lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd,
0.0.
Podjitj« za invaaticijake dejavnost trgovino in storitve
► Izdelava projektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 30. marca 2012
letnik LXV • št. 26 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
se
79
dni
10

'.maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Po naših občinah Destrnik • Čaka ga prazna občinska blagajna
O Stran 7
Črna kronika
Ptuj • Jožefu Bolcarju štiri leta zapora
Z> Stran 24
Štajerski
Dejan Zavec •
Najprej zmaga in slavje, nato »pod nož«
O Stran 11
Spodnje Podravje • Nova metoda operacije kil
Za stroko tudi kriza ni ovira
V ptujski bolnišnici, kjer sicer zadnja leta poslujejo v oteženih razmerah, se zavedajo, da je samo strokovni napredek tudi napredek za celotno družbo, predvsem pa je to najboljša naložba v zdravje ljudi.
Tudi zato so se odločili za uvedbo sodobne metode operacij kil trebušne votline, s katero pod nadzorom kamere prekinejo vrzel v trebušni steni z mrežico. Dobra stran te operacije je, da ni potrebna klasična metoda z veliko rano, bolnik pa lahko bolnišnico zapusti kmalu po operaciji, in sicer po dnevu ali dveh. Prvo operacijo sta 27. marca po novi metodi izvedla specialista kirurga Zoran Koren in Borut Kostanjevec. »Mi smo entu-ziasti, ki vidimo prihodnost razvoja ptujske kirurgije, ki se je kot prva lotila te vrste operacije kil trebušne votline v SV Sloveniji,« sta povedala. Bolnikom je treba ponuditi čim več različnih možnosti zdravljenja, ki so trenutno dosegljive. Po besedah predstojnika kirurškega oddelka Teodorja Pevca letno opravijo okrog 400 operacij kil.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Judo • Pokal Ptuja 2012
Na Ptuju prvenstvo evropskih upov
Pokal Ptuja 2012 sodi v mednarodni koledar tekmovanj, zato organizator JK Drava Ptuj v soboto, 31.3., v Športni dvorani Center pričakuje okrog 300 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije ter tudi iz tujine.
Rokomet •
Gorišničani favoriti na Ptuju, toda ...
O Stran 12
Gre za tradicionalno tekmovanje, ki poteka ob 52-le-tnici delovanja kluba in bo tokrat že 25. po vrsti. V zadnjih letih je poimenovano prvenstvo evropskih upov, zato nas tudi tokrat čakajo odlični boji. Ti bodo potekali v kategoriji cicibanov in cibibank, mlajših dečkov in deklic, starejših dečkov in deklic, kadetov in kadetinj ter mladincev in mladink. V slednjih dveh Pokal Ptuja 2012 šteje tudi za Slovenski pokal.
Samo tekmovanje se bo pričelo z uradno otvoritvijo ob 10. uri, ko bosta med govorniki tudi Klemen Ferjan, najuspešnejši tekmovalec kluba, in Filip Le-ščak, olimpijec in legenda slovenskega juda (leta 1992 je bil športnik Ptuja). Po slavnostni otvoritvi se bo pričelo
predtekmovanje pri kadetih in v mlajših starostnih skupinah. Finalne borbe v kadetski konkurenci so predvidene ob 13. uri. Ob 15. uri bodo z borbami v predtekmovanju pričeli mladinci in mladinke, ki se bodo v finalih merili ob 17. uri. Domači tekmovalci JK Drava Ptuj bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah. Kar nekaj jih bo v mlajših selekcijah kluba kandidiralo za mesta pri vrhu in se bodo prav gotovo zelo potrudili za čim boljšo ekipno uvrstitev. V 25-letni zgodovini tekmovanja je ptujski klub že osvajal prva mesta in tudi na letošnjem tekmovanju želijo biti čim višje v skupnem seštevku klubov.
Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora: »Trudimo se, da bo letošnji Pokal
Ptuja med močnejšimi mednarodnimi turnirji v starostni kategoriji kadetov in mladin-
cev tako v Sloveniji, kot tudi v srednjeevropskem prostoru. Nastopali bodo tudi vsi
slovenski kandidati za nastop na kadetskem in mladinskem evropskem in svetovnem prvenstvu. Žal se mladinska tekma pokriva s tekmovanji v nekaterih drugih evropskih državah, čemur se ni moč izogniti. Prostih terminov v obilici tekmovanj praktično ni. Potrudili se bomo, da se bomo dokazali kot odlični organizatorji in promotorji Ptuja v slovenskem in evropskem prostoru. Letos imamo pomlajeno ekipo, v kateri pa je nekaj dobrih posameznikov in posameznic, od katerih pričakujem tudi kolajne.«
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z lanskoletnega tekmovanja
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
Slovenija • O predlogu za znižanje nadomestila za porodniški dopust
Manj denarja za porodniške, manj otrok?
Novi vladni predlogi, ki so se znašli na seznamu varčevalnih ukrepov, precej drastično posegajo v naše prihodke. Precej prahu je dvignil scenarij, po katerem bi se znižalo nadomestilo za čas porodniškega dopusta. Marsikdo je prepričan, da bi tak ukrep celo utegnil vplivati na nataliteto.
Med predlogi vlade, s katerimi bo varčevala, se je znašlo tudi znižanje nadomestila v času porodniškega dopusta. Po predlogu, ki ga je ta teden tudi uradno predstavil minister za delo Andrej Vizjak, bi se nadomestilo v času porodniškega dopusta postopno zniževalo. Prve tri mesece bi porodniški dopust bil plačan tako kot doslej: stoodstotno. Bi pa se nadomestilo za nego otroka v nadaljnjih šestih mesecih znižalo z zdajšnjih 100 odstotkov na 90 odstotkov in v zadnjih treh mesecih na 80 odstotkov. To pomeni, da bi le prve tri mesecev prejemali 100-odsto-tno nadomestilo plače, kar bi za starše predstavljalo veliko izgubo sredstev.
S tem pa bi prihranila država. Po nekaterih izračunih bi na ta način lahko privarčevali kar 40 milijonov evrov, kar predstavlja 10-odstotni prihranek za starševska nadomestila. Minister za delo sicer pravi, da
Uvodnik
predlagani varčevalni ukrepi na področju družinske politike ne bodo prizadeli socialno najšibkejših in zavrača očitke, da želijo varčevati pri najšibkejših. A vendar se postavlja vprašanje, kako bodo svoje predloge utemeljeno argumentirali, saj je povsem jasno, da z znižanjem nadomestil le polnijo državno blagajno.
Dejstvo je namreč, da bodo, v kolikor bo predlog sprejet, nadomestila nižja, kar bo predvsem pri socialno šibkih predstavljalo pomembno izgubo v družinskem proračunu.
Vlada omenjeni predlog upravičuje z argumentom, da Slovenija po dolžini in višini porodniškega dopusta izstopa med državami Evropske unije. Pri tem pa razkorak med višino razlike v plačah pri nas in nam primerljivih evropskih državah seveda ni upoštevan.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi takšen ukrep lahko negativno vplival tudi
Je sploh še kaj drugega kot politika?
Če se še tako trudimo za nekaj časa pozabiti na politiko in razmišljati o čem drugem, je to skoraj nemogoče. Vse debate so v zadnjih mesecih osredotočene na krizo, ki bo kot kaže še bolj udarila. Doslej so v glavnem nad propadom države stokali politiki, sedaj pa se bodo dejanja tistih, ki so nam 20 let kradli državni denar, poznala tudi v denarnicah vseh nas. Rezi, ki smo jim bili priča doslej, so bili v primerjavi s tem, kar nam napovedujejo za prihodnost, relativno mili. Sedaj pa bodo kot kaže redki tisti, ki se jim recesija ne bo poznala. Vlada bo posegla v skorajda vse: otroške dodatke, nadomestila za porodniške dopuste, pokojnine, nadomestila za brezposelnost, plače in regrese javnih uslužbencev in najbrž še kaj. Nekoliko naj bi tudi sebi znižali plače, a kaj bo predlaganih 6 odstotkov v primerjavi s 15, ki naj bi jih rezali javnim uslužbencem? Se bo ministrom pri 2500 ali 3000 tisoč evrih 6 odstotkov res tako poznalo kot nekomu, ki zasluži 600 evrov in bo po novem prejemal še manj? Solidarnost pa taka!
Dejstvo je, da so v javni upravi nekateri, ki imajo pretirano visoke plače, so pa tudi taki, ki imajo glede na delo, ki ga opravljajo, bistveno prenizke dohodke. To je tisto, kar bi morala biti prioriteta nove vlade: odprava nesorazmerij. Drugo, na kar naši politiki ob vseh svojih visokopo-teznih načrtih pozabljajo, pa je razumevanje, da nekateri že danes težko preživijo. To že dolgo niso več le prejemniki socialnih pomoči, so tudi delavci, ki prejemajo najnižje plače, matere, ki s 50 evri otroškega dodatka lahko kupijo le plenice, študentje, ki delajo za par evrov na uro, in upokojenci, ki so s svojimi mizernimi pokojninami že sedaj na robu preživetja. Pa naj tem ljudem naši ministri razložijo, da je „treba zategniti pas". Naj se opogumijo in poskusijo nekaj časa živeti v njihovi koži. Koži tistih, ki komaj shajajo in iz meseca v mesec svoje žalostne zgodbe pogumno predstavljajo tudi javnosti. Tudi to je opomnik politiki, da nekaj ni prav. Bojim se, da obljube izpredvo-lilne kampanje bledijo. Državi bo mogoče po njihovih rezih res šlo bolje, ljudem pa kot kaže vedno slabše.
Dženana Kmetec
Precej kratek porodniški dopust imajo naši sosedje Madžari, in sicer pol leta s 70-odstotnim nadomestilom. Med vsemi evropskimi državami traja porodniški dopust najdlje na Švedskem: mamice so s svojimi otroki doma kar 18 mesecev.
na nataliteto. O tem, kaj meni o vladnem predlogu in kaj bi takšno krčenje pravic po njegovem prineslo, pa direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin pravi takole: „Kot državljan sem prepričan, da se vsem stvarem, ki smo si
jih priborili tekom let, težko odpovemo. Načeloma sem proti temu, da bi se nadomestila znižala. Opažamo, da se je nataliteta po veljavni zakonodaji nekoliko povečala. V krizi pa se je stanje družin že sedaj finančno poslabšalo, zato je
denar od nadomestil pri marsikom osnovnega pomena pri načrtovanju družine. Iz tega razloga in iz perspektive Slovenije, sem prepričan, da je to ukrep, ki ne gre v pravo smer".
To pa ni edini ukrep, s katerim bi vlada znižala nekatere pravice na področju družinske politike. Tudi darilo ob rojstvu otroka bi po predlogu bilo vezano na premoženjski cenzus in bi znašalo 64 odstotkov povprečne neto plače na družinskega člana. Uvedel pa naj bi se tudi cenzus pri pravici do
dodatka za veliko družino.
Rezi bi se vpeljali tudi pri otroških dodatkih; po predlogu, ki ga je predstavil Vizjak, bi se ti znižali za 10 odstotkov, in sicer za tiste, ki so v petem in šestem razredu dohodkovne lestvice. V prvih štirih dohodkovnih razredih, kjer so socialno najšibkejše družine, sprememb ne bi vpeljevali. V sedmem in osmem razredu pa bi otroški dodatek celo ukinili. Vizjak poudarja, da večina ukrepov cilja na tiste z večjimi dohodki.
Dženana Kmetec
Ptuj • Območno združenje upravljavcev lovišč Ptuj - Ormož
Država bi morala za svojo lastnino bolje skrbeti
V restavraciji Gastro na Ptuju je v nedeljo, 25. marca, potekala prireditev Območnega združenja upravljavcev lovišč Ptuj - Ormož, na kateri so pregledali skupen odvzem divjadi iz lovišč celotnega ptujsko-ormoškega lovsko upravljavskega območja v letu 2011, enega izmed petnajstih v Sloveniji. Podrobneje so svoje delo tudi v tem letu predstavili v zborniku.
V bistvu gre za strokovno oceno dela na tem območju v letu 2011, ki so ga opravili v 30 lovskih družinah. Strokovni oceni je prisluhnilo okrog 200 lovcev od skupno okrog 1200, kolikor jih gospodari z več kot 100 hektarji gozdnih površin na tem območju. Lovišča se združujejo v štiri lo-vsko-gojitvene bazene: haloški lovsko-gojitveni bazen, bočki lovsko-gojitveni bazen, podra-vski lovsko-gojitveni bazen in slovenjegoriški lovsko -gojitveni bazen. Delo izvršnega odbora Območnega združenja upravljavcev lovišč Ptuj - Ormož, ki ima toliko članov, kolikor je lovskih družin na tem območju, in komisij je temeljilo na načrtovanju ter izvajanju skupnih nalog in ukrepov pri upravljanju lovišč ter doseganju ciljev pri uresničevanju lovskih in naravovarstvenih nalog, ki izhajajo iz predpisov, vezanih na ta področja. Delo v lanskem letu so glede na sprejete načrte dobro opravili. Zadovoljni so z odvzemom divjadi iz lovišč, z delom v naravi in aktivnostmi pri ohranjanju prostora za divjad, s katero gospodarijo. Tudi s financami se je izšlo pozitivno. V letošnjem letu bodo sprejeli tudi
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Vaupotič, predsednik 10 Območnega združenja upravljavcev lovišč Ptuj - Ormož je predstavil delo v letu 2011.
nov 10-letni lovski upravljavski načrt, ki bo razveljavil starega trenutno še veljavnega. Pri tem je bilo vloženega veliko dela pri usklajevanju z zavodom za gozdove, z drugimi institucijami in zainteresirano javnostjo. Na vse občine znotraj Območnega združenja upravljavcev lovišč Ptuj - Ormož so naslovili dopis, da jim vrnejo oziroma namenijo njihovi dejavnosti 50-odstotni delež koncesijske dajatve, ki jo plačujejo za trajnostjo gospodarjenje z divjadjo in je prihodek občinskega proračuna, preostalih 50 odstotkov pa gre v državo. Andrej Vaupotič, predsednik IO Območnega združenja upravljav-
cev lovišč Ptuj - Ormož, je ob tej priložnosti tudi opozoril, da bodo kmalu ogrožene vse vrste divjadi, ne samo mala divjad, če država ne bo hitro nekaj naredila na prostoru. Čim prej bi bilo treba sprejeti zakone, ki bodo omogočili ohranitev divjadi oziroma prostora zanje. Država je lastnik prostora in divjadi, zato bi morala za svojo lastnino tudi bolje skrbeti, je poudaril Vaupotič.
Poročilo komisije za gospodarjenje in gojitev divjadi je predstavil predsednik Peter Kovačec, ki je povedal, da je bilo gospodarjenje z večino lovnih vrst uspešno. Predvsem pa je zaskrbljujoče stanje šte-
vilčnosti in nizek prirast male divjadi v nekaterih loviščih. Najštevilčnejša lovna vrsta na celotnem območju lovsko upravljavskega območja Ptuj -Ormož je srnjad, ki je temeljna vrsta divjadi in je zelo enakomerno porazdeljena.
Nedeljski skupen pregled odvzema iz lovišč območnega združenja je pospremila tudi priložnostna razstava, za kulturne utrinke pa so poskrbeli lovski rogisti ZLD Ptuj - Ormož, ki nastopajo že od leta 1990. Kultura je namreč tudi ena od bistvenih dejavnosti Območnega združenja upravljavcev lovišč Ptuj - Ormož.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Strokovno oceno dela v letu 2011 je pospremila razstava.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: CG
Ptuj • Šestnajsta seja mestnega sveta
Dvorana - grožnja za eksistenčne projekte?
Mestni svetniki so se na 16. seji sestali 26. marca. Po pričakovanjih so se mnenja najbolj kresala v točki dnevnega reda, ki se je nanašala na potrditev investicijskega programa za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj, ki ga v tem trenutku bolj kot razprava ptujskih mestnih svetnikov ogroža časovna komponenta, izdaja gradbenega dovoljenja do konca maja, zaprtje finančne konstrukcije in začetek gradnje v juniju ter rebalans državnega proračuna, od katerega je tudi odvisna odločitev o gradnji.
Ker če iz države ne bo 2,5 milijona evrov, tudi gradnje ne bo, zato se mora podpis pogodbe za ta sredstva zgoditi čim prej. Vsako zamujanje pri sprejemu rebalansa državnega proračuna oziroma tudi njegov nesprejem ogrožata ta ptujski projekt, ki podobno kot vsi ostali dosedanji projekti v MO Ptuj v zadnjih letih na nek način povzroča krizno situacijo v mestni upravi. Ptujski župan Štefan Čelan tudi pri tej investiciji ne pričakuje aplavza od vseh. Ocenjuje pa, da gre za projekt, ki je koristna naložba za bodočnost, za potomce, saj jim z njim dajemo dobro popotnico, korenček in palico.
Na eni strani jih bo poganjala, na drugi strani pa ponujala priložnost za izkoriščanje infrastrukture. Razume vse dileme in pomisleke, ki spremljajo to investicijo. Veliko vprašanje je, kako ravnati v času, v katerem se nahajamo, ker nikoli ni čas za prave poteze, vendar se je vredno odločiti za tisto, kar bo čez 10 ali 15 let presežek, ko nihče več ne bo govoril o krizi, je dejal. Sprejem investicijskega programa za gradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj je zato v tem trenutku le korak več na poti k potencialni izvedbi tega projekta. Čeprav so se v večini svetniških razprav 16. seje, tako kot na dosedanjih razpravah o tem projektu, izpostavljali številni dvomi, se je na koncu pokazalo, da svetniki v tem trenutku le »trezno« razmišljajo, ker je treba državi vendarle dati nek signal. Devetnajst jih je glasovalo za investicijski projekt, dokumenta niso podprli Miroslav Luci in
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki so se tudi na zadnji seji največ ukvarjali z novo športno dvorano in posledicami njene gradnje za bodoče projekte.
Silva Fartek iz SDS ter Stanislav Brodnjak (DeSUS). Štirje niso glasovali, nekateri pa se kljub prisotnosti niso niti priglasili. Četudi so imeli tokrat mestni svetniki že otipljivejši projekt, predinvesticijski projekt je bil še bolj kot ne improvizacija, kar je priznal tudi ptujski župan, dodali so mu nekatere manjkajoče podatke, ki so jih zahtevali na prejšnji seji, iz svoje kože niso mogli niti tokrat. Tako so med drugim še vedno govorili o kroničnem pomanjkanju transparentnosti, o tem, da je ta projekt neprimeren za ta čas, neprimerna je tudi lokacija, brez pomožnega nogometnega igrišča, na katerem naj bi zrasla nova dvorana, si nekateri svetniki ne morejo zamisliti Mestnega stadiona, v veliki meri pa ogroža tudi vse
bodoče eksistenčne projekte mesta z okolico, ki bi morali imeti prednost pred dvorano. Mesto v tem trenutku ne razpolaga s sprejetim vrstnim redom prednostnih naložb. Od mestne uprave bi pričakovali, da ob tem investicijskem projektu priloži tudi dokument o vplivu finančne konstrukcije dvorane na ostale investicije, ki jih MO Ptuj načrtuje v obdobju od 2012 do 2018. Gre za investicijo, ki ne bo rodila razvoja, prej bo prinesla izgubo. V svetniški skupini DeSUS, v kateri so bili vsi trije razpravljavci, Stanislav Brodnjak, Milan Krajnik in Gorazd Žmavc, zelo kritični do projekta izgradnje nove ptujske športne dvorane v vrednosti 9,4 milijona evrov, so opozorili, da v investicijskem projektu niso pri-
kazani stroški koncesioanrja, postavlja pa se tudi vprašanje, ali se investicija lahko izvede brez dodatnega zadolževanja ali brez reabalansa proračuna in na katerih postavkah glede na to, da ni sprejet integralni razvojni program MO Ptuj. Predlagali so, da se do konca maja, ki je zadnji rok za sprejem vse dokumentacije za gradnjo športne dvorane, pospešijo aktivnosti za sprejem usklajenega integralnega razvojnega programa MO Ptuj in v tem kontekstu tudi vprašanje izgradnje večnamenskega športnega centra Ptuj, je med drugim izpostavil Milan Krajnik. Obstaja realna bojazen, da bodo stroški vzdrževanja skupaj z odplačilom anuitet prispevali k temu, da bo zmanjkalo denarja za funkcionalno vzdrževanje, pa je opozoril Stanislav Bro-dnjak. Silva Fartek, svetnica SDS, še ni našla človeka, ki bi podprl investicijo. Vsak, ki se vsaj malo spozna na ekonomsko stroko, je mnenja, da investicija ne vzdrži, da so prihodki prenapihnjeni. Miroslava Lucija, prav tako člana svetniške skupine SDS, pa najbolj moti predvideno zadolževanje v višini dveh tretjin, da se ne ve, kakšni so pogoji koncesi-onarja, kdo bo obračunaval elektriko in energijo in koliko bo občina za podarjenih pet milijonov evrov morala vračati, vprašljiva je tudi prometna ureditev, saj brez krožišča ne bo šlo, prav tako je premalo podatkov o vzdrževanju. Če bi
se potegovali za kredit, bi bili računi bolj čisti in bi se tudi lažje odločali.
