v glasno tožbo. «Ne ve, da bo oče. Nikoli ne bo videl svojega otroka. In otrok ne bo poznal svojega očeta. Kako sem nesrečna!« t Plečarju se je rahel trzljal zadovoljstva zganil na obrazu. «Ne bodi trapasta!« je rekel pomirjajoče. «Ce je ujet, ga Rusi ne bodo požrli. Rešen je fronte in s tem smrti. Cez kako leto, ko bo konec vojne, se bo vrnil živ in zdrav. Potem boste trije... Na to misli!« Franca je zatrla solze in se nasmehnila od sladkega upanja. «Se celo leto?« je rekla. «Kaj pa je to — leto!« je tast omalovažujoče zamahnil z roko. «Leto se kmalu obrne.« ***» neba sta Plavali dve izvidniški letali. Topovi s s,.šrapnel1- Prikazovali so se oblački dima in njali. Ob Soči so grmeli topovi. «Leto se naglo obrne,« je rekel Plečar. Njemu se le resnici naglo obrnilo, ker so ga gnale skrbi in delo od jutr: do večera. Za Franco, ki je čakala na kak glas od Pavleta ii na porod, se je bolj počasi vrtelo. Slednjič je prišlo od mož: pismo, ki ji je v kratkih besedah le malo povedalo. Da je ži in zdrav, to je bilo vse. In to je bilo končno mnogo. Franca rni je odgovorila skoraj z istimi besedami. Da so živi in zdravi Dostavila je, da se je Anka zatekla k njim. In da so Ferjani pokopali. Samo da so ga zagrebli, nobenih podrobnosti. In di bodo zibko, v kateri je tudi on nekoč ležal bržkone kmab prenesli iz podstrešja v izbo. Samo to. Bo že razumel. Franca na to pismo ni prejela odgovora. In niti ni vedela če je Pavle prejel njeno pisanje. Menda je bil zelo daleč, nekj( v Sibiriji, o kateri je komaj kdaj slišala. Na pomlad, ko so že trebili sadovnjak, je legla in rodila Plečar, ki mu je bil strah za porodnice še po prvi ženi v ko steh, se je bal, da mu ne zboli in umre. Ni zbolela, kmalu j' vstala. Njen otrok, sinček, je bil požrešen kot volk in se j1 rad smejal. Ime so mu dali po Balantu, pradedu, klicali P1 so ga Tinčeta. Medtem se je leto obrnilo, a vojne še ni bilo konec. Pavl« se še ni vrnil. Franca je medlela od strahu zanj, dokler se n oglasil z dopisnico. Bila je zadovoljna. Samo da je še živ. Daž( je prenašala pomanjkanje, ki je trkalo na vsa vrata. V tolažb( ji je bil tudi Tinče, ki je trden kot dren rasel kot kopriva. INadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6 II TELEFON 93-80« in 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrt-lotna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: » tednu 20 din, mesef.no 420 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ- ADIT DZS Ljubljana Stari trg 3/I-. OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške in goriške pokrajine •* naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk PubbUcltk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14 603 86