Dvorana bo vendarle tudi nekaj prinesla
Mira Vambergerja (Zares) moti, da se na vsaki seji ob tem projektu postavljajo nove zahteve, kar ni pošteno. Leta 2011 je bil čas, da bi se investiciji odrekli, v tem trenutku pa je ta tako daleč, da poti nazaj ni, zato je danes težko reči ne. Vlado Čuš (Zeleni) je tudi na marčevski seji ob projektu nove dvorane dejal, da gre za dokument, ki mu kronično primanjkujeta transparen-tnost in preglednost. Dvorano s pet tisoč sedeži bo težko v enem letu večkrat napolniti. Kurentovanje in Dobrote slovenskih kmetij sta prireditvi, ki ne sodita v to dvorano, a sta v projektu polnjenja vseeno zapisana, ker je vse možno »napumpati«. Tudi v tem primeru gre za eno od investicij, ki bo osiromašila dejavnost, kot je to primer še z nekaterimi investicijami v tem okolju v zadnjih petnajstih letih. Branko Brumen (SLS) je spomnil, da pri vseh investicijah, ki so se jih v tem okolju lotevali zadnjih 20 let, ni bilo lahko. Investicijo je vredno podpreti tudi zaradi tega, da bodo ljudje v tem okolju imeli delo in da se bodo ohranila delovna mesta. Peter Pribožič (NSi) je povedal, da je sklepanje o
investicijskem programu za večnamenski športni center razumeti kot orodje za pridobitev 2,5 milijona evrov iz državnih in evropskih virov. Če pa denarja ne bo, za pogodbo tudi ne bo glasoval. Državi pa je treba dati signal, da MO Ptuj ne odstopa od namere, tudi zato je zanj sklep o potrditvi tega investicijskega progama neproblematičen. Tudi za Dejana Levaniča (SD) je potrjevanje investicijskega programa ena od faz, ki jo je treba narediti, če želimo odločiti o končni odločitvi. Motijo ga vedno nove razprave o tem, da lokacija ni prava; takšna je kot leta 2008, ko so dvorano prvič umeščali v ta prostor. V bodoče bo glede takšnih umeščanj zelo težko glede na spremembe prostorskih aktov. Investicijski program pa po Levaničevem prepričanju vendarle vsebuje tudi zahtevane elemente. Glede napih-njenosti podatkov pa je dejal, da se ne glede na to nagibajo v pozitivno smer in da od te investicije lahko nekaj pričakujemo: rast BDP, koristi od prireditev, nova parkirišča, potrošnjo gostov, turistično takso in še kaj. Tudi v kriznih časih je treba investirati, ne le varčevati, posebej še, če gre za razvojne projekte.
Mestni svetniki so imeli na ponedeljskovi seji tudi več vprašanj in pobud, izjemoma so jih postavljali ustno. Miran Meško (SD) je podal pobudo o tem, da bi se tudi v MO Ptuj lotili projekta Občina prijazna za mlade, pri tem pa opozoril na to, da se že nekaj let v predalih valja odlok o mladini. Po svoje pa je škoda tudi, da ni bilo soglasja glede priznanj mladim za izredne dosežke v času študija, zato ta priznanja niso sestavni del novega odloka o priznanjih MO Ptuj. Heleno Neudauer (SDS) je zanimalo, kaj se dogaja s panoramskim hribom in njegovo urejenostjo, saj je MO Ptuj postala celotni zakupnik tega območja. Kot je odgovoril ptujski župan, je MO Ptuj v zadnjem času prejela več pobud za urejanje tega območja, med drugi tudi pobudo o tem, da bi tam gojili škotsko višinsko govedo.
V točki volitve in imenovanja pa so mestni svetniki sprejeli pozitivno mnenje za kandidatko Boženo Bratuž, edino prijavljeno na javni razpis za ravnateljico Vrtca Ptuj. To bo že njen osmi mandat ravnateljice.
MG
Ptuj • Deseta seja sveta ČS Panorama
Med željami in potrebami ter zmoznostmi
Na marčevski seji sveta ČS Panorama so tako kot v drugih četrtnih skupnosti MO Ptuj razpravljali o realizacijah proračunov posameznih skupnosti v lanskem letu in o pripravah na akcijo spomladanskega čiščenja okolja, ki je letos potekala v okviru nacionalne akcije.
V tej ptujski četrtni skupnosti pa imajo tako kot v vseh drugih veliko infrastruktur-nih problemov, ki jih želijo v čim krajšem času rešiti. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja v mestnem proračunu pa se bodo morali sprijazniti z upočasnitvijo realizacije oziroma z uresničevanjem le tistih problemov, ki v tem trenutku predstavljajo največji problem na območju četrtne skupnosti. Sami proračuni četrtnih skupnosti ne omogočajo več od manjših cestnih in drugih popravkov, če niso podprti še z dodatnimi sredstvi proračuna MO Ptuj. Vsak večji projekt pa je tudi na tem območju povezan s težavami pri pridobitvi služnosti.
Kljub potrebam, da se nek problem reši, ljudje ne pristajajo na služnosti. Največji problem so služnosti pri iz-
gradnji kanalizacije in urejanju cestne mreže. V tej ptujski ČS so že večkrat dali pobudo, da bi se v teh primerili oziroma v vseh primerili, v katerih prevladuje javni interes, odločili za razlastitev, ki pa je po oceni vezana na dolgotrajne postopke. Za številne pobude in predloge za reševanje infrastrukturnili problemov ČS Panorama je svet četrtne skupnosti, ki ga vodi Rozika Ojsteršek, pridobil odgovore oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo, ki ga vodi Mojca Horvat. Na zadnjem sestanku, na katerem so iskali rešitve za infrastrukturo v ČS Panorama, je sodeloval tudi Andrej Trunk iz podjetja Javne službe Ptuj, sektorja za komunalne storitve. Za obnovo dotrajanih cest se v vseh ptujskih četrtnih skupnostih pripravljajo dokončni
Foto: Črtomir Goznik
Na dokončanje čaka tudi Vičavska pot kot pomembno rekreacijsko območje Ptuja in okolice.
seznami. Obnovo cest bo MO Ptuj zaupala koncesionarju. Brez koncesijske pogodbe pa bo do letošnjega maja urejena povezovalna cesta na relaciji Orešje-Grajena; dela se bodo
pričela v teh dneh. Ulično razsvetljavo bodo začeli obnavljati s pomočjo Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje konec marca oziroma v začetku aprila. Celotna investicija pa
mora biti glede na evropsko direktivo dokončana do 5. maja leta 2013. V ČS Panorama še vedno nimajo odgovora glede izgradnje manjših čistilnih naprav na razpršenem območju gradnje, in sicer v Orešju in Krčevini. Izdelana še ni niti projektna dokumentacija. Problem je denar, saj bo ob izgradnji manjših čistilnih naprav treba zagotoviti tudi vso ostalo potrebno infrastrukturo, ki jo zahtevajo takšni posegi. Odvodnjavanje cestišč, zlasti še na najbolj kritičnih mestih (Vurcer, Belšak in na odsekih v Orešju), bodo reševali sočasno s postavitvijo hitrostnih ovir. Za izboljšanje prometne varnosti bodo postavili tudi nekaj novih ogledal na nepreglednih križiščih. Čim prej pa si v ČS Panorama želijo urediti otroško igrišče pred Domom krajanov Olge Meglič. Trenu-
tno so edina četrtna skupnost v MO Ptuj brez takšnega igrišča. V tem trenutku bi bilo možno postaviti nekaj dodatnih igral na zelenem pasu ob igrišču, za obnovo ograje pa denarja še ni oziroma naj bi ga zagotovili s presežkom sredstev pri obnovi Doma krajanov Olge Meglič. Ta obnova pa je trenutno še vprašljiva, saj stroka še ni predlagala rešitve o tem, ali objekt obnoviti ali rušiti s postavitvijo novega montažnega objekta, o čemer se prav tako že (pre)dolgo pogovarjajo. Med dolgoročne projekte pa brez dvoma sodi izgradnja hodnika za pešce in kolesarske steze do redke naravne zanimivosti - sekvoje, do koder naj bi potekala tudi šolska učna pot, po kateri bodo vodili učenci OŠ Olge Meglič. Na dokončanje pa že vrsto let čaka tudi Vičavska pot, ki so jo kot medgeneracijski projekt z velikim navdušenjem pričeli urejati že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za pomembno rekreativno pot, primerno za vse generacije Ptujčanov in drugih ljubiteljev neokrnjene narave.
MG
Slape • Ljubljanski Ptujčani za Antona Težaka
Simbolna pomoč in moralna podpora
Člani društva prijateljev Ptuja, ki ga sestavljajo bivši Ptujčani, ki živijo in delajo v Ljubljani, so se odločili, da bodo pomagali Antonu Težaku iz Slap 29, ki kljub 80-odstotni telesni okvari ni invalid. Na obisku 28. marca so se Milanu Kneževiču, ki v tem mandatu društvo vodi, pridružili člana upravnega odbora društva dr. Boris Žnidarič in dr. Anton Dvoršek ter županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Županja se je ob tej priložnosti zahvalila članom društva za pozornost, ki so jo izkazali do občana občine Majšperk, ki je resnično potreben pomoči.
Potem ko je po 26 letih delovne dobe ostal brez dela, saj sta obe podjetji, v katerih je bil
nazadnje zaposlen, šli v stečaj, so se za Antona Težaka začele hude težave. Kljub temu da že dve leti vztrajno išče službo, pri čemer mu nič ne pomaga zaposlitveni načrt, pravi, da bi poprijel za vsako delo ne glede na telesno okvaro, vendar zanj ni službe. Ne priznajo mu niti statusa invalida, upokojiti pa se prav tako ne more. V tem trenutku se mora brez sleherne socialne pomoči, razen 58 evrov, ki jih prejema za telesno okvaro, prebijati skozi življenje. Njegova partnerka Danica prejema skromno invalidsko
penzijo. Ker ni v službi, nima rednih prejemkov za odplačevanje kredita za hišo, zato je
zanj služba še toliko pomembnejša, da ne bosta s partnerko ostala brez strehe nad glavo.
Noče biti v breme družbe, le delal bi rad, vztrajno ponavlja. Vesel je sleherne pomoči, zelo hvaležen je za pomoč, ki so mu jo prinesli ptujski Ljubljančani, greje pa ga tudi moralna podpora, ki je prišla z njimi. Predsednik Društva prijateljev Ptuja Milan Kneževič je prepričan, da je treba o vseh takih primerili govoriti na glas, saj več kot bo govora in opozar-
janja na takšne primere, ki socialni Sloveniji ne morejo biti v ponos in so se glede na novi socialni zakon le še poslabšali, boljše bodo možnosti, da se bodo tudi problemi začeli reševati kvalitetneje. V Sloveniji je čedalje manj posluha za reševanje socialne stiske. Kot je ob obisku Antona Težaka v Slapah povedal Milan Kneže-vič, je njihovo društvo ljubi-
teljsko, brez nekih posebnih prihodkov. Vsako leto pa tudi nekaj darujejo v dobrodelne namene na Ptujskem, od koder prihajajo člani. Antonova zgodba in stiska sta se jih dotaknili in odločili so se, da bodo pomagali po svojih močeh s simbolno pomočjo, ki bo vsaj malo omilila trenutno stisko. »Predvsem pa želimo prek medijev opozoriti, da področje hendikepiranih v Sloveniji ni dobro urejeno. Treba bi ga bilo bolj humano urejati in imeti večji posluh za reševanje Antonovega in vseh podobnih primerov, ki jih ni malo. V Društvu prijateljev Ptuja si želimo, da bi se njegov status čim prej uredil, da bo njegovo življenje ponovno znosnejše,« je še povedal Milan Kneževič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Hiška Antona Težaka in njegove partnerke Danice v Slapah 29.
Gornja Radgona • Sejem MEGRA odprt
Z znanjem in sposobnostjo
Sredine slovesne otvoritve letošnje prve sejemske prireditve v Gornji Radgoni -sejmov MEGRA, ENGRA in KONGRA, so se med drugimi udeležili minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc Bogovič, predsednik odbora za kmetijstvo v DZ Dejan Židan, župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar ter delegacija iz sosednje Avstrije.
Foto: Črtomir Goznik
Člani Društva prijateljev Ptuja, ki deluje v Ljubljani, so Antonu Težaku prinesli simbolno pomoč.
Zvonko Černač je pred uradnim odprtjem sejma v svojem nagovoru dejal, da je v minulem četrtsto-letnem obdobju sejem gradbeništva postal pomembno poslovno stičišče vseh, ki se ukvarjajo s tovrstno gospodarsko panogo. »Kriza gradbeništva v zadnjih letih bo imela dolgoročne negativne posledice na razvoj panoge, za kar pa ne more biti odgovorna oblast, pač pa tisti, ki jim je bila glavna skrb lastninjenje podjetij, ne pa vlaganje v njihov dolgoročni razvoj. Kljub težkim časom v gradbeništvu pa je sejem MEGRA dokaz, da znanj
in sposobnih ponudnikov v Sloveniji na področju gradbenih storitev ne primanjkuje, kar nas zavezuje k odgovornemu in premišljenem ravnanju pri načrtovanju in izvajanju bodočih naložbenih projektov. Kljub varčevanju, ki ga moramo izvajati na vseh področjih, načrtujemo v prihodnjih letih številne investicijske projekte, pri čemer smo zaradi kriznih razmer omejeni predvsem na tiste, ki bodo sofinancirani s sredstvi EU in tujih oziroma zasebnih virov.«
Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da Slovenijo 51 % upad v
gradbeništvu postavlja na neslavno prvo mesto v EU; od največjih desetih podjetij iz leta 2009 jih je kar pet v stečaju, v težavah pa so še tri. In še: v navedenem obdobju je v panogi bilo izgubljenih 31.518 delovnih mest, od tega v zadnjem letu nekaj več kot 10.000.
Dobitnika letošnjih znakov kakovosti v graditeljstvu sta podjetji Roto Group iz Prekmurja za čistilno napravo EKO-BOX in AJM iz Kozjaka nad Pesnico za montažo zunanjega stavbnega pohištva.
NŠ
Središče ob Dravi • 13. redna seja občinskega sveta
Želijo, kar jim pripada
Na 13. redni seji so svetniki večino časa posvetili poročilu direktorice Zdravstvenega doma Ormož Vlaste Zupanič Domajnko in razpravi o problematiki zdravstva in zobozdravstva v občini.
Foto: Viki Ivanuša
Vlasta Zupanič Domajnko je županu, upravi in svetnikom predstavila možnosti, ki jih imajo na področju zdravstva.
Direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko je predstavila delo v zavodu, kjer so še vedno soočeni s pomanjkanjem zdravnikov, čeprav je stanje boljše, kot je bilo, o čemer smo v našem časopisu že poročali. Dom je v preteklem letu posloval s pozitivnim rezultatom, vendar se bo ta glede na razvoj dogodkov, ki se nakazujejo, v tekočem letu verjetno spremenil. Zato je Zupanič Domajnkova povedala, da se v ZD ne morejo strinjati z enostranskim kršenjem pogodbe s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jim je znižal akontacije za 7 %, kar pomeni za ZD Ormož letno 200.000 evrov. Kljub temu da se zavedajo težke situacije, se s tem ne bodo sprijaznili in bodo po potrebi sprožili tudi arbitražo ali izvršbo. „Pričakujemo sistemske ukrepe, ki se jim bomo podredili. Če bo treba znižati plače, jih bomo pač znižali, dokler pa ostaja obseg pravic enak po kolektivnih pogodbah, pa vodstvo ne more enostransko zniževati plač. Prav tako ne moremo zmanjševati materialnih stroškov, ker se nam povečuje obseg dejavnosti.
Prihranimo lahko le na amortizaciji, ki tudi če ustavimo vse investicije, letno ne dosega izpada 7 %," je bila jasna direktorica, ki je zaprosila svetnike in občino, da zdravstveni dom v njihovih prizadevanjih podprejo.
Opozorila je tudi, da je v potrebi po varčevanju ogrožena samostojnost zdravstvenih domov, saj se pojavljajo težnje po združevanju. Po njenem mnenju bi bilo to za ZD Ormož slabo, saj je v času samostojnosti
napredoval na strokovnem področju in na področju zagotavljanja standarda storitev. Zagotavljanje zdravstvene oskrbe je tako sedaj doseglo slovensko povprečje. „Primarno zdravstvo opravi 80 % vsega dela v zdravstvu. V letu 2007, ko so bile podeljene koncesije, je ZD moral v borbo za preživetje, začeli smo se obnašati tržno in veliko je bilo narejenega. Temu se ne nameravamo zlahka odpovedati," je povedala direktorica.
Zdravnika zahtevajo ves teden
Središčani so izrazili svoje zadovoljstvo, da imajo v kraju zdravnika in zobozdravnika. Vendar so spomnili tudi na to, da jim po pravilnikih in po mreži pripada zdravnik pet dni na teden in ne le tri, kot je primer sedaj. Tu pa je tudi problem. Zdravnik, ki je sedaj
v Središču ob Dravi, ne želi delati pet dni v tednu, zato jim zdravstveni dom zdravnika ne more zagotoviti ves teden, ker nimajo dovolj kadra. Direktorica je povedala, da so celo nameravali Središčanom zagotoviti prisotnost zdravnika ves teden, vendar jih je pred mesecem zapustila ena izmed zaposlenih in to sedaj ni mogoče. Povedala je, da ZD sedaj gradi predvsem na svojem kadru, ki naj bi čutil pripadnost kolektivu, uporabnikom in sredini, v kateri dela. To pa je seveda dolgotrajen proces. Pozvala je tudi svetnike, naj razmislijo, kaj bi lahko ponudila občina, da bi naredila okolje bolj privlačno, da bi se kak zdravnik odločil tukaj službovati, kajti občina ima tudi možnost, da razpiše koncesijo. Jurij Dogša je izrazil tudi pomisleke, da bi lahko v primeru racionalizacij, ki se obetajo, zavarovalnica za osnovo vzela zatečeno stanje, to pa je 60 % zdravnika, in tako bi Središče izgubilo, kar mu pripada. Vesna Mele je prepričana, da to ni mogoče, predlagala pa je, da zdravstveni dom čim prej zagotovi laboratorijske storitve (odvzem bioloških materialov) v Središču. Veliko lažje je namreč, da se pripelje laborant v Središče, kot da se vsi pacienti vozijo v Ormož v laboratorij. Tudi župan Jurij Borko je opozoril, da če se storitev krči, se občani vedno obračajo tja, kjer je storitev stalna in tako bo v Središču vedno manj pacientov. Roman Medik pa je opozoril tudi na kvaliteto storitev,
zlasti v zobozdravstvu, kjer ni nobene kontrole nad delom. Tako se menda dogaja, da v začetku ordinacijskega časa nihče ne dela, zato pa pacienti potem morajo dolgo čakati v čakalnici na vrsto. Direktorica je povedala, da naj pacienti na to opozarjajo, in sicer za konkretne primere, ne samo na splošno, da bo mogoče stvari preverjati.
Gradili bodo
Na seji so obravnavali tudi dokumente za izgradnjo kanalizacije v naseljih Obrež, Grabe in Središče ob Dravi, katerega investicijska vrednost je 9.923.578 evrov. Okoli 5,6 milijona evrov namerava občina zagotoviti iz kohezijskih sredstev.
Načrtujejo tudi izgradnjo pločnika z razsvetljavo in obnovo meteorne kanalizacije v Kolodvorski ulici v Središču ob Dravi. Vrednost investicije po tekočih cenah znaša 151.220 evrov z vključenim davkom na dodano vrednost in se bo izvajala skladno s časovnim načrtom do septembra 2012. Sredstva bodo zagotovili skladno s 23. členom Zakona o financiranju občin (82.521 evrov), vključili pa bodo tudi lastna proračunska sredstva (68.699 evrov). Zato so svetniki potrdili tudi prerazporeditev sredstev v proračunu občine za leto 2012, in sicer so iz proračunske postavke projektov za porabo takse za odpadno vodo za namen pločnika prenesli 25.140 evrov.
Viki Ivanuša
Varčujte v krovnem skladu NLB Skladi
V ponudbi NLB Skupine so tudi podskladi krovnega sklada NLB Skladi. Vi, kot svetovalec v NLB Skupini, ste zagotovo pravi naslov za najbolj osnovno vprašanje - zakaj varčevati v NLB Skladih?
Vsak posameznik si želi varčevanja oziroma naložbe, ki je varna, visoko donosna in likvidna. Na žalost takšna naložba ne obstaja in, kdor jo ponuja, vlagatelja milo rečeno zavaja. Ocenjujemo pa, da so naložbe v vzajemne sklade lahko dober približek. Pester nabor naložbenih politik omogoča bodisi nizko tveganje bodisi visoko donosnost, obenem pa je likvidnost naložbe v podsklade krovnega sklada NLB Skladi izjemno visoka. Varčevanje v vzajemnih skladih pa seveda ponuja še druge dodatne prednosti.
Kakšne pa so te dodatne prednosti?
Poleg visoke likvidnosti (denar na računu v šestih delovnih dneh od podaje zahtevka za izplačilo), potencialno višje donosnosti in varnosti prihrankov so tu še:
•	davčne ugodnosti, saj z dobo varčevanja stopnja davka na kapitalski dobiček pada, obenem pa so prenosi sredstev med podskladi istega krovnega sklada neobdavčeni;
•	fleksibilnost - vlagatelj k vplačilom v izbrane podsklade krovnega sklada NLB Skladi ni z ničemer zavezan. Svoje naložbe lahko prilagaja svojim finančnim zmožnostim in potrebam;
•	preglednost - vlagatelji lahko vrednost naložb spremljajo na dnevni ravni, NLB Skladi pa so tudi edina družba za upravljanje, ki mesečno razkriva vse naložbe podskladov;
•	stroškovna učinkovitost, kajti za večino vlagateljev pomeni varčevanje v vzajemnih skladih prihranek pri stroških, obenem pa tudi znaten prihranek časa v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje;
•	strokovno upravljanje po mednarodnih standardih upravljanja premoženja, upoštevaje izjemno visoko razpršenost naložb.
Na splošno se večkrat radi spogledujemo z ostalimi evropskimi državami in svetom. Kakšna je stopnja varčevanja v vzajemnih skladih v Evropi in svetu?
Kljub temu da se radi večkrat primerjamo z Evropo in svetom, na tem področju zaostajamo. Opažamo pa, da smo v zadnjih letih zelo napredovali, tako da se vedno več Slovencev odloča za tovrstno varčevanje, saj se vedno bolj zavedajo prednosti, ki jih prinaša.
Na kakšen način in kako lahko vlagatelji varčujejo v podskladih krovnega sklada NLB Skladi?
Tudi način varčevanja je ena od prednosti varčevanja v vzajemnih skladih. Varčujejo lahko z enkratnim zneskom, mesečnimi vplačili, občasno ... Pravil glede vplačevanja skorajda ni, vse je na strani varčevalca.
Za konec še ključno vprašanje: »Je varčevanje v skladih primerno za vsakogar?«
Na to vprašanje pa vsakemu posamezniku posebej odgovorimo finančni svetovalci po opravljenem informativnem razgovoru
v NLB Poslovalnicah podružnice Podravje, kjer vas z veseljem pričakujemo.
Opozorilo vlagateljem
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada NLB Skladi opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo družba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaščeni za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja posameznega podsklada vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www.nlbskladi.si. Zgodovinski podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Podatki o naravi tveganosti posameznega podsklada so navedeni v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.
Oglasno sporočilo
Jelka Brumen
Poslovalnica Ormož
Romana Karo
Poslovalnica Ormož
Čuš Irena
Poslovalnica Prešernova
Zoran Miletič
Poslovalnica Prešernova
Žagar Iztok
Poslovalnica Prešernova
Anica Petek
Podjetniški center Podravje
Marina Kozar
Poslovalnica Super mesto
Milena Klemenčič
Poslovalnica Super mesto
www.nlb.si
nlbo
Podlehnik • Z urbanistične delavnice študentov
Podlehnik v prihodnosti ...
Študentje mariborske Fakultete za gradbeništvo so v podlehniški kulturni dvorani konec minulega tedna pokazali, kako so si zamislili prostorsko ureditev občine na nekaj območjih; predvsem v samem centru občine, pa tudi na treh conah izven središča.
Z ogledom terena in prvo t. i. urbanistično arhitekturno delavnico so začeli že oktobra lani pod strokovnim vodstvom Uroša Lobnika, vodil jo je predavatelj Sašo Aleksander Ostan s somen-torico Vanjo Skalicky, pri izpeljavi pa sta študentom pomagala še asistentka Me-lita Rozman Cafuta ter Peter Šenk. Za sodelovanje z občino se je v imenu fakultete občinskemu vodstvu zahvalil dekan Miroslav Premrov, ki je med drugim poudaril, da so tovrstni pristopi reševanja prostorske problematike malih občin lahko za velik vzgled večjim in bolj urbanim središčem.
Osem skupin študentov se je nekaj mesecev ukvarjalo z načrti, kje in kako zgraditi središče občine, pri čemer so posebej obdelali lokacijo, na kateri stoji sedanji vaški dom, ter dve območji, ki sta predvideni za stanovanjsko izgradnjo. Prvo takšno območje je na nedavno kupljenem občinskem zemljišču pred policijsko postajo, drugo pa je na hribu za šolo. Dve skupini študentov pa sta se lotili možnosti ureditve in gradenj na lokaciji, kjer je danes zdravstveni dom s sedežem občine ter na območju športnih površin v Dežnem ob jezeru Podlehnik.
Več različic novega vaškega doma
V predstavitvi idejnih za-snutkov gradnje na lokaciji vaškega in gasilskega doma se je več skupin študentov lotilo predvsem arhitekturne zasnove izgradnje novega večnamenskega objekta, v katerem naj bi bila tako kulturna dvorana kot prostori za društva in sedež občine, v nekaj primerih pa so študentje v objekt umestili še druge dejavnosti, kot je npr. bar, razstavišče itd. Gasilski dom so skoraj vse skupine (razen ene ali dveh izjem) umestile kot posebno zgradbo, ločeno od večnamenskega objekta. Skoraj vse skupine študentov, ki so pripravile urbanistični načrt za omenjeno lokacijo, pa so predvidele ureditev krožnega križišča (pri odcepu za šolo in vrtec), nekaj pa jih je sedanjo cesto skozi Podlehnik pogumno premestilo na območje ob bodoči avtocesti ter sedanjo prometnico opredelilo kot
Idejna zasnova izgleda novega vaško-kulturnega doma v centru Podlehnika, kot so si ga zamislili študentje Fakultete za gradbeništvo.
zgolj malo frekventno lokalno cesto ter območje umirjenega prometa. Praviloma vsi idejni načrti za to lokacijo so ob izgradnji večnamenske stavbe vsebovali tudi razširitev parkirišč za novim objektom ter ureditev večjega parkovnega kompleksa pred njim. Po razmišljanju tistih študentov, ki so povezovalno cesto prestavili bližje k bodoči avtocesti oziroma sedanji magistralki, bi se lahko na lokaciji ob avtocesti (zahodno od večnamenskega objekta) razvila tudi manjša obrtna cona. Veliko bolj raznovrstne in zanimive kot sama prostorska ureditev novogradenj v strogem centru občine so bile študentske ideje o tem, kako bi lahko izgledal nov večnamenski objekt z dvorano, občinskim sedežem ter ostalimi prostori, torej sama arhitekturna zasnova objekta. Idejne zasnove prikazanih možnosti si res zaslužijo vse pohvale.
Futuristične individualne hiše
Nekoliko manj aktivno so se študentje ukvarjali z ostalimi območji bodoče poselitve. Na lokaciji pred policijsko postajo so tako prikazali nekaj različnih možnosti izgleda in izgradnje do petnajstih individualnih hiš; slednje bi se na parcelah v velikosti od 600 do 1000 m2 lahko zgradile kot na „šahovnici". Prikazan je bil tudi koncept mešane gradnje dvojčkov in enostanovanjskih hiš, pa koncept izgradnje vrstnih hiš ipd. Podobne so bile urbanistične zasnove tudi za hrib nad šolo, kjer so študentje sicer povedali, da je nekaj več težav s kvalitetno umestitvijo hiš zaradi nekoliko slabše sončne lege. Ne glede na to pa je bilo videti izjemno zanimive ideje, kakšne (fu-turistične) hiše bi se lahko
zgradile na tem hribu.
Ena od skupin študentov se je ukvarjala izključno z urbanistično zasnovo območja, kjer je danes zdravstveni dom in sedež občine, ki so jo poimenovali „turistična oaza" občine, saj je na tej lokaciji predviden tudi priključek na avtocesto. Tudi za to območje je bilo prikazanih kar nekaj idej in vse so temeljile na ohranitvi sedanjih stavb, tudi starejših v neposredni okolici, pretežno pa so v svojih idejnih zasnovah na to območje postavili še večjo restavracijo in motel oziroma hotel, tudi wellness, ter otroško igrišče, večje parkirišče in sprehajalne steze po okolici. Ena izmed idejnih zasnov pa je prikazovala izgradnjo več manjših apart-majskih hišic oziroma bun-
galovov, stopničasto umeščenih v tamkajšnji hrib. Posebej pa se je osma sku-
pina študentov pozabavala še z ureditvijo športnega centra v Dežnem. Mladi učenja-
ki so prikazali dve zanimivi rešitvi za to lokacijo; po prvi ideji bi se ureditev prostora reševala nivojsko - največje nogometno igrišče bi bilo najnižje, nato pa bi se v smeri proti jezeru na dveh višjih terasah uredila še tri manjša igrišča, večje parkirišče pa bi bilo urejeno ob vstopu v center (ob sedanjem objektu športnega društva). Po drugi idejni zasnovi pa bi višinsko razliko študentje rešili z ureditvijo posebne športne dvorane z zeleno pohodno streho, ki bi bila „naslonjena" na nasip jezera z vhodom iz sedanje igriščne (vzhodne) strani, kjer naj bi se uredila še tekaška proga in otroško športno igrišče.
Predstavljene idejne zasnove urbanistične ureditve Podlehnika pa niso zaključek dela študentov. V prihodnje bodo namreč javnosti pokazali še arhitekturne rešitve nekaterih predvidenih javnih stavb, ki naj bi jih v Pod-lehniku nekoč še zgradili.
SM
V t. i. turistični oazi (kjer je danes zdravstveni dom in sedež občine), so si študentje zamislili hotel in restavracijo za goste; na tej lokaciji je namreč predviden priključek na avtoce-
Velika Nedelja • Srečali so se upokojenci
Začenjajo dva nova programa
Člani Društva upokojencev Velika Nedelja so se srečali na zboru društva, na katerem so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in pripravili program dela za vnaprej. Kulturni program so jim pripravili najmlajši iz otroškega vrtca, učenci osnovne šole Velika Nedelja ter MPZ DU Velika Nedelja.
Kot je povedal predsednik društva Vlado Pajek, uvajajo z letošnjim letom v svoje dejavnosti dva nova programa dela za upokojence, s katerima se bodo lahko bolj aktivno vklju-
čevali v družbeno in družabno življenje. Gre za program Starejši za starejše, ki temelji na prostovoljstvu in poskuša zagotavljati boljše in kvalitetnejše življenje v starosti. Za
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik društva Vlado Pajek je članom, ki so se izobraževali in bodo že kmalu kot prostovoljci s pridobljenim znanjem lahko delovali na terenu in pomagali drugim, podelil potrdila.
ta program se je že usposobilo nekaj članov, ki so jim ob tej priložnosti tudi podelili priznanja. Prostovoljci bodo začeli z anketiranjem na terenu, da zaznajo potrebe, na katere se potem lahko ustrezno odzovejo. Program je v lanskem letu potekal že v 279 društvih, v njem je sodelovalo 3.307 prostovoljcev, vključenih pa je bilo 120.181 starejših. Glavni cilj pa je, da prav noben starejši od 69 let v tej državi ne bi bil spregledan in pozabljen.
Drugi program, ki ga pri Veliki Nedelji uvajajo, pa je Aktivno državljanstvo. V okviru programa so se na področju posameznih regij že oblikovale ekspertne skupine, znotraj katerih so znanje in izkušnje iz pravnega in drugih področij združili upokojenci. Vlado Paj-
ek pravi, da je treba spremeniti zakonodajo, ki je neprijazna do malega človeka in tajkunom ter drugim nepridipravom omogoča prisvajanje denarja, do katerega nimajo pravice. V ta program je za Spodnje Po-dravje vključenih 18 ekspertov, vodi pa jih Vlado Pajek.
Sicer pa z delovanjem društva poskušajo člane in članice razveseliti z izleti, srečanji, pikniki. Ne pozabijo pa tudi na potrebo po znanju in izobraževanju, zato se usposabljajo za jesen življenja, da bi bila čim lepša. Društvo ima 352 članov, lani so jih izgubili 23, ki so se jih ob tej priložnosti spomnili z minuto molka. Z aplavzom pa so sprejeli 20 novih članov, ki so se jim pridružili v tem času.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Foto: SM
Svet je majhen
Narod je spregovoril!
Zagotovo ne živimo v najboljših časih. Vladni ukrepi klestijo vsak dan nove proračunske postavke, ministri pravijo, da skušajo državo postaviti nazaj na zeleno vejo in nas varovati pred še hujšimi težavami, ki nas čakajo, v kolikor ne bomo upoštevali navodil Evropske unije. Država reže socialne transferje, ukinila bo praznike (ukrep, zaradi katerega - če ga ne bi pravočasno preklical - je v Italiji celo vsemogočni Berlusconi skoraj moral odstopiti). Vedno več je brezposelnosti. V toku je zaradi gospodarske krize in zaradi slabšanja splošnega življenjskega standarda vedno manj likvidnosti. Posamezniki in podjetja ne dobijo kisika za prihodnost zaradi bank, ki se skrivajo pod krinko »krča« in pozabljajo, da so dobile ogromno javnega denarja za to, da bi ga spustile v dinamični tok. Slika je res žalostna. Zaupanje - glavno gonilo sodobne ekonomije - občutno pada. V zelo kratkem bo moral minister za gospodarstvo napovedati tudi pozitivne ukrepe, ki bodo spodbudili rast, če ne želi ostati popolnoma brez predstavnikov gospodarstva v Sloveniji zaradi masovne selitve podjetnikov na tuje bolj konkurenčne trge. Država mora varčevati, istočasno pa potrebuje prihodke. Prihodkov pa ni brez uspešnega trga.
Znotraj tako neugodnega scenarija, v katerem bi navaden opazovalec pričakoval, da podpora vladi, kije bila sestavljena s povolilno čarovnijo, pada, smo bili priča enemu malemu presenečenju. Referendum o družinskem zakoniku je doživel uspeh. Skoraj vse koalicijske stranke so se izrekle proti zakoniku. Referendum je bil sklican na dan, ko so Ljubljančani ponovno izvolili Jankoviča, kar pomeni, daje bil mobiliziran najpomembnejši del slovenskega levo usmerjenega volilnega telesa. Imeli smo torej vse pogoje, znotraj katerih bi referendum dejansko lahko izpadel kot prva nezaupnica novi vladi.
Za takšen negativen izid je vlada sama nastavila vse pogoje, vendar se je zgodilo presenečenje. Slovenci, ki so menili, da je vprašanje bolj pomembno, so zavrnili zakonik, izbrali župane (tudi Jankoviča) in se izognili - prvič po dolgem času referendumske zgodovine - politbarome-trski manipulaciji rezultatov.
Tudi mi se želimo temu izogniti. Torej ne mislimo trditi, da je sprejem referenduma podpora ukrepom vlade. Želimo le poudariti, da so volivci jasno povedali, kaj si mislijo o vprašanju družine. Tradicionalna družina ostaja še naprej referenčni center naše družbe. Tokrat Ljubljana ni prevesila rezultata. Ne glede na tamkajšnjo visoko (skoraj sedemdesetodstotno) podporo se je narod izkazal za precej enotnega pri temeljnem vprašanju naše socialne strukture.
Zavračanje zakonika še zdaleč ne pomeni, daje Slovenija na poti nestrpnosti ali da je - kot trdi večina časnikov -zavrnila sodobno zakonsko ureditev družinskih razmerij. Bivšega Ministra Ivana Svetlika celo skrbi za »stanje duha v državi«! Naj ga prav nič ne skrbi. Država je zdrava. Ne zavrača istospolnih parov. Ne zavrača drugačne ljubezni. Državljani samo zavračajo poenotenje razlik. Istospolno usmerjeni že imajo in še bodo imeli naprej vsa potrebna zagotovila znotraj slovenske zakonodaje. Le definicije družine si ne smemo več prilagajati. Kot pravnik sem se izoblikoval po tradicijah našega pravnega sistema: rimsko pravo. Od starih Rimljanov do današnjih časov celotna pravna in socialna struktura, v kateri živimo, temelji na osnovni družbeni celici, v kateri se začnejo vsi odnosi, in to je družina. Posegati v spremembo tako občutljive kategorije bi pomenilo spreminjati celotno našo prihodnost. Slovenski narod je povedal svoje. Ne bo sprejel ukazovalnih, grobih posegov samo zato, ker je tako želela politična elita, del katere bolj ali manj javno živi alternativna partnerska razmerja. Ne. Slovenci so se odločili, da ko gre za pomembne vrednote, tradicionalne vrednote, ki so narodu omogočile preživetje skozi stoletja, ne bodo popustili.
Laris Gaiser
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261
Destrnik • Nov župan je Vladimir Vindiš
„Pričakala me je prazna občinska blagajna"
Z 58,47 odstotka glasov je Destrnik v nedeljo dobil novega župana Vladimirja Vindiša. Doslej je sedel v občinskem svetu, znan pa je po tem, da je bil eden najglasnejših nasprotnikov bivšega župana Franca Pukšiča. Preobrat na županskih volitvah zato vsekakor obeta zanimivo dogajanje.
Upokojeni častnik Slovenske vojske Vladimir Vindiš se je že pred tremi leti spustil v tekmo za županski stolček, a je takrat v boju z dolgoletnim županom občine Destrnik Francem Pukšičem tekmo izgubil. Nadomestne županske volitve, na katerih je Pukšič sicer jasno in glasno podprl svojega strankarskega kolega Albina Vajngerla, pa so prinesle preobrat. Vindiš je zmagal z 58,47 odstotka glasov, volitev pa se je udeležilo nekaj več kot 70 odstotkov volivcev.
Vindiš je z rezultatom seveda zadovoljen, pravi pa, da so ljudje s svojo izbiro pokazali, da imajo dosedanje politike, v kateri je po njegovih besedah vladala le roka Pukšiča, dovolj. Nov župan zase pravi, da bo „ljudski". Ta njegova lastnost naj bi se pokazala tudi pri kanalizacijskem prispevku, za katerega je prepričan, da bi moral biti bistveno nižji in da je bil le orodje občinske politike, ki je želela prek ljudi napolniti občinski proračun. Da bi občini prihranil kak evro, pa bo svojo funkcijo opravljal neprofesionalno. Povprašali smo ga tudi o tem, kakšno sodelovanje si obeta z občinskim svetom, v katerem je doslej bil na strani manjšinske štiričlanske „opozicije", ali se na občini obeta reorganizacija in ali bo speljal začete projekte bivšega župana.
Politično kariero ste pričeli relativno pozno. Javnost vas je bolje spoznala na županskih volitvah pred tremi leti.
„Čeprav je delo v Slovenski vojski bilo vezano na apolitičnost, sem redno spremljal državno politiko. Z občinsko politiko pa sem se aktivno začel ukvarjati ob upokojitvi, in sicer s ciljem, da se kot nasprotujoča opozicijska stran postavimo nasproti poziciji in s tem spodbudimo nove dejavnosti, obenem pa v želji, da se določeni projekti začnejo izvajati bolj transparentno in po željah občanov."
Pred tremi leti ste bitko proti Pukšiču izgubili, tokrat pa je prišlo do preobrata. Kaj menite, da se je spremenilo od takrat?
„Mislim, da so ljudje pokazali, da si želijo sprememb. Drugo pa je to, da ponujamo
Vladimir Vindiš
konsenz in preglednost dela pri občinskih projektih."
Ali to pomeni, da tega doslej ni bilo? Pričakujete kakšne „okostnjake" v omarah?
„Težko rečem. Po dolgih vladavinah pa se odpirajo omare, kar bo zanimivo. Po vsej verjetnosti pa bom našel precej prazno blagajno in glede na stanje se bom moral precej potruditi, da dokončamo nujne projekte."
Glede na to da ste doslej bili v občinskem svetu, ste najbrž seznanjeni s tem: je bil tudi kanalizacijski prispevek eden izmed načinov polnjenja občinske blagajne?
„Že ob sprejemu odloka o kanalizacijskem prispevku sem bil prepričan, da to ne sme biti sredstvo za polnjenje občinskega proračuna. Bivši župan in občinska uprava pa so trdili ravno nasprotno: da je to nujno in da je določeno z zakonom. Vedno bolj sem prepričan, da je to res bil le način polnjenja blagajne. Nenazadnje so občine, primerljive naši, prispevek znižale in upoštevale ekonomsko in socialno stanje občanov."
Postopki so bili speljani. Ali sploh obstaja možnost, da se tu kaj spremeni? Boste torej vračali ljudem denar, ki so ga že namenili za kanalizacijski prispevek?
„Vsaka stvar se da spremeniti. Najprej je treba spremeniti odlok in pristopiti k preučitvi možnosti o spremembi in izdaji novih odločb. Tega se še nisem lotil, tako da
ne morem obljubiti ničesar. Bom pa se vsekakor angažiral pri tem."
Nasprotnika enkrat, nasprotnika zmeraj
Kakšen je vaš odnos z bivšim županom? Vam je čestital ob izvolitvi? Doslej sta bila na nasprotnih bregovih. Kako je sedaj?
„To je tisto, kar je neprimerno. Ne župan ne podžupan mi nista čestitala. Razumel bi ju, če bi bil rezultat, ki ni očiten. Zmaga je jasna in je v mojo korist več kot razločna. Pričakoval sem, da bom ne glede na vse prejel kakšno čestitko.«
Špekulira se o tem, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so zaposleni v občinski upravi. Se obeta reorganizacija?
„V sami kampanji so mi obešali velika odpuščanja in tako naprej. Najprej moram pregledati sistemizacijo delovnih mest, ugotoviti, koliko je dela, in se potruditi, da bo direktor uprave začete projekte speljal do konca. Pozneje pa bomo videli, kakšne so možnosti sodelovanja. Ne želim nikogar ocenjevati vnaprej."
Omenili ste začete projekte. Vi ste bili jasno proti temu, da občina v večnamenskem objektu, ki se bo zgradil pod šolo, odkupi del prostorov. Sedaj so vzvodi odločanja v vaših rokah. Kako naprej?
„Prepričan sem, da glede na stanje v državi, ta investicija ni racionalna. Priporočajo se ustavitve takšnih projektov, ki ne prinašajo dodane
vrednosti. Poudariti pa je treba, da to gradi privatnik na svojem zemljišču in garancije, ki bi jih dajali še preden je kaj zgrajeno, so nesmiselne. Podpis predpogodbe moram še preučiti in videli bomo, kaj bo. Ne vem še, ali bo odkup realiziran ali ne. Vse je odvisno od predpogodbe. V tej je zapisana garancija odkupa in cene, po kateri bi bilo vsem investitorjem zelo lahko graditi."
Vztrajali ste, da se kot prioriteta postavi vrtec, Pukšič pa je dejal, da je to brez sofinanciranja države nemogoče. A tudi odkup teh prostorov pomeni zadolževanje?
„Občina bi se za odkup teh prostorov močno zadolžila. Če pa se že zadolžujemo, bi bilo smiselno, da se raje za izgradnjo vrtca. V času predvolilnih kampanj je vrtec vedno aktualen, pozneje pa zamre. Potrudil se bom zagotoviti naš del sredstev, da bi investicijo končno lahko speljali.
Kakšno pa je razmerje med zadolževanjem za odkup prostorov v večnamenski stavbi ali morebiti za začetek gradnje vrtca?
„Težko rečem za vrtec, ampak kolikor mi je znano, se cene gibljejo od 1 do 2 milijonov. Naša lokacija za vrtec je zelo zahtevna in draži njegovo izgradnjo, tako da nisem prepričan, kakšni bodo ti zneski. Vendar pa bi z odkupom v večnamenski stavbi iz občinskega proračuna odšteli 1,3 milijona. Res bo treba razmisliti, ali je to pametna investicija."
Bo po vašem mnenju v destrniškem občinskem svetu po vaši izvolitvi kaj drugače ali bodo glasovanja še vedno potekala v stilu nogometnih tekem z izidom 7:4?
„Takšen rezultat ni bil tak zato, ker bi mi bili apriori proti nečemu. Bili smo edina protiutež poziciji. Nikoli nismo mogli popraviti niti ene vejice in vsaka naša razprava je bila brezpredmetna. Tu bom potegnil novo obliko. Pričakujem, da bodo svetniki spoznali, da ne delamo za politično stranko, temveč za dobro občanov, in da je treba zaradi tega odločitve sprejeti v dobro občine."
Dženana Kmetec
Fotzo: DK
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
Žamenci • Nastaja drevored spominov
100 dreves ob 100-letnici ceste
Nadvse zanimivo in uspešno akcijo pa so si za sobotno popoldne po čiščenju okolice zamislili in tudi izvedli v dornavskem naselju Žamenci. Krepko prek 50 tamkajšnjih krajanov in okoličanov je namreč ob cesti, ki vodi od glavne prometnice v naselje Žamenci, zasadilo točno 100 mladih dreves - rdečih javorjev.
Pobudnik ideje je bil Franc Zagoršak, ki je povedal: „V letošnjem letu obeležujemo natančno 100 let, odkar smo dobili to cesto in v spomin na to okroglo obletnico smo se odločili, da ob njej zasadimo točno 100 dreves. Odločili smo se za rdeče javorje, za katere smo s prostovoljnimi prispevki nabrali denar za nakup. Prej je bila cestna povezava za Žamence speljana skozi Strejace in Tibolce do Moškanjcev ali na drugo stran po Slovenskih goricah. Ta cestna povezava je bila precej daljša od današnje ceste, ki jo je dal zgraditi nekdanji ptujski župan Jožef Ornig. Starejši
Izjemno veliko krajanov Zameno in okolice se je odzvalo na sobotno popoldansko akcijo sajenja 100 dreves ob 100-letnici ceste v Zamence; do poznega popoldneva je bilo zasajenih vseh 100 rdečih javorjev, trasa pa je dovolj široka, da bo na njej urejena sprehajalna pot, morda pa tudi kolesarska steza.
ljudje so vedeli povedati, da je bil izjemno pameten in gospodaren župan, ne le za mesto Ptuj, ampak tudi za okolico. Na našem gasilskem domu je v spomin na ureditev te ceste še danes tabla, na kateri je zapisano, da je bila narejena 28. maja 1912. Sicer pa menim, da je Ornigu namenjenega veliko premalo spoštljivega spomina, saj je za Ptuj z okolico naredil ogromno na gospodarskem področju kot župan in poslanec. Med drugim se je zavzemal za izgradnjo velike hidroelektrarne na Dravi, za gradnjo železniške proge, ki bi povezovala Dunaj, Ptuj in Split ter že takrat za regulacijo Pesnice. Sicer pa je veliko pripomogel k razvoju vinogradništva in kmetijstva na našem območju, uredil je mestno kopališče, plinarno, mestno razsvetljavo, telefonijo, zgradil gimnazijo, obnovil gledališče in še veliko več," je o življenju Orniga, ki je zaslužen tudi za žamensko cesto,
Gorišnica • Ob robu 16. skupščine ŠZ Gorišnica
Janzekovic: kaj je dobro in kaj je slabo
Člani gorišniške športne zveze so se minuli petek zbrali na redni letni skupščini, na kateri so pregledali finančno poslovanje zveze, izvedene aktivnosti in se seznanili z novimi načrti dela za letošnje leto.
zbranim občanom pred začetkom akcije povedal Zagoršak.
Nekdanji in sedanji krajani Žamenc se sicer že leta dolgo v maju tradicionalno sestajajo na skupnem srečanju občanov in letošnje srečanje bo posvečeno prav 100-letnici ceste, ki jim je zelo skrajšala pot do mesta. A zasaditev dreves ni vse, kar so naredili občani s prostovoljnim delom; že pred sobotno saditvijo so namreč lani v kar 38 prostovoljnih akcijah najprej dobro očistili zarasel teren ob cesti, ki je zdaj dovolj širok, da bo lahko nekoč po tej trasi z drevoredom javorjev speljana tudi kolesarska in peš pot: „Sprehajalna pot bo lahko že takoj, ker bomo ta pas zemlje tudi vzdrževali oziroma kosili travo, ko bo zrasla. In če bo kdaj v občinskem proračunu predvidena kakšna postavka za ureditev kolesarske steze, bo to na tej relaciji zelo enostavno urediti, saj bo praktično vse že pripravljeno," je še povedal Zagoršak.
Velika akcija, na kateri se je skozi sobotno popoldne zbralo skoraj toliko ljudi kot dreves, se je sicer začela s kratkim kulturnim programom, končala pa z malico in veselim druženjem ob uspešno zaključenem delu.
SM
Predsednik ŠZ Gorišnica Dušan Janžekovič je svoj pregled lanskega dela in načrtov za v prihodnje strnil v zanimivem govoru, v katerem je povzel vse, kar je bilo narejeno dobro, in vse, kar je slabo: „Dobro je bilo to, da naši tekmovalni klubi izvajajo obširen trenažni program, v katerega je vključenih veliko mladih v različnih selekcijah in panogah, rezul-tatsko pa vztrajajo na svojih pozicijah s tendenco po še višjih. Slabo je to, da vsi še vedno nimajo primernih pogojev za svoje delo in razvoj.
Dobro je to, da kljub težkim ekonomskim razmeram klubi niso zašli v finančno nerešljive situacije. Seveda so zato poskrbeli v veliki meri klubski zanesenjaki sami s svojim prostovoljnim delom in iskanjem dodatnih finančnih virov, ki vsaj delno zadovoljujejo re-zultatske apetite. Slabo je to, da v prihodnje grozi krčenje finančnih sredstev za šport. Tukaj bi želel opozoriti, da bi obljubljeno krčenje vložka v šport za seboj potegnilo velikanske negativne posledice. Če se ozremo na nacionalni nivo, je trenutno slovenski šport edino področje, ki je v svetovnem vrhu. Vendar so ti rezultati vedno posledica preteklega dela in vlaganj. Šport je bil vedno pripravljen zategniti pas, bil je skromen pri sredstvih ne pa tudi pri rezultatih, vendar tako kot vse, ima tudi šport svoj limit. Moramo se zavedati, da kar bi zaradi krčenja sredstev ukinili, bi svoje posledice pustilo v prihodnosti in to je zelo nevarno. Če to primerjamo s kmetijstvom, potem zgleda tako: če spomla-
Predsednik Športne zveze občine Gorišnica Dušan Janžekovič je v svojem nagovoru pregledno izpostavil vse, kar je v gori-šniškem športu dobrega in kaj slabega.
di ni sredstev za seme, se bodo posledice pokazale v jeseni, ko ne bo žetve.
Dobro je bilo delo številnih rekreativnih društev, ki s svojo dejavnostjo omogočajo zdrav način življenja in zadovoljitev občanov po gibanju, druženju, tekmovalnosti, socializaciji, sa-mouresničitvi. Slabo je bilo to, da teh društev nismo uspeli na pregleden in vnaprej dogovorjen način vključiti v občinske programe. To bi za marsikoga pomenilo občutek umestitve v družabno dogajanje in potrditev smiselnosti njihovega delovanja in obstoja. Včasih se še tako majhen korak izkaže za zelo težavnega. To pa napeljuje na razmišljanje, da športne zveze, temeljne oblike civilne organiziranosti športa na vseh nivojih, žal niso sistemsko ustrezno urejene. Zato temeljijo na posameznikih, ki jim ni vseeno, kaj se s športom dogaja, in so žal prepuščene predvsem politični volji izbrancev ljudstva. A vendar je v marsikaterem okolju ta oblika civilne
organiziranosti športa preživela vse burne čase takšnih in drugačnih interesov in tudi pri nas bomo vztrajali. Tudi pri nas bo.
Dobro so izpadle številne množične rekreativne prireditve v organizaciji športne zveze in z veliko pomočjo članic zveze: olimpijada, ki je z razširjenim programom privabila okrog 600 občanov, tek z občutnim dvigom števila udeležencev, mini olimpijada, otroška rekreacija in rekreacija odraslih, še prav posebno pohvalno pa je izpadla ponovno oživljena občinska liga malega nogometa. Poskusili smo nov pristop, ki je temeljil na medsebojnem spoštovanju in ferple-ju. Do zaključnih tekem smo ligo odigrali brez sodnikov in tako pokazali nov pristop pri organizaciji rekreacije. Ob pomoči občine, ki je nase prevzela stroške dvorane, smo ligo organizirali brez prijavnine, igralci pa so podarjeno vrnili z odličnimi igrami in vzornim odnosom. Zmagovalci so bili vsi, prvaki pa ekipa Muretinci Mala vas.
Dobra je bila izvedba in udeležba na smučarskem občinskem tekmovanju na Kopah. Slabo je stanje na zemljišču v smeri hidroelektrarne. To pa je tista slabost, ki nas najbolj skrbi, saj se že predolgo obljubljena gradnja športnega parka še ni začela. Po Sloveniji so popularne lopate, pa si izberimo še mi svojo lopato. Naj bo to prva lopata, ki bo pomenila začetek."
Janžekovič je govor zaključil tako: „Končal bom z dobrim kot dobre želje za naprej. Dobro je to, da premore 13 članic
Športne zveze Občine Gorišni-ca dovolj posameznikov, ki razumejo pomen in poslanstvo športa, so pripravljeni žrtvo-
vati svoj čas in še marsikaj za šport, ki je zagotovilo za zdrav duh v zdravem telesu!"
SM
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Ptuj • Pomlad v študentskih klopeh
V mestnem vinogradu
Študentje Višje strokovne šole ŠC Ptuj so pomladno prebujanje izkoristili in del vaj pri strokovnih izpitih izpeljali na prostem. V sklopu teh so obrezali in povezali trte.
Študentje prvega letnika Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj, smer upravljanje podeželja in krajin so zaključek vaj pri predmetu gospodarjenje v sadjarstvu in vinogradništvu opravili v mestnem vinogradu, s potrebnimi spomladanskimi deli. Da o obrezovanju in povezovanju trt ne bi le govorili, so se lotili konkretnega dela. Kot pojasnjuje ravnatelj VSŠ Ptuj Robert Harb, so del vaj pri strokovnih predmetih izvajali tudi
na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku in v Tur-nišču ter v laboratoriju šole. Sicer pa študentje v času študija obiskujejo predavanja in vaje, ki trajajo 24 tednov, ter praktično izobraževanje, ki traja 10 tednov. Teoretični del pouka in vaje za prvi letnik so tako uspešno zaključili, odpravljajo pa se na praktično izobraževanje. „V drugem letniku bodo imeli praktično izobraževanje razdeljeno v dva dela, tako da
bodo lahko delo v kmetijstvu spremljali skozi vse leto. V času praktičnega izobraževanja bodo pripravljali tudi diplomsko nalogo, ki jo bodo zagovarjali po vseh opravljenih izpitih. Inženirji programa upravljanje podeželja in krajine bodo pridobili dovolj široko strokovno, teoretično in praktično uporabno znanje za pridelavo hrane in upravljanje s podeželjem," še dodaja Harb.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv VSS
Študentje, ki so obrezali in povezali trte v mestnem vinogradu.
Foto: SM
Ptuj • 23. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Osrednji festival kulinaričnih dobrot podeželja
Na Ptuju bo letos že 23. leto zapored dišalo po dobrotah slovenskih kmetij, ki se jim tradicionalno pridružijo tudi izdelki kmetij z avstrijske Koroške. V minoritskem samostanu na Ptuju bo razstava, ki je osrednji festival kulinaričnih dobrot slovenskega podeželja, na ogled od 17. do 20. maja.
Razstava Dobrote slovenskih kmetij je vseslovenski projekt, ki ga že od začetka pripravljajo v okviru kmetijsko svetovalne službe, ki deluje pri območnih kmetijsko gozdarskih zavodih. Njeni organizatorji so KGZ Ptuj ob sodelovanju MO Ptuj in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Tudi po zaslugi te razstave se mesto in podeželje vse bolj povezujeta, vse bolj pa se povezujeta tudi kmetijstvo in turizem.
Kmetije iz Slovenije in zamejstva so letos v ocenjevanje prijavile 1347 izdelkov v okviru trinajstih ocenjevalnih skupin. Osrednjo mesto na letošnji razstavi ima ljubljanska pokrajina z Zasavjem, ki jo odlikujejo kvalitetni tradicionalni krušni izdelki, pridelava mesnih, mlečnih in sadnih ter drugih dobrot. Od šol bosta letos sodelovali Živilska šola Ljubljana in Biotehniška šola Ptuj, ki vsako leto sodeluje pri orga-
nizaciji razstave ter pripravlja dneve odprtih vrat na svojem posestvu. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora 23. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, bo na letošnji razstavi poudarek na ekoloških dobrotah iz slovenskih pokrajin. Ob tem pa bodo pripravili tudi ekološko tržnico in strokovni posvet na temo ekološke pridelave. Porast izdelkov, ki so jih kmetije prijavile v ocenjevanje, je pri mesnih in mlečnih izdelkih, konzervirani zelenjavi, oljih, suhem sadju, marmeladah in džemili ter kompotih. Največji porast je pri mlečnih izdelkih, v skupini krušni izdelki in čajno pecivo pa je letos zabeležen največji upad, kar za 50 izdelkov, še lani jih je bilo namreč 405, letos pa jih je le 355. Rekordno število vzorcev v tej skupini pa je bilo leta 2009, ko so ocenili kar 455 izdelkov. Največ izdelkov je v ocenjeva-
Foto: Črtomir Goznik
V okviru 23. razstave Dobrote slovenskih kmetij bodo ocenili 1347 izdelkov.
nje letos prijavila Celjska s Ko- stavi, na kateri so ocenili 1369 roško, in sicer 338, Podravje izdelkov, je bilo podeljenih ji sledi z 251 izdelki. Iz leta v 1098 bronastih, srebrnih in leto raste kakovost ocenjenih zlatih priznanj ter 59 znakov izdelkov, samo na lanski raz- kakovosti. Doslej pa je bilo po-
deljenih 3709 bronastih priznanj, 3921 srebrnih in 4209 zlatih priznanj, za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa 507 znakov kakovosti. Kot je povedal Pribožič, so zadovoljni, da je Slovenija naredila potrebne spremembe na področju pridelave in predelave živil rastlinskega in živalskega izbora. Znosnejše pa so danes tudi zahteve inšpekcijskih služb ob prodaji dobrot na stojnicah ob različnih prireditvah. Registrirane kmetije lahko tako svoje izdelke prodajajo na celem območju Slovenije. Sprememba zakona o kmetijstvu je prinesla tudi termin »dobrote naših kmetij«, ki bo omogočil, da bo shema kakovosti dosegljiva tudi za manjše pridelovalce in predelovalce na kmetijah. Želja je, da bi dobra higienska praksa pri pridelavi in predelavi živil živalskega in rastlinskega izvora zajela vse postopke od pridelave do
prodaje izdelka. Še več pa bo treba narediti na tržnosti dobrot, ki so v večjem obsegu še vedno nedosegljive zunaj same razstave. Že utečena pa je njihova prodaja v Mercator-jevih centrih po Sloveniji, ki poteka najmanj enkrat mesečno na posebnih stojnicah.
Že po tradiciji bo razstavo Dobrote slovenskih kmetij spremljal bogat spremljajoči program - od strokovnih posvetov, kulturnih in drugih prireditev ter prodaje dobrot na stojnicah. Od kulturnih prireditev velja posebej omeniti revijo foklornih skupin ter srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki poteka kot javna radijska oddaja Radia Ptuj. V okviru priprav na 23. razstavo Dobrote slovenskih kmetij trenutno potekajo ocenjevanja posameznih skupin izdelkov. V zadnjih letih večina poteka na Ptuju.
MG
Kmetijstvo • Ugotovitve evropske revizijske komisije
Zaradi napak ob dobrih osem milijonov evrov
Zaradi različnih pomanjkljivosti, ki jih je na področju sistema identifikacije kmetijskih enot ugotovila revizija Evropske komisije v letu 2008, bo Slovenija morala EU vrniti 8,3 milijona evrov, predvidoma v letu 2013.
Revizorji evropske komisije so v letu 2008 opravili preglede izplačil za kmetijske površine v letih 2006, 2007 in 2008. V teh treh letih je Agencija RS za kmetijske trge in podeželje (Agencija) kmetom - upravičencem sicer izplačala skupno 330 milijonov evrov evropskih sredstev, evropski revizorji pa so pri pregledu izplačil ugotovili več pomanjkljivosti in kršitev, zaradi česar bo morala Slovenija v evropsko blagajno vrniti 8,3 milijona evrov.
Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS Branko Ravnik je na priložnostni novinarski konfe-
renci konec minulega tedna pojasnil, da se je Slovenija v skladu z evropskimi predpisi v letu 2005 odločila za uvedbo grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev - GERK-ov, ki so v letu 2006 postali osnova za izplačilo pomoči za kmetijske površine. Pri vzpostavitvi novega sistema se je Slovenija soočala s težavami, ki jih je prinašala velika razdrobljenost slovenskih kmetijskih površin in dejstvo, da je bilo v območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost vključenih kar 87 odstotkov površin.
Direktor Agencije Benedikt Jeranko pa je predstavil oči-
tane napake in nepravilnosti, ki so jih odkrili evropski revizorji; slednji Sloveniji očitajo pomanjkljivosti na področju sistema za identifikacijo zemljišč (LPIS), saj naj bi bile v upravičene površine v nekaterih primerih vključene tudi neupravičene površine (npr. ceste), glavni očitek pa je bil, da so bile nekatere površine v GERK-e umetno povezane s t. i. mostički ali dolgimi in ozkimi povezovalnimi pasovi. Slovenija je mostičke sicer uvedla prav zaradi velike razdrobljenosti zemljišč, da bi tako ohranila obdelanost zemljišč na območjih s težjimi pride-
lovalnimi pogoji in zmanjšala administrativna bremena tako za Agencijo kot za kmete. Revizorji Sloveniji očitajo tudi nekaj pomanjkljivosti na področju kontrol na terenu in pri izračunih izplačil ter sankcij v primeru kršitev.
Slovenija je nekaj očitkov Evropske komisije z argumenti in dokazi uspešno izpodbila in dokazala, da očitane pomanjkljivosti niso bile tako obsežne, da bi predstavljale večje finančno tveganje za evropske kmetijske sklade. Višina predlaganega vračila denarja za Slovenijo je zato zaradi sistema LPIS in kontrol na terenu naj-
nižja možna pavšalna korekcija - 2 % od izplačanih evropskih sredstev za površine za leta 2006, 2007 in 2008 (omenjenih 8,3 milijona evrov).
Kot je še povedal Jeranko, sta tako kmetijsko ministrstvo kot Agencija takoj po prvih prejetih revizijskih ugotovitvah začela z odpravo očitanih pomanjkljivosti, zato so bile v preteklih letih te že odpravljene: „Zagotovljeno je redno posodabljanje evidence GERK-ov, odpravljeni so bili mostički, v register kmetijskih gospodarstev (RKG) se redno prenašajo vsa ugotovljena neskladja, v veljavi je nov pravilnik o RKG, ki
izboljšuje nadzor nad prijavo upravičenih površin, vzpostavljen je sistem za ugotavljanje in sankcioniranje namernih kršitev, izračun sankcij poteka v skladu s predpisi, potekajo pa tudi postopki za odvzem neupravičeno prejetih plačilnih pravic in izterjavo neupravičeno prejetih sredstev."
Zaradi pomanjkljivosti v sistemu za identifikacijo zemljišč je Evropska komisija od 1. maja 2004 do zdaj od 16 drugih držav članic EU izterjala več kot 1 milijardo evrov, višina finančnih korekcij pa se je gibala med 2 odstotkoma in 15 odstotki.
SM
Slovenija • Ob dnevu živinorejcev
Spet varčevanje in boljša prodaja
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, se je konec minulega tedna udeležil posveta izvajalcev javne službe strokovnih nalog v živinoreji. V uvodnem nagovoru je poudaril, da se proizvodnja v živinoreji, ki je v Sloveniji najpomembnejša kmetijska panoga, zadnja leta krepi.
Revizorji evropske komisije so pri pregledu izplačil kmetom v letih od 2006 do 2008 ugotovili kar nekaj pomanjkljivosti in napak, zato zahtevajo vračilo 8,3 milijona evrov v evropsko blagajno.
Izpostavil je, da je pridelava mleka in mesa glede samooskrbe najstabilnejša panoga, kljub temu, da se stalež živali zmanjšuje, pa proizvodnja mleka ostaja na podobni ravni. Ob tem je dodal, da največji padec beležijo v prašičereji, omenjeno smernico pa skušajo zaustaviti in tovrstno samooskrbo povečati. Glede na razgibanost območja, velik delež travinja in 50.000 hektarjev zaraščenih površin, pa je v Slo-
veniji še kar nekaj priložnosti za ohranitev živinoreje in povečanje njenega deleža. Minister je opozoril tudi na težko gospodarsko in finančno situacijo v državi, ob tem pa dodal, da bo varčevanje poseglo tudi na področje kmetijskih služb. Kot so opozorili na Dnevu živinorejcev, ki ga je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), pa lahko vlada z zmanjšanjem sredstev okrne strokovno delo, ki je
po njihovem za razvoj živinoreje ključnega pomena. Po besedah predsednika KGZS Cirila Smr-kolja bo treba več storiti tudi na področju gospodarne prireje, saj, kot meni Smrkolj, slovenski živinorejci ne znajo dobro prodati lastnih pridelkov. Nizke odkupne cene mesa in perutnine je označil za katastrofalne, hkrati pa je opozoril na cenovno nižjo tujo konkurenco.
SM
Ptuj • Uspehi mladega pianista
V treh mesecih tri nagrade
Desetletni pianist Anej Podgorelec v zadnjih mesecih niza hvalevredne uspehe. Samo v tem mesecu se je udeležil dveh mednarodnih tekmovanj ter si v močni in številčni konkurenci prislužil tri druga mesta.
Anej klavir igra že tretje leto, in sicer v Glasbeni šoli Karola Pahorja pri učitelju Marijanu Pačiju. Čeprav je star šele deset let, ima za seboj že kar nekaj tekmovanj, pa tudi hvalevrednih uspehov. Od januarja do marca se je udeležil kar treh tekmovanj in na vseh za las zgrešil zmagovalne stopničke. V Idriji se je z mladimi pianisti pomeril na tekmovanju Ivan Rijavec in dosegel 92 točk ter uvrstitev na drugo mesto. Prav tako pa si je drugi mesti Anej prislužil na dveh marčevskih tekmovanjih. Prvo je potekalo v Trevisu v Italiji, kjer je tekmoval v konkurenci 30 mladih pianistov. Prav posebno pa je bilo mednarodno tekmovanje mladih pianistov, ki ga je organiziral beograjski Internet Music Competition. Gre za spletno tekmovanje, na katerem so se mladi glasbeniki pomerili na kar 29 inštrumentih. Med svojimi vrstniki
Foto: Stefan Petek
Anej Podgorelec
iz mnogih svetovnih držav, od Kitajske in Rusije do Srbije, Slovenije in Hrvaške, je Anej dosegel odlično drugo mesto. Konkurenca je bila močna, saj je bilo samo v njegovi kategoriji prijavljenih več kot 30
mladih pianistov. „Tekmovanje je potekalo tako, da je Anej v dvorani glasbene šole zaigral, mi smo ga posneli, se prijavili na tekmovanje in nestrpno čakali rezultate," o najuspešnejšem učencu klavirja na
Videm • Zankice so razstavljale
Nova ročna dela
Sekcija Zankice, ki že nekaj časa deluje pod okriljem videmskega Kulturnega društva, je tudi letos pripravila razstavo različnih ročnih del svojih članic.
Ženske in dekleta, skupaj jih v sekciji deluje 20, so tokrat na ogled postavile številne ročno tkane, pletene in izvezene prte, vizitke ter novoletne in velikonočne okraske. „Članice se še vedno dobivamo enkrat tedensko v prostorih osnovne šole, kjer se pogovorimo, pogledamo, kaj kdo ustvarja, si izmenjamo izkušnje in spoznavamo nove tehnike dela. Letos smo recimo prvič začele izdelovati in tudi razstavile umetniške slike, narejene na osnovi t. i. nitne tehnike ali pinch-pointa. Novost so tudi
s kamenjem umetelno okrašene posode in vrčki, oblečeni v prevleke iz školjk," je ob
razstavi, ki je požela kar precej zanimanja, povedala vodja Marta Milošič. Kot je še dejala,
Tudi za letošnjo razstavo rokodelskih umetnin so se članice sekcije Zankic zelo potrudile, saj so na ogled postavile le nove izdelke, ki so nastajali od oktobra lani.
Ljutomer • Otroški folklorni festival
Mladi plešejo
Območna enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ljutomer je pripravila vsakoletni otroški folklorni festival, na katerem je nastopilo šest mladih skupin, po tri iz občin Ljutomer in Križevci.
Nastop mlajše FS OŠ Križevci
Glasbeni šoli Karola Pahorja pravi učitelj Marijan Pači. Za kar tri mednarodna priznanja v zadnjih treh mesecih pa je moral Anej pridno vaditi. Kljub mnogim prostočasnim aktivnostim - od kolesarenja, učenja jezikov in računalništva - si vsak dan vzame čas tudi za klavir. „Vedno mi je bilo všeč igranje na klavir. Že od malega me je to pritegnilo, zato z veseljem tudi vadim," o izbiri inšturmenta pravi Anej, ki je zelo vesel vsakega priznanja. Tako Anej kot Nataša in Matija Žitnik, ki sta se prav tako udeležila spletnega glasbenega tekmovanja in dosegla tretjo in drugo mesto, pa bodo v prihodnjih mesecih pridno vadili naprej. Pači se bo z Anejem še prej odpravil na mednarodni seminar v Žalec, razmišlja pa že o novem programu za mlade pianiste, ki bo še zahtevnejši in boljši.
Dženana Kmetec
bodo razstavo na morebitno povabilo občine pripravile še ob občinskem prazniku, sicer pa spet naslednje leto: „Vedno se potrudimo, da so na naših razstavah naši najnovejši izdelki. Tako na letošnji razstavi razstavljamo le tisto, kar smo naredile od lanskega oktobra do letos. In s tem ni tako malo dela, saj so zadnja ročna dela izpod rok naših članic nastajala praktično še zadnje minute pred otvoritvijo."
Na razstavi so se s svojimi ročnimi izdelki ob restavrator-kah predstavili tudi učenci iz videmske osnovne šole. Tokratno dvodnevno razstavo, ki je bila odprta od sobotnega jutra do nedeljskega popoldneva, so si obiskovalci lahko ogledali v kulturni dvorani videmske občinske stavbe.
SM
Po vsej Sloveniji se bo zvrstilo več kot 200 folklornih skupin, strokovna spremljevalka tokratnega srečanja v Ljutomeru Saša Meglič iz Tržiča pa bo iz murskosoboške in mariborske regije izbrala najboljše, ki se bodo pomerile na regijskem tekmovanju 24. aprila na Raz-križju. V ljutomerskem domu kulture so se s svojo izvirno pr-leško tematiko in plesom predstavili: folklorna skupina (FS) Mladi Prleki KD Šalinci-Kri-štanci-Grlava (vodja Slavica Kolbl), mlajša FS OŠ Križevci (vodja Monika Djačkaj), otroška FS TKD Babinci (vodja Antonija Podnar), otroška FS OŠ Mala Nedelja (vodja Mihaela Lipovec), otroška FS Kajer KD Bučečovci (vodji Tadeja Žu-man in Lidija Ropoša) in FS OŠ Križevci (vodja Slavica Kolbl).
NŠ
Tednikova knjigarnica
2. april - mednarodni dan knjig za otroke
BEREMO SKUPAJ
priročnik za spodbujanje branja
April je tisti mesec, ki mu radi rečemo tudi mesec knjig, saj drugi dan aprila praznujejo otroške knjige, 23. aprila pa je mednarodni dan knjig in avtorskih pravic. To je čas, ko svet obkroži poslanica o branju in knjigah in otrocih, ki jo vsako leto pripravi avtor izbrane države, enako velja tudi za pripadajočega ilustratorja. Tako pravi Francisco Hinojasa (1954) iz Mehike:
Nekoč je živela zgodba, ki so jo pripovedovali po vsem svetu
Nekoč je živela zgodba, ki so jo pripovedovali po vsem svetu. Pravzaprav zgodba ni bila le ena, ampak jih je bilo več. In svetu so začele pripovedovati o neubogljivih deklicah in skušnjavskih volkovih, o steklenih čeveljčkih in zaljubljenih kraljevičih, o pametnih mačkih in majhnih kositrnih vojakih, o prijaznih velikanih in tovarnah čokolade. Svet so napolnile z besedami, pametjo in izjemnimi liki. Vabile so k smehu, k čudenju, k sobivanju. Osmislile so svet. In te zgodbe se odtlej množijo in nam tisoč in enkrat pripovedujejo: »Nekoč je živela zgodba, ki so jo pripovedovali po vsem svetu ...« Kadar zgodbe beremo, pripovedujemo ali poslušamo, urimo svojo domišljijo, skorajda kakor da bi jo vzdrževali z vajo. Nekega dne se bo katera od teh zgodb zagotovo vrnila v naše življenje in nam prinesla ustvarjalno rešitev za težavo, ki nam bo stala na poti. Z glasnim branjem, pripovedovanjem ali poslušanjem zgodb nadaljujemo tudi prastari obred, ki je igral temeljno vlogo v civilizacijski zgodovini: ustvarjal je družbo.
Te zgodbe združujejo različne kulture, pretekle čase in generacije, da bi nam pripovedovale o enakosti - da smo vsi enaki: JAPONCI, NEMCI IN MEHIČANI; TISTI IZ SEDEMNAJSTEGA STOLETJA IN DANAŠNJI LJUDJE, KI BEREMO ZGODBE NA MEDMEREŽJU: STARI STARŠI, STARŠI IN OTROCI.
Zgodbe izpolnjujejo vse ljudi na enak način, ker smo -kljub ogromnim razlikam - globoko v sebi vsi junaki teh zgodb. Zgodbe so drugačne od živih organizmov, ki se rojevajo, razmnožujejo in umirajo - zgodbe prekipevajo od plodnosti in so lahko tudi nesmrtne. Zlasti tiste ljudske, ki jih je ob pripovedovanju in ponovnem zapisovanju mogoče prilagajati danim okoliščinam in razmeram. In na tak način postajamo njihovi soustvarjalci.
Nekoč je bila dežela, polna bajk, zgodb in legend, ki so se več stoletij prenašale z ustnim izročilom, pripovedovale zamisli o stvarjenju, pripovedovale o preteklosti, ponujale kulturno bogastvo, razvnemale radovednost in vabile nasmeh na obraze. V tej deželi so le redki imeli dostop do knjig. A to se je že začelo spreminjati. Danes zgodbe že dosegajo tudi najbolj oddaljene kotičke moje domovine Mehike. In ko najdejo bralce, udejanjajo svojo vlogo pri oblikovanje družbe, družine in posameznikov, ki bodo zato lažje našli srečo.
Torej pripovedujte in negujte zgodbe, pravljice, po-vedke, legende, posvetite se dobrim zgodbam, dobrim knjigam, veliko jih je, ki samo čakajo, da jih vzamete v roke in se potopite v daljne svetove in usode literarnih junakov. Poiščite zgodbe svojih sosedov, prednikov, sorodnikov, svojega rodnega kraja, najljubšo zgodbo svojega otroštva .
In pridite kaj k nam, v knjižnico na obisk!
Liljana Klemenčič
radioptuj
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: SM
Foto: NS
Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri.
Rokomet
Korotajeva v mladinski reprezentanci
Stran 12
Rokomet
Ormožani brez pravice do spodrsljaja
Stran 12
Kikboks
Slovenski borci zmagovali na Hrvaškem
Stran 13
Košarka
Prvak PARKL bo znan v soboto
Stran 13
Tenis
Urh na prvem turnirju Futures
Stran 14 Športnik leta 2012
V Gorišnici v ospredju judoisti
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Po dvoboju Dejan Zavec (Slovenija) - Bethuel Uushona (Namibija)
Najprej zmaga in
, nato »pod nož«
Med ljubitelji boksa še naprej odmeva zmaga našega šampio-na Dejana Zavca proti Namibij-cu Bethuelu Uushoni. Slednji se je izkazal za dostojnega tekmeca nekdanjemu svetovnemu prvaku verzije IBF, čeprav je imel proti tehnično in taktično močnejšemu tekmecu majhne možnosti za uspeh.
Večina boksarskih strokovnjakov poudarja, da je Dejan največjo zmago izbojeval na psihološkem področju, saj je boksal premišljeno, z malo ali nič tveganja, odločilne točke pa je nabiral konstantno, s stalnim pritiskom na tekmeca. S tem ga je poskušal izzvati in spodbuditi k napadalnejši taktiki, a se je na drugi strani tudi afriški Tyson zavedal Dejanove moči in ni sprejel te vloge. Raje se je konstantno izmikal s skla-njanjem glave pod dovoljeno mejo in poskušal presenetiti s hitrimi protinapadi. »Če bi boksal tako, kot sem bil doslej navajen, torej napadalno, s poudarjenim gibanjem naprej, potem bi Bethuelu ponudil bistveno več možnosti za zmago.
Moral sem aktivirati vso svojo potrpežljivost in se zadrževati, da sem ostal v smernicah, ki smo se jih v našem taboru dogovorili pred borbo. Ta taktika se je izkazala za pravilno, še enkrat več smo dobro preučili tekmeca in se nanj ustrezno pripravili. Zagotovo pa gre za novo izkušnjo, s katero sem obogatil mojo zakladnico taktičnih različic,« je po dvoboju povedal Dejan, ki ga tudi vzpodbujanje skoraj štiritisoč-glave množice ni pognalo v nekontroliran napad. V takšnih trenutkih je težko ostati zbran, zato je izjemno pomembna dobra fizična kondicija. Ta pomaga ohranjati nivo zbranosti, saj se lahko v vsakem trenutku zaneseš na močan udarec ali neprebojen gard.
Sama borba zaradi vsega naštetega ni bila paša za oči, vsebovala pa je veliko taktičnih podrobnosti, ki so pomembne predvsem za boksarske trenerje. Bila je odlična študija priprave na borbo in izpeljave taktičnih zamisli; lahko bi ji dali delovni naslov Kako v sami
Dejan Zavec je proti Namibijcu Bethuelu Uushoni slavil 32 profesionalno zmago.
borbi unovčiti svoje prednosti in se na drugi strani izogniti tveganjem. Prav v tem elementu je Dejan pokazal, da je eden izmed najboljših borcev na svetu v velterski kategoriji.
Med deseterico ga npr. uvrščajo tudi strokovnjaki pri najbolj
Lestvica velterske kategorije boksarskega pórtala boxrec
1.	Manny Pacquiao
2.	Floyd Mayweather Jr
3.	Andre Berto
1429
1392 569
54(38) ■ 3(2) - 2 nx 42(26) -0-0 um 28(22) -1 - 0 UZE
EEC

4. Devon Alexander
540 23(13)-1 -0
oz
Mike Jones
520 26(19)-0-0 i i i i i i
6. Kell Brook
504 27(18) - 0 - 0
i i i i i i
33 Filipini 35 ZDA 28 ZDA
25 ZDA
28 ZDA
25 Velika Britanija
7.	Shane Mosley
8.	Victor Ortiz
489 483
46(39) - 7 -1 mm 29(22) - 3(2) - 2 um
40 ZDA 25 ZDA
9. Carson Jones
362 33(23) - 8(2) - 2 i I I I I I I 25 ZDA
10.	Vyacheslav Senchenko	315
11.	Randall Bailey	309
12.	Leonard Bundu	308
13.	Dejan Zavec	298
32(21)-0-0	urn
42(36) - 7(3) - 0	urn
26(8) - 0 - 2	urn
32(18)-2(1)-0	um
~m ~m
□
34	Ukrajina
37	ZDA
37	Italija
36	Slovenija
Legenda: št. točk, izkupiček dvobojev (zmage (K. O.), porazi, neodločeni), zadnjih šest dvobojev, starost, država.
Nogomet • NK Aluminij
Po petnajsto zmago
V	2. ligi je do konca prvenstva samo še devet krogov. Nogometaši Aluminija iz Kidričevega po 18 krogih prepričljivo vodijo s 14 točkami prednosti pred prvim zasledovalcem ekipo Roltek Dob. To je velika razlika, ki se je realno ne da izničiti, čeprav teoretične možnosti seveda še obstajajo (skupno je za vsako ekipo na voljo še 27 točk).
V	nedeljo bo v Kidričevem
gostovala Dravinja Kostroj: ker gre za dvoboj prvega in zadnjega, dvomov o zmagovalcu ne bi smelo biti. Nogometaši iz Slovenskih Konjic v spomladanskem delu prvenstva igrajo veliko bolje kot v jesenskem, v katerem so osvojili zgolj 6 točk. V zimskem prestopnem roku so se precej okrepili, saj so v svoje vrste zvabili Matjaža Keka, Armen-da Spreča in Matica Črnica.
V štirih tekmah spomladanskega dela so dvakrat zmagali, obakrat v gosteh (Interblock, Roltek Dob), na domačem igrišču pa remizirali z Belo krajino in izgubili z Garmin Šenčurjem.
Statistika Aluminija je še prepričljivejša, saj so na vseh štirih tekmah slavili. Trener Bojan Flis nima težav s sestavo moštva, saj noben igralec nima težav s kartoni, prav tako ni poškodovanih nogometašev. V ekipo se bo vrnil tudi Klemen Bingo, ki je zadnjo tekmo izpustil zaradi bolezni.
Danilo Klajnšek
V soboto se na Ptuju v športni dvorani Ljudski vrt od 19. uri dalje obeta pravi rokometni spektakel, saj se bosta v 21. krogu 2. rokometne lige pomerila lokalna tekmeca ekipi Drave in Moškanjcev - Gori-šnice.
Ptujski modri so v sijajni formi, saj so nanizali šest zaporednih zmag, medtem ko gostje zasedajo 2. mesto na lestvici in gojijo ambicije o igranju v višji 1. B ligi. Vloga favorita na srečanju vsekakor pripada sosedom iz Gorišnice, toda na der-bijih je pač prisoten dodaten motiv. Mlada ptujska ekipa je v zadnjem obdobju precej napredovala, zato nas v vsakem primeru čaka zanimiv obračun klubov, ki se odlično poznata. Svoj delež bodo prav gotovo dodali navijači obeh klubov, ki bodo zagotovo dodobra napolnili tribune.
Lestvica velterske kategorije revije Ring:
1.	Manny Pacquiao
2.	Floyd Mayweather Jr.
3.	Victor Ortiz
4.	Andre Berto
5.	Kell Brook
6.	Vyacheslav Senchenko
7.	Mike Jones
8.	Dejan Zavec
9.	Selcuk Aydin
10.	Devon Alexander
Foto: Črtomir Goznik
znani boksarski reviji Ring, na spletnem portalu Fightnews je
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je do zmage prišel s popolno koncentracijo.
Rokomet • 2. SRL (m)
Gostje so favoriti, toda ...
Drava si potiho želi še pravljično sedmo zaporedno zmago, medtem ko ekipa Moškanjcev - Gorišnice želi potrditev 2. mesta. Pri modrih je vprašljiv nastop Leona Požara, ki je na srečanju z Novo Gorico prejel
prav tako v elitni deseterici, tik za njo pa na portalu Boxrec. Še višje bo na novi lestvici verzije WBO, ki bo objavljena konec meseca. Vse to so podatki, ki Dejana realno uvrščajo tja, kamor spada: med boksarsko elito velterske kategorije!
Operacijski poseg
Nova zmaga dobi še večjo težo s podatkom, da je Dejan včeraj že prestal operacijo komolca. »Že pred samo borbo sem opazil, da se mi v desnem komolcu pojavljajo bolečine, ki ob obremenitvah postajajo vedno večje. Ker sem se enkrat že srečeval s podobnimi težavami, sem bil tokrat bolj pozoren in nisem čakal predolgo. V sklepu komolca so znova majhni okruški kosti, ki sedaj prosto 'plavajo', ob določenih gibih pa pridejo v položaj, ko povzročajo bolečine. Zato je potreben poseg in odstranitev teh delčkov,« je pojasnil Dejan, ki so mu včeraj (v četrtek, op. a.) v Ljubljani že opravili poseg. Po njem bo potrebna rehabilitacija, ki bo po optimističnih napovedih trajala okoli 10 dni, lahko pa tudi mesec. Ko bo potrebno znova stopiti v ring, bo Dejan vsekakor pripravljen!
Jože Mohorič
močan udarec v stegensko mišico, v ekipo pa se vrača Rene Ferk. Vsi ostali so pripravljeni na nov izziv, ki pa bo zaradi lokalnega naboja še pomembnejši. Sicer pa si ptujski strateg Tomi Matjašič, ki prihaja ravno iz Gorišnice, želi korektno sojenje, od svojih varovancev pa želi maksimalen pristop, vsaj takšen, kot je bil na zadnjih tekmah.
tp
Vratar Matic Gerčar je v Gorišnico prišel iz Celja: »Dolgo časa sem branil za drugo ekipo Celja, nato pa sem se odzval povabilu trenerja Sebastjana Oblaka ter prišel v Gorišnico. Ni mi žal, saj sem prišel v dobro okolje. Reči moram, da so me tukaj dobro sprejeli. Igralci smo prava klapa na igrišču, v slačilnici in tudi izven dvorane.«
Rokometašem Gorišnice-Moškanjcev v prvenstvu trenutno dobro kaže, saj so na 2. mestu, ki še vodi v višji rang tekmovanja. »Če bi se prvenstvo končalo sedaj, potem bi res napredovali. Vsekakor bomo do konca prvenstva dali vse od sebe, da ta cilj uresničimo,« je povedal Matic Gerčar in o svojih ciljih dodal: »Vedno se je treba dokazovati. Sedaj o drugem kot branjenju v Gorišnici ne razmišljam. Prišel pa bo čas, ko bi se rad dokazal v slovenskem elitnem razredu in potem še v tujini. Vsaka pot pa potrebuje svoj čas.« (DK)
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
V soboto v prvi tekmi končnice s Krimovkami
Ptujske rokometašice, ki so z uvrstitvijo med najboljše štiri v državi dosegle nov izjemen uspeh, v soboto čaka prvo srečanje v ligi za prvaka. V gosteh se bodo namreč pomerile z dvakratnimi evropskimi prvakinjami Krimom Mercatorjem.
Sicer pa so rokometašice v rdečem letos opravile izjemno delo in zdi se, da je letošnja uvrstitev med štiri najboljše vredna še precej več kot lani, saj je ekipa mlajša in posledično tudi manj izkušena. Poleg tega ptujski klub ni imun na finančne težave. Ker je pred koncem sezone v tujino odšla še izjemna strelka Martina Strmšek, je uspeh vreden še toliko več. Varovanke Ni-kole Bistroviča so blestele predvsem jeseni, spomladi pa zmagale na srečanjih, na katerih se je to od njih pričakovalo. Posebej dramatična je bila končnica rednega dela, ko je Ptujčankam najprej na pomoč priskočila novomeška Krka (premagala je Velenjčanke), nato pa so v zadnjem krogu same suvereno opravile z žilavimi Ajdovkami. Tam je na pomoč svojim donedavnim soigralkam priskočila tudi legendarna Ana Mihaela Ciora, ki se bo v končnici za prvaka (najbrž na tekmi s Krimom na Ptuju) tudi uradno poslovila od ŽRK Mercator Tenzor ter s tem končala svojo izjemno športno pot.
Srečanja v končnici za prvaka bodo za mlado ptujsko vrsto nagrada za doseženo - srečanja s Krko, Zagorjem in Krimom se pač ne igrajo vsak dan. Ptujčanke nimajo česa izgubiti, z maksimalno angažiranostjo pa bodo skušale kateri izmed favoriziranih ekip odščipniti kakšno točko. Edini ptujski prvoligaš v ekipnih športnih si
Foto: Črtomir Goznik
Patricija Korotaj si je z odličnimi igrami v dresu ZRK MT Ptuj prislužila vpoklic v mladinsko reprezentanco.
v končnici nedvomno zasluži tudi boljši obisk in podporo na tribunah. Prav priložnost za to bo najverjetneje že 4. 4., ko na Ptuj prihaja ekipa Krke.
Korotajeva v mladinski reprezentanci Slovenije
Slovenska ženska mladinska reprezentanca bo v času od 1. do 4. 4. v Trebnjem opravila priprave za nastop v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Razveseljivo pri tem pa je dejstvo, da je bila v izbrano vrsto, ki jo že 5. 4. čaka pot na kvalifikacijski turnir, vpoklicana tudi članica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Patricija Korotaj. Slednja je bila že dalj časa v širšem izboru najboljših mladih rokometašic v Sloveniji, z zadnjimi izjemni predstavami za svoj klub pa je
dokončno prepričala selektorja Uroša Bregarja, da jo je uvrstil med 16 izbranih. Vsekakor gre za izjemno priznanje za mlado rokometašico, obenem pa je vpoklic tudi lepo priznanje za ptujski klub. Obenem je to priložnost tudi za ostale ro-kometašice, da ob trdem delu
opozorijo nase; perspektivnih igralk v ŽRK Mercator Tenzor pač ne manjka.
Kvalifikacije bodo potekale v švedskem Helsingborgu, poleg Slovenije pa se jih bodo udeležile še reprezentance Slovaške, Švedske in Norveške.
tp
Razpored ŽRK Mercator Tenzor Ptuj v Ligi za prvaka:
31. 3.: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj
4.	4.: Mercator Tenzor Ptuj - Krka 21. 4.: Zagorje - Mercator Tenzor Ptuj
28. 4.: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator
5.	5.: Krka - Mercator Tenzor Ptuj 12. 5.: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje
Atletika • AK CP Ptuj
Jeruzalem Ormož: brez pravice do spodrsljaja
Vinarji so v Šmartnem doživeli hladen tuš in doživeli boleč poraz (22:20). Statistika razkriva, da so domačini na gol sprožili 38 strelov, gostje pa kar 51! Le redkokdaj se zgodi, da ekipa s trinajstimi meti na gol več od tekmeca doživi poraz. Jeruzalem je tako v Šmartnem premagal samega sebe (in še statistiko povrh) ter skupaj z Ribnico in Šmartnim padel na samo dno lestvice.
V soboto, 31. marca, ob 19.00 na Hardek prihaja Izola, ki spada v tem prvenstvu med večja presenečenja, saj so ji vsi napovedovali gladek izpad iz elitne lige. Primorci skozi celotno sezono igrajo zelo organizirano, njihova igra ima rdečo nit, za kar gre pohvala trenerju Vladu Hrvatinu, ki je z Izolani že doslej naredil čudež. Gostje bodo v Ormož prispeli neobremenjeni in prav takšni tekmeci so najnevarnejši. Vinarji glede na situacijo na lestvici proti Izoli nimajo pravice do spodrsljaja. Zaradi poškodbe Ahilove tetive je četa trenerja Saše Prapotnika za nedoločen čas ostala brez kapetana Bojana Čudiča, ki zagotovo ne bo mogel pomagati svojim soigralcem na sobotni tekmi. Še naprej imata težave s hrbtom Jaka Špiljak in Darko Cingesar, ki bosta stisnila zobe in zaigrala na zelo pomembnem srečanju za Je-ruzalemčke. Prihod na tekmo so napovedali tudi navijači Ormožani, ki se tudi sami zavedajo, da je zdaj situacija glede obstanka v ligi sila resna.
UK
Pionirji najboljši tudi v regiji
Mladi ptujski atleti so se od zimske sezone poslovili z odličnimi rezultati na regijskem tekmovanju.
Zimski del letošnje sezone se je najdalj zavlekel za najmlajše atlete ptujskega kluba. Klubi iz vzhodne Slovenije so se lani odločili, da za svoje najmlajše pripravijo v zimski sezoni štiri tekmovanja v mnogobojih. Razlog je v tem, da imajo najmlajši, stari od 10 do 14 let, najmanj tekmovanj, atletski delavci pa so jim na ta način popestrili zimski del sezone. Na vsakem tekmovanju so se pomerili v teku na 60 metrov, v skoku v daljino in višino ter metu težke žoge. Od novembra do marca so se zvrstila štiri tekmovanja, na katerih je izstopal nadarjeni ptujski atletski podmladek.
Na zadnjem tekmovanju - prejšnji konec tedna v Slovenski Bistrici - so najboljšim podelili priznanja v skupnem seštevku. V kategoriji do 14 let sta zanesljivo zmagala Maja Bedrač in Boštjan Nahber-ger, ki sta v letošnji zimski sezoni osvajala tudi naslove državnih prvakov. Pri dekletih do 12 let pa je bila najboljša Sara Serdinšek.
Uroš Esih
Karate • Slovenija Open
Kolajni za sestri Valenko
V soboto, 24. marca, je v Laškem potekal mednarodni karate turnir Thermana Slovenia Open 2012. Tekme se je udeležilo skoraj 500 tekmovalcev iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Črne Gore, Avstrije, Italije, Bosne in Hecegovine, Švice in Švedske. Tekme sta se udeležili tudi Tinka in Ela Valenko iz Karate do kluba Ptuj. Sestri Valenko,
ki redno osvajata visoka mesta na različnih tekmovanjih, sta tudi tokrat dokazali dobro pripravljenost in taktično zrelost. V močni konkurenci sta obe osvojili kolajni. Tinka Valenko je tekmovala v borbah in zasedla odlično 2. mesto, Ela Va-lenko pa je v katah s 3. mestom osvojila bronasto medaljo.
jk
Rokomet • Mlajše selekcije
STAREJSI DEČKI B
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 9
2.	JERUZALEM ORMOŽ 7
3.	KRŠKO	8
4.	HERZ ŠMARTNO 9
5.	GORENJE VELENJE 7
6.	DOL TKI HRASTNIK 8
8	0	1
5	0	2
4	0	4
3	1	5
2	0	5
1	1	6
16 10 8 7 4 3
ŠMARTNO - JERUZALEM 27:31 (13:12)
JERUZALEM: Caf, Fekonja; Zida-rič, Kavčič 4, Horvat 5, Žižek Cvetko 6, Grabovac, Plavec 1, Kosi 10 (6), Ozmec, Luci, Sok 4, M. Hebar 1 (1). Trener: Mladen Grabovac.
GORENJE - JERUZALEM 22:32 (9:17)
JERUZALEM: Caf, Fekonja; M. Hebar 2 (1), Lukner, T. Sok 3, Luci 1, D. Ozmec 2, Kosi 12 (2), Plavec 3, Ulaga 1, Žižek Cvetko 5, Horvat 2 (1), Kavčič, Zidarič 1, Niedorfer. Trener: Mladen Grabovac.
Po zmagah nad Šmartnim in Gorenjem si je ekipa Jeruzalema zagotovila nastop na zaključnem turnirju štirih najboljših ekip v Sloveniji. Final 4 bo potekal 20. in 21. aprila v Celju, naslov državnih prvakov bodo branili jeruzalemčki. V soboto, 31. 3., ob 12.30 v zadnjem krogu polfinala na Hardeku gostijo Dol Hrastnik.
MLAJŠI DEČKI A
1.	JERUZALEM ORMOŽ 4 4 0 0 8
2.	KRKA	4 3 0 1 6
3.	KRŠKO	4 1 0 3 2
4.	DRAVA PTUJ 4 0 0 4 0 DRAVA - JERUZALEM 18:22 (8:9) JERUZALEM: Korpič Lesjak, Riz-
man; Voljč 1 (1), Niedorfer 3, Kozel, Jovanovič, M. Hebar 5 (3), Ž. Kociper, Zidarič 8, Petek 2 (1), L. Voršič 1, Šoštarič 2. Trener: Uroš Krstič.
Jeruzalemčki so proti fizično močnejši zasedbi Drave vodili skozi celo tekmo, največ za pet (16:11). Igra Ormožanov v napadu je bila dokaj solidna, obramba pa tokrat ni bila na pravem nivoju. Pred ekipo je v soboto, 31. 3., ob 10.00 domača tekma proti novomeški Krki, ki odloča o uvrstitvi na zaključni turnir. Tekmo v Novem mestu so dobili Ormožani z 20:15, toda tokrat bo pot do zmage veliko težja, saj Krka igra v odlični formi.
KADETI
CELJE - JERUZALEM GORIŠNI-CA 28:21 (10:12)
JERUZALEM GORIŠNICA: M.
Šulek, T. Cvetko; A. Sok 5 (2), R. Cvetko 6, Kirič 4 (2), Bombek 1, Hržič, Pfeifer 1, Bezjak, Bedrač 4. Trenerja: Darko Žnidarič in Alan Po-točnjak.
Gostje so odigrali odličen 1. polčas, v katerem so zamudili priložnost za še višje vodstvo. V nadaljevanju je zmagovalca odločila daljša klop Celjanov.
STAREJŠI DEČKI A
CELJE - JERUZALEM GORIŠNI-CA 33:21 (16:14)
JERUZALEM GORIŠNICA: Men-daš, Caf; V. Lukman 1, Šandor, Ve-senjak 7, Žižek Cvetko 1, Štumber-ger 1, Kosi 3, B. Geč 4, Topolovec 2, Kolmančič 2 (1). Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor.
Na tekmi, ki je odločala o potniku na Final 4 pri letnikih 1997, so Celjani zasluženo ugnali zdaj že bivše državne prvake. Domačini so si enostavno bolj želeli zmage. Omeniti je treba odlično sojenje sodniškega para Benjamina Pajiča in Tomislava Pajiča ml., ki je bilo brez napak. Takšnega sojenja si je le želeti tudi na tekmovanju mlajših kategorij.
STAREJŠE DEKLICE
MERCATOR TARA TENZOR PTUJ -ŠEMPETER VRTOJBA 35:21 (16:10)
ZRK MERCATOR TARA TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Kukovec, Barbara Borovčak 9, Tonja Kolednik 5, Sindi Zorec 3, Manja Grabrovec 3, Sandra Šrajner 4, Ana Ambrož 1, Doroteja Lah, Nika Gavez 1, Marina Majcen 2, Eva Sirc 2, Doris Kovačec, Katja Valenko, Mia Kopold 5. Trener: Sašo Petek.
V nedeljo, 25. 3., so ptujske starejše deklice odigrale tekmo 2. kroga lige za prvaka. Tekmo so domačinke odigrale zelo dobro in zasluženo zmagale z visoko razliko. V soboto, 31. 3., na Ptuj prihajajo močne tekmice iz Kopra, ki so bile na zahodu neporažene.
KU, TP
Košarka • PARKL
Prvak bo znan v soboto
Tekmovanje v košarkarski ligi PARKL je pred zaključnim dejanjem, ki se bo v soboto zgodilo v športni dvorani v Kidričevem. Glede uvrstitev v finale ni bilo nobenih težav za večkratne prvake iz Prager-skega in ekipo Vinaga, kar bo ponovitev lanskoletnega finala. Oboji so prepričljivo slavili: prvi proti ekipi GG Felnar, drugi pa proti KK Starše.
Polfinalni tekmi nista prinesli napetih obračunov. Pragersko je upravičilo vlogo favorita in zanesljivo odpravilo ekipo Good Guys Felnar. Vse je bilo odločeno že v 1. polčasu, ki so ga 4-kratni prvaki lige dobili z neverjetnih 40:10. Odlična obramba je povsem onemogočila igro Guysov, ki bodo tako kot lani igrali na tekmi za 3. mesto. Bolj tesen dvoboj se je napovedoval med ekipama KK Starše in Vinag MCApro, pa temu ni bilo tako. Odločila je že 2. četrtina, ki so jo Mariborčani dobili z 21 točkami prednosti (8:29). Najboljši strelec pri Vinagu je bil Stojkovič s 24 točkami. V ekipi Starš so sicer manjkali nekateri pomembni igralci, a to ne zmanjšuje zasluženega uspeha Mariborčanov, ki bodo v finalu poskušal poravnati račune za lanski poraz. Zagotovo se nam v finalu obeta zanimiva in kvalitetna košarkarska predstava.
Rezultati, polfinale:
KK Starše - Vinag MCApro 68:99 (18:21, 8:29, 23:29, 17:20)
KK Pragersko - GG Felnar 67:38 (20:7, 20:3, 13:17, 14:11)
Kvalifikacije za 1. ligo (1. tekma):
KK Rače - Klub ptujskih študentov 66:89 (20:30, 16:24, 14:13, 16:22)
Ob polfinalih je bila odigrana še 1. kvalifikacijska tekma za uvrstitev v prvo ligo. Dobro so čast drugo ligašev zastopali košarkarji Kluba ptujskih študentov. Prvo tekmo z ekipo KK Rače so dobili 89:66 in imajo pred povratnim dvobojem verjetno neulovljivo prednost.
Sicer pa so vsi ljubitelji košarke vabljeni v dvorano Kidričevo, kjer bo v soboto, 31. marca, zaključno dejanje 15. sezone regionalne košarkarske lige PARKL. Dogajanje se začne že ob 16. uri, veliki finale pa bo na sporedu ob 20.00. Med tekmami bodo organizatorji iz ŠD Kidričevo poskrbeli za zanimivo dogajanje, v katerem bodo lahko sodelovali tudi gledalci.
Danilo Klajnšek
Razpored zaključnega turnirja (športna dvorana Kidričevo, 31. 3.)
16.00 - 2. kvalifikacijska tekma za napredovanje v 1. ligo: Klub ptujskih študentov - KK Rače 18.00 - tekma za 3. mesto: KK Starše - Good Guys Felnar 20.00 - tekma za 1. mesto: KK Pragersko - VinagMCApro
Bovling • Podjetniška liga
Krog rekordov
Tri kroge so ekipe potrebovale za »ogrevanje«, v četrtem pa je že bila vidna prava tekmovalna forma in posledično zelo visoki izidi. Najboljši letošnji dosežek je uspel ekipi VGP Drava, ki je prva prešla mejo 2900 podrtih kegljev. Ta je v derbiju kroga v izjemno izenačenem obračunu, v katerem so v skoraj vsaki igri odločali zaključni meti, (previsoko ugnala ekipo Radio-Tednika, ki je prav tako dosegla vrhunski rezultat, 2829. Z identičnim dosežkom se lahko pohvali tudi ekipa Taluma, ki je v drugi »klasiki« premagala Tames. Še naprej preseneča MP Ptuj, ki je tokrat z 8:0 ugnal MO Ptuj, ki nikakor ne more ujeti prave forme. Na vrhu so kar tri ekipe točkovno poravnane, kar daje ligi dodaten čar.
Pri posameznikih je v prvih treh krogih slavil Črtomir Goznik, tokrat pa je z rezultatom 817 pristal »šele« na 3. mestu; boljša sta bila Blaž Ivanuša in Marko Drobnič. Prvi je z odličnimi meti dosegel magično mejo 900 podrtih kegljev, drugi pa je prvič letos vodil (zelo uspešno!) ekipo Taluma. Kar 13 posameznikov je v tem krogu preseglo mejo 700 podrtih kegljev, izven deseterice je npr. ostal Jani Kramar z rezultatom 717 ...
Rezultati 4. kroga: Tal um - Tames 5:3, Elektro Maribor - Saška bar 1:7, DaMoSS - Boxmark Team 8:0, VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj 6:2, Mestna občina Ptuj - MP Ptuj, d. o. o. 0:8.
1.	VGP DRAVA 4 2919 23 174,5
2.	MP PTUJ, D. O. O. 4 2686 23 162,2
Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 900, 2. Marko Drobnič (Talum) 851, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 817, 4. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 755, 5. Robert Šegula (Tames) 752, 6. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) in Franc Fišer (Talum) oba 740, 8. Silvo Strauss (DaMoSS) 738, 9. Gregor Miložič (Saška bar) 727, 10. Igor Vidovič (Tames) 726.
3. SAŠKA BAR	4	2603	23	158,8
4. DAMOSS	4	2679	20	161,1
5. RADIO-TEDNIK	4	2829	18	171,7
6. TAMES	4	2781	14	166,0
7. TALUM	4	2829	14	148,9
8. ELEKTRO MARIBOR 4		2362	11	144,8
9. MO PTUJ	4	2248	7	140,9
10. BOXMARK TEAM	4	2261	7	136,2
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj), povprečje 214,5, 2. Marko Drobnič (Talum) 212,8, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 188,4, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 181,9, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 181,8, 6. Jani Kramar (DaMoSS) 181,6, 7. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 175,7, 8. Robert Šegula (Tames) 174,1, 9. Silvo Strauss (DaMoSS) 171,3, 10. Andrej Trunk (Tames) 169,8.
Razpored 5. kroga (2. 4. ob 17.30): Tames - Elektro Maribor, MP Ptuj, d. o. o. - Radio-Tednik Ptuj; ob 20.00: Talum - DaMoSS, VGP Drava - Boxmark Team, Mestna občina Ptuj - Saška bar.
JM
Kikboks • Makarska open 2012
Slovenski borci zmagovali na Hrvaškem
Ekipa ptujskih in ormoških kikboksarjev se je v soboto, 24. marca, udeležila mednarodnega turnirja Makarska open na Hrvaškem. Na tekmovanju je skupno sodelovalo več kot 340 tekmovalcev iz 27 klubov iz 4 držav (Hrvaške, BiH, Madžarske in Slovenije). Iz Ptuja je na tekmovanju nastopalo 7 tekmovalcev Kluba borilnih veščin, ki so osvojili 4 prva, 3 druga in 2 tretji mesti. KBV Ormož je zastopalo 7 tekmovalcev, spremljalo pa jih je tudi 17 staršev, ki so bučno spodbujali svoje tekmovalce. V semi in light kontaktu so osvojili kar 7 prvih, 3 druga, 3 tretja mesta in eno peto mesto, kar je izreden uspeh mladih tekmovalcev.
Rezultati, KBV Ptuj (vsi semi kontakt):
1. Luka Vindiš (starejši kadeti + 69 kg, člani - 79 kg);
1. Timi Sitar (mlajši kadeti - 32 kg, 2. v kategoriji - 37 kg);
1.	Gašper Mlakar (starejši kadeti - 69 kg; 3. v kategoriji - 63 kg);
2.	Sabina Kolednik (članice -55 kg in - 60 kg);
2. Patrik Šulek (mlajši kadeti -42 kg);
Ptujska in ormoška ekipa na tekmovanju Makarska open
Foto: Franc Slodnjak
2.	Vito Čurin (starejši kadeti -69 kg);
3.	Adriana Korez (članice - 55 kg in - 60 kg).
Rezultati, KBV Ormož (semi in light kontakt):
1. Dejan Kociper (starejši kadeti - 42 kg, semi in light);
1. Matjaž Pleh (starejši kadeti -47 kg, semi in light);
1. Žan Tomažič (starejši kadeti -57 kg, semi in light);
1.	Nuša Štefančič (mladinke -55 kg, light; 5. mesto semi);
2.	Žan Tomažič (starejši kadeti -63 kg, light);
2.	Florjan Kuharič (člani - 79 kg, semi in light);
3.	Lan Kokol (mlajši kadeti - 37 kg; semi);
3. Rok Tomažič (starejši kadeti -42 kg, semi in light);
5. Nuša Štefančič (mladinke -55 kg, semi).
Vsi tekmovalci so nastopali
v dveh kategorijah. Rezultati so posebej razveseljivi, saj so morali tekmovalci na poti do medalj zmagati kar nekaj borb. Na tekmovanju sta sodila slovenska mednarodna sodnika Tončka Kaluža iz Ormoža ter Edvard Štegar iz Ptuja. Ekipo Ptuja je na tekmovanju vodil trener Vladimir Sitar, Or-možane pa sta vodila Danilo in Milan Korotaj.
UR
Brodarsko društvo Ranca
Leto polno izzivov
Brodarsko društvo Ranca Ptuj je sredina, kjer skoraj vsako leto naredijo korak ali dva naprej v izboljšanju rezultatov, v organizaciji tekmovanj in v šolah jadranja ter veslanja. Na novinarski konferenci društva smo videli spisek izjemnih rezultatov kajakaša Tilna Vido-viča (3. najboljši športnik MO Ptuj za leto 2011; v K 1 je bil na 500 metrov 4. na mladinskem EP in 5. na mladinskem SP)
in jadralcev Vida Laha, Jure Medveda in Uroša Judeža,
ki so vsi kategorizirani športniki pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
V veslaški sekciji je lani treniralo 13 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se udeležili 13 tekmovanj, medtem ko je v jadralni sekciji treniralo 25 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se udeležili 34 regat. Ob uspešnih športnikih je bil predsta-
vljen tudi spisek realiziranih tekmovanj v lanskem letu in tudi spisek tekmovanj za leto 2012, na katerih bo BD Ranca Ptuj organizator ali soorga-nizator. Med pomembnejša tekmovanja sodijo 11. jadralna regata Ptujčanka, jadralno tekmovanje za mlade Jadro Ranca 2012, Ptujski maraton v veslanju, 20. Rancarija in državno prvenstvo v kajakih in kanujih na mirnih vodah. Na večini omenjenih tekmovanj bodo sodelovali tudi predstavniki domačega društva, največ pa se v tem letu pričakuje vsekakor od veslača Tilna Vidoviča,
Foto: Črtomir Goznik
Mladi člani BD Ranca s predsednikom Emilom Mesaričem in trenerjem Tomažem Šalamunom
Judo • Pokal Murske Sobote
Nova zmaga za Šlambergerjevo
V nedeljo so se na Pokalu Murske Sobote merili najboljši slovenski mladi judoisti in judoistke. Nastopali so v kategorijah cicibanov in cicibank, mlajših dečkov in deklic ter mladincev in mladink. Sku-
pno je sodelovalo 211 tekmovalcev, ki so prišli iz 24 slovenskih klubov.
JK Drava Ptuj je imel na tekmovanju pet predstavnikov. Najbolje se je odrezala Nika Šlamberger, ki je pri mlajših
deklicah v kategoriji nad 57 kilogramov zasedla 1. mesto. Mlada članica ptujskega kluba niza uspeh za uspehom in je v tej sezoni dosegla že kar nekaj turnirskih zmag. To je zagotovo pokazatelj, da gre za
ki je že opravil prve priprave na Portugalskem. Pred njim je v sredini aprila pomembna izbirna tekma v Mantovi v Italiji, kjer se bo potegoval za nastop v članski reprezentanci na tekmi za svetovni pokal v Poznanu. Glavni cilj sezone je dober nastop in morda tudi osvojitev kakšne medalje na EP za mlajše člane v sredini julija, mogoča sta tudi nastopa na članskem EP in morda tudi v kvalifikacijah za OI v Londonu. Slednje sodijo med letošnje sekundarne cilje, predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič pa je na novinarski konferenci poudaril, da glavni čas Tilna Vidoviča šele prihaja in da je pred njim naporno štiriletno obdobje, po katerem je realen cilj njegov nastop na OI v Riu de Janeiru leta 2016.
Nekoliko nižje cilje imajo jadralci Vid Lah, Jure Medved in Uroš Judež, ki se bodo tudi v letu 2012 udeležili nekaterih velikih mednarodnih tekmovanj. Glede na njihovo kvalitetno delo in napredek v zadnjih letih lahko pričakujemo tudi kakšen odmeven rezultat. A rezultati pridejo le s trdim delom, česar se v BND Ranca dobro zavedajo. Letos bodo organizirali šolo jadranja, ki jo bo vodil Tomaž Šalamun, in šolo veslanja, ki jo bo vodil Haris Hrenko. Želijo si, da bi se obeh šol udeležilo čim več otrok in da bi kasneje ti ostali v vodnih športih.
David Breznik
talentirano judoistko. V kategoriji nad 60 kg je pri mlajših dečkih Luka Šlamberger ostal tik pod stopničkami, saj je osvojil 4. mesto. V isti starostni skupini je bil v kategoriji do 46 kg Jan Hodžar sedmi, v kategoriji do 38 kg pa Rene Kloar deveti. Boljši rezultat je pri mlajših deklicah uspel Sari Glatz, saj je bila v kategoriji do 44 kg peta.
David Breznik
Tenis • TK Terme Ptuj
Urh na prvem turnirju Futures
Na Hrvaškem trenutno poteka serija turnirjev Futures z nagradnim skladom 10 tisoč
dolarjev. Na enem izmed njih - na F4 v Rovinju - je nastopil tudi Urh Krajnc Domiter.
Foto: Črtomir Goznik
Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj)
Šahovski kotiček
Slovenskogoriška šahovska liga
Pred dvema tednoma se je na Turistični kmetiji Amur v Bodkovcih pri Juršincih s hi-tropoteznim turnirjem končala letošnja SGŠL. Na turnirju je sodelovalo 27 igralcev, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu.
To je bil njegov prvi nastop na podobnem turnirju. Konkurenca je na takšnih turnirjih izredna, kar najbolje ponazarja podatek, da je v kvalifikacijah nastop začelo kar 128 igralcev. Le najboljših 8 se je čez štiri kroge prebilo na glavni turnir. Urh se je v 1. krogu kvalifikacij pomeril z Rusom Andrejem Južnim in izgubil 2:6, 5:7. Kljub temu je bila to za mladega člana TK terme Ptuj dragocena izkušnja.
Najbolje v najmlajši kategoriji
V Ljubljani je na igriščih TK Šport plus potekal turnir v ka-
tegorijah za tekmovalce od 8. do 11. leta starosti. Na njem so nastopile tudi tri članice TK Terme Ptuj: Taja Lončarič, Nika Strašek in Nina Pli-beršek.
Vse tri so najprej nastopile v kategoriji mini tenis (U-8). V 1. krogu glavnega turnirja so bile uspešne vse tri, s čimer so se uvrstile med najboljših osem. Taja in Nika sta se v 2. krogu pomerili med seboj -zmagala je prva, slavila je tudi Nina. V polfinalu sta se med seboj znova pomerili Ptujčan-ki Taja in Nina. Tudi tokrat je slavila Taja, ki je nato v finalu ugnala še Anniko Planinšek (ŽTK Maribor) in osvojila turnir.
Taja je nastopila tudi v kategoriji midi (U-9), v katerem je v četrtfinalu izgubila proti Maji Zucchiati (Nova Gorica).
JM
Končni vrstni red hitropoteznega turnirja:
1.	Zlatko Žerak (Leskovec)
2.	Janez Vrbančič (Gorišnica)
3.	Darko Dominko (Leskovec)
4.	Tonček Kukovec (Juršinci)
5.	Bojan Lubaj (Leskovec)
Prvouvrščeni so prejeli pokale in pisna priznanja.
Končni vrstni red ekip v SGŠL:
1.	Bar Desetka Leskovec
2.	Šahovska sekcija Spuhlja
3.	Športno društvo Destrnik
4.	Društvo Sivi panter Juršinci
5.	Šahovsko društvo Gorišnica
6.	Športno društvo Sv. Tomaž
V ligi je sodelovalo 6 ekip, najboljše 3 so prejele pokale. Vse sodelujoče ekipe so prejele priznanja in klopotce, ki jih je izdelal in poklonil
S M.T.	26 Š.T.
S	25,5
6	23
4	20
3	16,5
1	9
Franc Vidovič iz Leskovca.
Na zaključni pogostitvi so sklenili, da bo pričetek naslednje sezone v novembru 2012. Organizatorji
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14 - vzhod
1. SML
REZULTATI 21. KROGA: IB Interblock - Aluminij 2:1, Krško -Maribor 1:0, Celje - NŠ R. Koren Dravograd 3:3, HIT Gorica - Bravo Publikum 3:1, FC Koper - Šampi-on Celje 2:1, Olimpija - NOGA Triglav 3:2, Rudar Velenje - Mura 05 1:1, Domžale - Krka 3:3
1.	HIT GORICA
2.FC	KOPER
3.	DOMŽALE
4.	OLIMPIJA
5.	MARIBOR
6.	RUDAR VELENJE
7.	IB INTERBLOCK
8.	ŠAMPION CELJE
9.	MURA O5
10.	NOGA TRIGLAV
11.	B. PUBLIKUM
12.	ALUMINIJ
13.	CELJE
14.DRAVOGRAD
15.	KRKA
16.	KRŠKO
5
1	63:20 5 47:23
2	56:29 4 46:29 7 49:27 7 34:32 7 31:30
3 10 34:45
3	10 2S:45 7 S 33:36
4	10 24:39 21 6 4 11 22:34 21 3 9 9 29:41
7 11 25:39 7 12 27:4S 6 13 27:50
2115 5 2113 3
2111	S
2112	5 2112 2 2110 4 21 9 21 S 21 S 21 6 21 7
21 3 21 2 21 2
2:1 (1:1)
STRELCA 1:0 Anželj (41.), 1:1 Kristl (42.), 2:1 Anželj (58.)
ALUMINIJ: Cvetič, Cesar, Kajtna, Dvoršal - Špehar, Cesar, Horvat, Kristl, Vindiš (Damše), Strel (Koba-le), Goljat, Sagadin (Babšek), Pul-ko. Trener: Primož Gorše.
1. SKL
REZULTATI 21. KROGA: IB Interblock - Aluminij 4:2, Krško -Maribor 1:4, Celje - NŠ R. Koren Dravograd 2:1, HIT Gorica - Bravo Publikum 0:1, FC Koper - Šampi-on Celje 6:0, Olimpija - NOGA Triglav 1:0, Rudar Velenje - Mura 05 3:2, Domžale - Krka 5:2
1.	FC KOPER
2.	MARIBOR
3.	NOGA TRIGLAV
4.	ALUMINIJ
5.	IB INTERBLOCK
6.	DOMŽALE
7.	OLIMPIJA
10.	CELJE
11.	KRKA
12.	DRAVOGRAD
13.	HIT GORICA
14.	KRŠKO
15.	MURA 05
21 S 3 10 26:36 27
21 7 21 5 21 4 21 5 21 4
16. ŠAMPION CELJE 21 4
2	12 26:43 5	11 27:50 5	12 13:23 1	15 20:5S
3	14 21:47 3	14 11:52
ALUMINIJ
IB INTERBLOCK
ALUMINIJ 9. RUDAR VELENJE
2120	0	1 75:	15	60
2114	2	5 60:	19	44
2112	4	5 45:	21	40
2111	4	6 40:	31	37
2111	3	7 40:	36	36
2110	6	5 36:	32	36
2111	2	S 41:	24	35
21 9	2	10 1S:	24	29
21 7	7	7 30:	2S	2S
IB INTERBLOCK -
4:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Jugovar (6), 2:0 Jazbec (11), 2:1 Špehonja (33), 3:1 Gajič (43), 4:1 Rupnik (52), 4:2 Petek (61)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence (Ornik), Gerečnik, Kelc, Novačan, Cafuta, Rogina, Špehonja (Knez), Petek, Krajnc ( Dobaj), Planinšek (Novak). Trener: Bojan Špehonja.
LIGA U-14
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij
-	Rudar Velenje 3:0, Maribor -Nissan Ferk Jarenina 2:0, Mura 05
-	Brežice 4:1, NŠ R. Koren Dravograd - Celje 0:9, Nafta - Pobrežje 2:3, Kovinar Tezno - Tehnostroj Veržej 0:0, Šampion Celje - Žele-
k sodelovanju vabijo vse zainteresirane ekipe oz. ljubitelje šaha iz ptujskega območja.
Anton Lajh
zničar 4:0, Žalec - Dravinja 4:0
1.	MARIBOR
2.	ALUMINIJ
3.	CELJE
4.	RUDAR VELENJE
5.	POBREŽJE
6.	FERK JARENINA
7.	ŠAMPION CELJE
8.	ŽELEZNIČAR
9.	MURA 05
10.	NAFTA
11.	TEHNO. VERŽEJ
12.	KOVINAR TEZNO 19 4
13.	ŽALEC
14.DRAVOGRAD
15.	DRAVINJA
16.	BREŽICE
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE
3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Brodnjak (28.), 2:0 Muharemi (67.), 3:0 Gale (69.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Muharemi, Zorec, Petek (Klanj-šek), Brodnjak, Hreljič (Bračič), Brec, Petrovič, Gale, Lončarič (Ša-vorič). Trener: Borut Kolar.
DK
1916	3	0 S0:7	51
1916	2	1 91:4	50
1915	3	1 97:12	4S
1911	2	6 49:30	35
1911	1	7 31:2S	34
19 9	3	7 36:33	30
19 9	1	9 37:17	2S
19 9	0	10 24:51	27
19 S	3	S 30:33	27
19 S	0	11 39:44	24
19 6	3	10 25:52	21
19 4	3	12 1S:56	15
19 4	2	13 19:S3	14
19 4	1	14 16:47	13
19 4	1	14 21:79	13
19 4	0	15 17:54	12
Mladinski pokal MNZ Ptuj
ALUMINIJ - AHA EMMI BISTRICA 2:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Damše (12.),1:1 Zgoznik (53.) 2:1 Horvat (83. iz 11-m)
ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna (Gerečnik), Dvor-šak - Špehar, Horvat, Babšek (Cesar), Kristl (Cafuta), Goljat (Kelc), Kobale, Sagadin (Vindiš), Pulko, Damše. Trener: Primož Gorše.
AHA EMMI BISTRICA: Dabanovič, Klinc (Štern), Majcen, Mlakar, Motaln, Polegek, Topič (Kokollari), Korošec, Zgoznik, Ornik, Bo-škovič. Trener: Božo Ornik.
V finalu mladinskega pokala MNZ Ptuj, ki je v torek potekalo v Kidričevem, so domači mladinci težje od pričakovanj premagali vrstnike iz Slovenske Bistrice. Odločitev o zmagovalcu je padla šele v zaključku srečanja.
Danilo Klajnšek
Mladinci Aluminija, pokalni prvaki MNZ Ptuj za sezono 2011/12
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA LIGA
PARI 27. KROGA - SOBOTA ob 16.00: HIT Gorica - Triglav, Celje -Mura 05; SOBOTA ob 17.00: Olimpija - Domžale; SOBOTA ob 18.00: Nafta - Rudar Velenje; NEDELJA ob 15.00: Luka Koper - Maribor
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Roltek Dob - Šmartno 1928, Krško - Bela krajina; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Dravinja Kostroj, Garmin Šenčur - Simer Šampion, Kalcer Radomlje - Bravo 1 Interblock
3.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Kovinar Štore - Zavrč, Paloma - Stojnci, Tehnostroj Veržej - Tromejnik G Kalamar, Zreče - Čar-da. Koroška Dravograd - Odranci, AHA EMMI Bistrica - Malečnik; NEDELJA ob 15.00: Grad - Rakičan
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Peca - NŠ Drava Ptuj, MU Šentjur - Boč Poljčane, Koroške gradnje - Pohorje, Šoštanj - Kovinar Tezno; NEDELJA ob 15.00: Carrera Optyl Ormož - Tehnotim Pesnica, Podvinci Betonarna Kuhar - Marles hiše
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 15.00: 1A Avto Gerečja vas - Pod-vinci Betonarna Kuhar, Rogoznica - Hajdina, Dornava Vrtnarstvo Ko-vačec - Lovrenc, Apače - Središče; NEDELJA ob 15.00: Oplotnica
-	Skorba, Gorišnica - Makole, Bukovci - Videm
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Tržec - Podlehnik, Cirkulane
-	Leskovec, Pragersko - Grajena, Spodnja Polskava - Zgornja Pol-skava; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Markovci; NEDELJA ob 15.00: Majšperk - Slovenja vas (igra se v Gerečji vasi)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARI 10. KROGA - PETEK ob 17.30: Dornava - Videm, Boč - Pohorje Oplotnica, Grajena - Hajdina VETERANI 40
PARI 10. KROGA - PETEK ob 17.30: Pragersko 75 - Podlehnik, Zgornja Polskava - Podvinci, Lovrenc - Tržec, Leskovec - Gorišnica
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
22. KROG: Aluminij - Celje (sobota ob 15.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
22. KROG: Aluminij - Celje (sobota ob 13.00)
Rokomet
1. NLB LEASING LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 3. KROGA: Cimos Koper - Gorenje, Celje Pivovarna Laško -Maribor Branik, Trimo Trebnje - Krško
LIGA ZA OBSTANEK
PARA 3. KROGA: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola (sobota ob 19.00), Ribnica Riko hiše - Šmartno
1. A SRL (ž) LIGA ZA PRVAKA
1. KROG: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00), Zagorje GEN I - Krka
1.	B SRL (m)
18. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Grča Kočevje
2.	SRL (m)
21. KROG: Drava Ptuj - Moškanjci (sobota ob 19.00)
Odbojka • 3. DOL - VZHOD (ž)
18. KROG: AC Prstec Ptuj - Vuzenica (sobota ob 17.00 v gimnazijski telovadnici)
Danilo Klajnšek
Karting
Začetek sezone
Ljubitelji in tekmovalci kartinga so s prvo tekmo v italijanskem Je-solu dočakali prvo od devetih dirk za državno in pokalno prvenstvo Slovenije. Udeležba je bila številčno skromna, saj je v desetih kategorijah nastopilo 35 tekmovalcev in tekmovalk. Med njimi so bili predstavniki AMD Ptuj in AMD Hajdina.
V razredu Rotax Max Senior sta nastopila člana AMD Ptuj Anja Vodušek in Dejan Lazič; prva je v predfinalnih in finalnih vožnjah v tekmovanju za državno in pokalno prvenstvo osvojila 2.
mesto, slednji pa 3. v obeh tekmovanjih.
V	R-7 KZ 2 je v obeh kategorijah prepričljivo zmagal Matjaž Dominko iz AMD Ptuj, Luka Ploj (AMD Ptuj) je bil 4. na državnem tekmovanju in 5. na pokalnem prvenstvu.
V	razredu R-9 je skupno 1. mesto pripadlo Maksu Mlakarju iz AMD Hajdina, na pokalnem tekmovanju je Maks slavil v predfi-nalni vožnji, v finalni pa je bil tretji. Albin Pernat (AMD Hajdina) je bil na tekmovanju za državno prvenstvo dvakrat četrti, v pokalnem seštevku pa dvakrat peti.
DK
Gorišnica • Športnik leta 2012
V ospredju judoisti
Športna zveza Gorišnica, ki jo vodi Dušan Janže-kovič, je konec minulega tedna pripravila že tradicionalni izbor športnika leta za 2011. Titula najboljše med najboljšimi je letos pripadla Tanji Kociper, članici Judo kluba Gorišnica.
Tanja v klubu trenira že 11 let, naziv športnice leta pa si je zaslužila predvsem z zadnjimi velikimi uspehi: lani je namreč dosegla tretje mesto na državnem prvenstvu v kategoriji mladink, mlajših članic in članic, prav tako je bila tretja tudi na državnem prvenstvu pasovi, med njenimi lanskimi osvojenimi odličnimi uvrstitvami na mednarodnih turnirjih pa je še drugo mesto na pokalu Lendave ter tri tretja mesta na pokalih Ptuja, Bežigrada in Nagaoke.
Poleg športnice leta pa so na petkovi slovesnosti podelili še druga priznanja. Na področju šolskega športa so si priznanja zaslužili Alja Jan-žekovič kot odlična mlada ša-
histka v kategoriji mlajših deklic, Gašper Vesenjak med starejšimi dečki v rokometu in metu vorteksa ter šolska
rokometna ekipa mlajših deklic.
Priznanja za perspektivne mlade športnike občine Gorišnica za leto 2011 so prejeli Matic Geč (član RD Moškanj-ci - Gorišnica), Dominik Fi-jačko (član ŠD Gorišnica) in David Živič (član ŠRD Gorišnica).
Za najboljše rekreativne športnike minulega leta v občini so bili razglašeni Srečko Kolar (član ŠRD Gorišnica) in ekipa kolesarjev KK Muretinci, ki so uspešno odpeljali kolesarki maraton do Portoroža.
Posebno priznanje za najbolj zaslužnega športnega delavca v letu 2011 je prejel Janko Žnidarič, sicer eden od ustanoviteljev Športne zveze Gorišnica in Judo kluba, ki mu je devet let tudi predsedoval.
Priznanje za posebne dosežke na področju športa za
Športno plezanje
V Jursincih nova plezalna stena
Večnamenska dvorana v občini Juršinci bogatejša še za eno pridobitev; konec minulega tedna so namreč uradno odprli novo plezalno steno.
»Ureditev plezalne stene je financirala Občina Juršinci, s 17 % pa je projekt sofinanciralo tudi nekdanje ministrstvo za šolstvo in šport. Izdelava plezalne stene v večnamenski dvorani Juršinci, širine 7,5 m in višine 8,5 m, s previsnostjo 2-4 m, bo omogočala kvalitetnejši pristop k raznolikosti in vsestranskosti športne aktivnosti otrok, mladine, inva-
lidov in druge zainteresirane populacije v občini Juršinci. Investicija bo ob družbeno-sociološkem vplivu imela tudi pozitiven učinek na družabno življenje v občini, saj se lahko upravičeno pričakuje, da se bodo ustanovile sekcije plezalnega športa. Športno plezanje se bo promoviralo tudi v tekmovalnem smislu, kar predstavlja realne možnosti ustvarjanja pogojev popularizacije športa in športne zvrsti,« je ob robu otvoritve povedal župan Alojz Kaučič.
SM
leto 2011 je prejel Andrej Hunjet, vsestranski športnik, udeleženec petih triatlonov, več maratonov, udeleženec avstrijskega Ironmana, olimi-pijskega in sprint triatlona itd.
Naziv najboljšega trenerja občine za leto 2011 si je prislužil Franc Nasko, nosilec mojstrskega pasu v judu ter trener in funkcionar v Judo klubu Gorišnica, naziv najboljše ekipe pa si je prislužila ekipa Judo kluba Gorišnica za dosežene vrhunske rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih.
Zbrane na slovesnosti je pozdravil predsednik ŠZ Dušan Janžekovič, ki je v svojem nagovoru med drugim poudaril: „Vsak dan se lahko prepričamo, da so športniki, tako individualni kot ekipe, največji promotorji svojega okolja, pa naj bo to na nivoju lokalnih skupnosti ali pa države. Zato si zaslužijo pozornost in priznanje za svoje delo in uspehe. Besedi uspeh in rezultat vzročno pogojno
Za športnico leta 2011 v občini Gorišnica je bila izbrana odlična judoistka Tanja Kociper (četrta z leve), posebna priznanja pa so dobili še drugi športniki in ekipe, ki so se v lanskem letu posebej izkazali
takoj povežemo z besedo denar. Pri športnih rezultatih pa vseeno le ni vse v denarju. A tega ne govorim zato, ker se v lokalnem okolju nenehno nahajamo v primežu omejenih finančnih zmožnosti. To govorim zato, ker je od samih sredstev dolgoročno pomembnejše dejstvo, da športniki s svojim zgledom v svoje vrste pritegnejo mladino in jo tako obvarujejo pred mnogimi pastmi sodobne družbe. Šport pa niso samo vrhunski
športniki in dosežki, čeprav se ti najbolj vidijo in so najbolj občudovani, ampak je to šport na vseh ravneh, ki so morale delovati usklajeno, da je prišlo do uspehov. In v tem je dragocenost gorišniškega športa, ki se odraža v svoji raznolikosti in pojavnih oblikah, v številnih športnih društvih, klubih ter z množico tistih, ki se vsak po svojem okusu in volji včlanijo in ukvarjajo s športno dejavnostjo. Pri tem ni nepomembno, da razumevanje
športa kot prvina zdravega načina življenja dobiva vedno večji pomen pri vseh starostnih skupinah, kar nam dokazujejo množične športnorekreativne prireditve!"
Za kulturni utrinek slovesne prireditev so letos poskrbeli šolska plesna skupina tretjih in šestih razredov s plesalcem Aleksom Kolaričem, Ema Hunjet z violino in džembo, Klara Horvat s flavto in mažo-retke iz Dornave.
SM
Gorišnica • 21. državno ekipno šahovsko tekmovanje
Šah - najbolj popularna interesna dejavnost
Osnovna šola Gorišnica je minulo nedeljo gostila 21. državno ekipno prvenstvo v šahu za starejše osnovnošolce (od sedmega do devetega razreda). Tekmovanja se je udeležilo kar 18 fantovskih ekip in 10 dekliških iz različnih osnovnih šol po državi.
Med fantovskimi ekipami je na koncu slavila štiričlanska ekipa iz OŠ Nove Jarše (Ljubljana), drugo mesto je osvojila ekipa iz OŠ Ivana Roba (Šempeter), tretje mesto pa ekipa iz OŠ Stražišče 1 (Kranj). Domačini v postavi David Zagoršek, Gašper Pe-klar, Tim Starčič, Alen Muhič in Luka Petek so zasedli šesto mesto med 18 ekipami, posebno nagrado kot najboljši igralec na četrti deski pa je dobil Alen Muhič.
Med dekleti je slavila ekipa OŠ Bogojina pred drugouvr-ščeno ekipo iz OŠ Ig, tretje mesto pa je zasedla ekipa iz OŠ Blanca. Mlade Gorišničan-ke (Alja Janžekovič, Karmen Kostanjevec ter Lara in Sara Čagran) so se uvrstile na sedmo mesto med skupno desetimi dekliškimi ekipami.
Mentorji gorišniških mladih šahistov in šahistk Anita Vogrin, Klementina Lindič in Bojan Lubaj so bili z uspehi svojih tekmovalnih ekip zadovoljni, čeprav tokrat tekmovalci niso posegli po najvišjih mestih. Ob celodnevnem nedeljskem šahovskem tekmovanju je bila v prostorih večnamenske dvorane na ogled tudi razstava o šolski zgodovini šaha. „Osnovna šola Gorišnica je ena najbolj 'šahovskih šol' v Sloveniji. Ima izjemno bogato šahovsko tradicijo, številne naslove šahovskih državnih prvakov tako ekipno kot posamično ter največje število šahistov na šahovskih krožkih. OŠ Gorišnica je bila ena prvih šol, ki je tudi pri-
Na 21. državnem ekipnem prvenstvu starejših osnovnošolcev je domača fantovska ekipa iz OŠ Gorišnica zasedla šesto, dekliška pa sedmo mesto. Sicer pa šahovski krožek v OŠ Gorišnica obiskuje kar 120 od skupno 388 učencev, kar ga uvršča v najbolj popularno interesno dejavnost v šoli.
stopila k projektu Šah v vse slovenske šole. Šahovska dejavnost na šoli se je začela leta 1978, mentor pa je bil učitelj Ivan Voršič. Ob delu je vodil še matematični krožek in že v prvih letih dosegel s svojimi učenci odlične rezultate. V prostem času je rad igral šah in namizni tenis. Ugotovil je, da mu je šah zelo blizu in da bo otrokom na tem področju lahko dal največ. Tako je po opravljeni diplomi na OŠ Go-rišnica začel s poučevanjem matematike in od leta 1978 prevzel tudi delo šahovskega mentorja," je o začetkih šaha na šoli povedala mentorica Anita Voršič, sicer Ivanova hči, ki je krožek prevzela po njegovi upokojitvi. Ker je bilo zanimanje za šah zelo veliko, sta ji kmalu priskočila na pomoč še Lubaj in Lindičeva: „V letošnjem šolskem letu šahovski krožek obiskuje 120 učencev. 55 šahistov iz prve triade pod mentorstvom Kle-
mentine Lindič pridno šahira vsak teden ob sredah in četrtkih. 30 učencev iz druge triade in 30 učencev iz tretje triade pa je že aktivno vključenih v šolske šahovske lige, ki jih vodiva Bojan Lubaj in jaz. Šola sicer šteje 388 učencev, kar pomeni, da je šah najbolj popularna interesna dejavnost. Najuspešnejši šahisti, ki so ponesli ime gorišniške osnovne šole tudi izven naših meja, so bili Anita Ličina, Helena Ri-žnar, Jurij Cvitanič, Dominik Cvitanič, Barbara Šumenjak in Alja Janžekovič," je še na kratko povzela Voršičeva.
Mentorji gorišniškega šahovskega krožka ocenjujejo, da je šah na šoli tako popularen predvsem zaradi bogate tradicije, pa tudi samega pristopa do otrok, saj le-ti na začetku svoje šahovske poti spoznavajo šah predvsem skozi različne oblike iger. „V projekt Šah v vse slovenske šole smo se vključili predvsem zaradi
opreme, ki nam je pri tako velikem številu šahistov prišla še kako prav, pa tudi zaradi vseh ugodnosti, ki jih projekt ponuja. Pri urah interesne dejavnosti tako lahko učenci brskajo po učbenikih in komaj čakajo na nove šahovske probleme. Zavedajo se namreč, da je šah zagotovo najbolj razširjena miselna igra na svetu, ki združuje vrsto pozitivnih lastnosti in mlade usmerja v družbo znanja. Zaradi tega je še kako pomembno, da se vse te lastnosti in znanje začnejo razvijati že v zgodnjem otroštvu, torej v šoli."
Kot je še povedala Vorši-čeva, na šoli vsako leto že tradicionalno izvedejo tudi dan šaha, v okviru katerega skupaj s Šahovskim društvom Gorišnica pripravijo šahovske delavnice, razstavo in nato še medgeneracijski šahovski turnir.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Iz vrta na mizo (1. del)
Že spomladi, ko se lotite zasaditve sadnega in zelenjavnega vrta, je dobro vedeti, kaj boste s pridelkom naredili. Običajno se zgodi, da naenkrat dozori skoraj ves pridelek in ga ni mogoče pojesti vsega naenkrat. Zaradi tega je smiselno, da si takrat pripravite ozimnico za hladnejše dni, ko svežega sadja in zelenjave skoraj ni na voljo.
Dobro si je že vnaprej približno zamisliti, kaj vse nameravate pripraviti za ozimnico, in potem na vrtu zasaditi ustrezno sadje in zelenjavo. Poleg tega pa lahko seveda uporabite tudi sadje, ki zraste na drevesih ali grmičkih. Da bo odločitev lažja, je zbranih nekaj zanimivih receptov, ki vam bodo morda pri načrtovanju zasaditve vrta in poznejši pripravi ozimnice prišli prav. Če pa že ne boste vsega pridelali na svojem vrtu, pa je pametno nakupiti zelenjavo in sadje takrat, ko je najcenejše in ga je povsod dovolj.
Zelenjavna pašteta
4 kg paprik, 5 kg paradižnika, 1 kg čebule, 1 glavica česna, 1 kg korenja, šopek peter-šilja, nekaj listov zelene, 3 ali 4 lovorovi listi, nekaj zrn popra, sol po okusu, 15 dag gorčice, 1/2 l litra olja
Vso zelenjavo očistite, na-režite in dajte kuhat v večji lonec, da se zmehča. Kuhano pretlačite in dajte v širšo posodo ter še malo kuhajte, da voda močno izpari in nastane masa, ki je gostejša od marmelade. Nato prilijte olje in še malo kuhajte. Primešajte gorčico in odstavite. Še vročo polnite v kozarce. Če jo pasterizirate 60
minut pri 98 stopinjah, je še dalj časa obstojna.
Natrgane paprike Ozimnica
Rdeče paprike, sol, kis za vlaganje, olje, feferoni ali čili
Paprike specite, olupite in očistite. Narežite jih na trakove ali natrgajte. V posodo dajte malo olja in pražite eno uro. Večkrat premešajte. Solite po okusu. Če imate radi pikantne jedi, lahko dodate kakšen fefe-ron ali čili. Na koncu dodajte malo kisa za vlaganje. Kozarce za vlaganje segrejte v pečici. Paprike dajte v vroče kozarce (pomagajte si s širokim lijem ali z zgornjim delom odrezane plastenke). Odprte kozarčke postavite v vročo pečico za 30
minut. Vzemite jih iz pečice, v vsak kozarček na vrh dodajte žličko olja in zaprite.
Zmečkana zelenjava
5 čebul, 7 paprik, 12-15 paradižnikov, olivno olje, začimbe
Vso zelenjavo narežite na kocke. Na olivnem olju prepra-žite čebulo, da ovene. Dodajte papriko, ponovno pražite, da se nekoliko zmehča (cca. 10 minut). Dodajte paradižnik, premešajte in kuhajte cca. 20-30 minut. S paličnim me-


v ---M' 'í
> ?
4
■ r.v >

Pomladna čebula
šalnikom zmeljite zelenjavo. Nato dodajte začimbe: sol, poper, baziliko, timijan, drobnjak, peteršilj, cel poper, pekoči fe-feron ... (vse po okusu in želji). Še vroče shranite v kozarce, te postavite na pokrov in počasi ohlajajte. Nato pripravek shranite na hladnem. Ko kozarec odprete, ga čimprej porabite (hranite v hladilniku). Porabite na različne načine: dodatek k omakam, rižotam, zelenjavnim juham, obaram, golažu ...
Vložene kumarice
Kis in vodo pomešamo v razmerju 1:3. Na 4 l mešanice dodamo 3 žličke soli, žličko sladkorja in 6 strokov česna. Zavremo. Zavretek vlijemo na kumarice, ki smo jih zložili v kozarce. Dodamo celi poper in zapremo. Položimo v pekač, v katerem je na dnu nekaj vode, in pasteriziramo dobre pol ure pri 150 stopinjah (ventilacijska nekoliko manjša temperatura). Ohladimo v pečici ali povijemo v koco.
Alenka Šmigoc Vinko (se nadaljuje)
Tačke in repki
Zajedavci v prebavilih pri malih živalih
Lastniki muc in kužkov pogosto zelo zaskrbljeni sprašujejo, kaj storiti, kadar opazijo v iztrebkih svojih ljubljenčkov bela zrnca, ki so videti kot riževa zrna. Še huje je, če opazijo, da je v izbruhani vsebini ali v iztrebkih vse polno tankih migajočih organizmov. Pogosto so razočarani, ker so imeli svojo žival pri veterinarju, vendar so po nekaj mesecih ponovno našli omenjene parazite v blatu živali.
	
	
	»il
V*	& /1 1
	
Foto: E. Senear
Zajedavci ali paraziti so v prebavilih pri kužkih in mucah prav tako pogosti kot bolhe ali klopi. Najdemo lahko najrazličnejše oblike zajedavcev: od centimeter velike gliste do meter velike trakulje. Zanemarjanje invazije z zajedavci lahko privede do resnih bolezenskih stanj pri živalih, od prebavnih motenj z bruhanjem in drisko, do zaprtja, ki ga lahko povzročijo v klobčič zvite gliste v črevesu. Zraven tega se lahko določeni zajedavci prenašajo tudi na človeka, pri čemer mislim predvsem na trakuljo. Zajedavci so še posebej nevarni pri mladih živalih, saj lahko povzročijo močno slabokrvnost in tudi pogin mladička. Vsekakor pa vplivajo zelo negativno na imunski sistem, ga oslabijo in s tem naredijo žival precej bolj dovzetno za infekcije, prehlade in druge bolezni, ki so povezane s slabostjo imunskega sistema. Zajedavce pri živalih zelo poenostavljeno prikazano razdelimo v želodčne gliste, črevesne gliste, srčne gliste, trakulje in praživali ali protozoje. Za človeka lahko predstavlja realno nevarnost
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
trakulja, ki jo naš mali ljubljenček veselo prenaša in hrani v svojem prebavnem traktu. V blatu okuženih živali pogosto najdemo posamezne odrivke trakulj, ki spominjajo na riževa zrnca. Okužene živali hujšajo, kljub temu da imajo apetit, dlaka izgublja lesk, lahko se pojavi bruhanje ali driska, napet trebušček.
Odpravljanje črevesnih za-jedavcev je dokaj učinkovito, zelo pa je pomembno, da upoštevamo navodila veterinarja in proizvajalca zdravila. Veterinar nam bo izdelal protokol, po katerem bomo že pri mladičku in kasneje odpravljali zajedavce. Na splošno velja, da moramo vsaj tri- do štirikrat letno uporabiti sredstva proti zajedavcem, ki so na voljo v obliki tabletk, past, sirupov, kožnih kapljic, ovratnic in injekcij. Natančno se moramo držati navodil, ki jih dobimo pri nakupu zdravil, saj bomo le tako uspešni pri odpravljanju. Pomembno je, da odpravimo tudi bolhe, saj so vmesni gostitelji za nekatere trakulje.
Kmetijska svetovalna služba
Pomen oljne ogrščice v pridelavi in predelavi ter prehrani živali
Oljna ogrščica je na slovenskih njivah pogost posevek in odlično dopolnjuje njivski kolobar namesto sladkorne pese, ki je žal več ne pridelujemo. Z njo je posejanih prek 5300 ha površin, samo na območju Zavoda Ptuj je 1350 ha površin.
Pomen ogrščice pa je tudi v tem, da se pridelek dobro izkoristi za prehrano. Samo olje oljne ogrščice ima vedno večji pomen tudi v prehrani ljudi. Glede tega so žlahtnitelji ogrščice v zadnjih desetletjih dosegli odlične rezultate. Z drastičnim zmanjšanjem vsebnosti škodljive kisline eruka v ogrščičnem olju na manj kot 1 % je nastalo za prehrano ljudi zelo kakovostno rastlinsko olje. To olje vsebuje poleg velikega deleža oleinske kisline tudi pomemben delež prehransko-fiziološko pomembnih esencialnih maščobnih kislin (MK) linolne (n-6 oz. omega-6) in a-linolenske (n-3 oz. omega-3) pri zelo ugodno ozkem razmerju (2:1) med linolno in a-linolensko kislino.
Poleg olja pa je pomemben tudi stranski produkt predelave olja. Z zmanjšanjem vsebnosti glukozinolatov v ogrščičnem semenu so tudi stranski produkti proizvodnje ogrščičnega olja (ogrščične pogače, ogr-ščični ekspeler, ogrščične tropine) postali boljša beljakovinska krmila za neprežvekovalce. Zato se kot beljakovinsko krmilo lahko dobro vključuje tako v prehrani goveda kot tudi v prehrani prašičev.
Pri sortah ogrščice z dvojno ničlo (00-sorte) pomeni prva ničla brez kisline eruka, druga ničla pa man kot norma 25 |j molov glukozinolatov na g semena. Sejemo v glavnem sorte z dvojno ničlo oziroma trojno ničlo.
Kakšen stranski produkt predelave olja bomo imeli, je odvisno od postopka predelave. Najenostavnejše je hladno stiskanje semena oljne ogrščice, ko na valjčni stiskalnici pod močnim pritiskom iztisnemo olje. Hladno stiskanje pride v poštev predvsem pri manjši proizvodnji, iz katere se ogrščično olje ne pridobiva za prehranske namene, ampak predvsem za biodizel. Pri tem nastanejo ogrščične pogače (OgPog ), ki so z maščobami bogat stranski proizvod (8-20 % surovih maščob -odvisno od intenzivnosti stiskanja). Pri tem postopku proizvodnje olja praktično ne pride do razgradnje glukozinolatov in tudi lastnosti beljakovin ogrščice se ne spremenijo.
V nekaterih modernih stiskalnicah olja uporabljajo dvakratno stiskanje z vsakokratno uporabo kondicioniranja (vroče stiskanje). Kot stranski proizvod nastane ekspeler (OgEks). Vsebnost olja v OgEks je nekje med OgTr in OgPog.
Za doseganje velikega izkoristka pridobivanja olja uporabljajo moderne sistemske postopke stiskanja, ekstrahiranja in toastiranja. Kot stranski proizvod nastanejo ogrščične tropine z nizko vsebnostjo maščob (OgTr). Za krmno vrednost OgTr je zelo pomemben postopek toastiranja, med katerim pride do pomembne razgradnje glukozinola-tov in izboljšanja kakovosti beljakovin OgTr za prežvekovalce. Visoka temperatura med postopkom toastiranja izboljša obstojnost beljakovin v vampu. Zaradi tega se v vampu razgradi manj beljakovin in pride relativno več nerazgrajenih beljakovin v tanko črevo.
Po podatkih vsebuje seme oljne ogrščice 45 % maščobe in 22 % beljakovin. Oljne pogače vsebujejo 14 % olja, 34 % beljakovin in 11 % vlaknine. Ogrščični ekspeler vsebuje 6 % olja, 38 % surovih beljakovin in 12 % surove vlaknine. Ogrščične tropine pa vsebujejo 2 % olja, 40 % beljakovin in 14 % vlaknine. Po teh podatkih je smiselno, da se oljna ogrščica predeluje v jedilno olje in stranski produkt oljne tropine, ki so najkvalitetnejše in kot beljakovinski stranski produkt uporabne tako za prežvekovalce kot za prehrano prašičev.
Snov ali krmilo	Surove maščobe %	Surove beljakovine %	Surova vlaknina %	NDV %
Ogrščično seme	45	22	8	13
Ogrščične pogače	14	34	11	19
Ogrščični ekspeler	6	38	12	23
Ogrščične tropine	2	40	14	26
Primerjava med vsebnostjo oljnih pogač, ekspeler, oljnih tropin
Nadaljevanje prihodnjič
KGZS Zavod Ptuj Kmetijska svetovalna služba Peter Pribožič, univ. dipl. inž. zoot.
Psi in mačke se s trakuljami okužijo takrat, ko pogoltnejo bolhe, v katerih so razvojne oblike trakulj. Zelo narobe je, če kmetje dajejo pri domačem zakolu svinj drobovino psom v uživanje. Pomemben preventivni ukrep zoper zajedav-ce je vzdrževanje higiene in redno pospravljanje iztrebkov v urbanem okolju za našimi ljubljenci. Zelo neodgovorno in brezvestno ravnajo lastniki psov, ki tega ne počnejo.
Iztrebki, ležeči po pločnikih, igriščih, zelenicah, so velika protireklama za pse, krivda pa je predvsem v neodgovornih lastnikih, ki se jim ne ljubi počistiti za svojimi ljubljenčki. Zagotovo pa zajedavci pri vestnih lastnikih malih živali in zdravilih, ki so na voljo za njihovo preprečevanje, ne predstavljajo povsem nobene nevarnosti za ljudi in tudi ne za živali.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: ASV
Foto: ASV
Vir: arhiv
Nagradno turistično vprašanje
Napak v okolju je se veliko
Spomladansko čiščenje okolja, ki je letos dobilo nacionalni in svetovni prizvok, je privabilo k sodelovanju veliko število ljudi. Čeprav je delo prostovoljcev na tem področju hvalevredno, je enkratno delo premalo, da bi lahko govorili o urejenem okolju v celoti. Bežen sprehod po Ptuju, še posebej pa po mestnem jedru, bo pokazal, da mesto nujno potrebuje tudi zeleno policijo, ki bo stalno bdela nad urejenostjo.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj bo po desetih letih ponovno sodeloval na evropskem tekmovanju v urejenosti okolja in kvaliteti bivanja Entente Florale.
Hum • Tečaj polstenja volne
Naredile copate za prihodnjo zimo
Silva Kelemina s Huma je za članice Društva kmečkih žena Ormož na domači kmetiji izvedla tečaj filcanja. Zanimanje je bilo precejšnje, začudenje ob načinu izdelave pa tudi. V društvu so letos organizirali že nekaj malo nevsakdanjih tečajev, saj so med drugim pletli tudi izdelke iz ličja.
Manjkajo koši za odpadke, še posebej pa pepelniki, na mestnih ulicah je še vedno preveč cigaretnih ogorkov, čeprav ima mesto spisan odlok, ki takšno onesnaževanje lahko hitro ozdravi z višino globe. Podobno je s pasjimi iztrebki, ki jih je kljub košem še vedno preveč, zlasti še na zelenicah, ki so namenjene igri otrok. V letu projekta EPK 2012 - Ptuj partner je tudi urejenost okolja pomembno vprašanje, ne samo zaradi kvalitete bivanja, temveč splošne privlačnosti mesta tudi s kulturnega in turističnega vidika. Posebno poglavje pa predstavlja mestni park, ki bi moral biti vzor urejenosti, saj gre za kraj, ki predstavlja pomembna mestna pljuča za večino prebivalcev, kraj rekreacije in druženja vseh generacij. Ob hortikulturni ureditvi vpije v nebo tudi sama parkovna oprema. Večina klopi v parku je neuporabnih, ker ne
Filc je eden najstarejših načinov obdelave volne. Silva Kelemina je povedala anekdoto, ki popisuje, kako je filc nastal: „Popotnik je hodil po puščavi in sandali so ga močno ožulili. Na grmičevju je zagledal nekaj volne od ovac, pa si je zatlačil v sandale, da bi mu bilo mehkeje. Ker se je potil, noga pa je volno ves čas drgnila, se je volna sprijela skupaj in nastal je filc."
Simpatična anekdota pa zamolči, koliko dela je v resnici treba vložiti v polstenje volne. Na tečaju so udele-
ženke izdelovale copate iz volne mi-kanke po postopku mokrega filcanja volne. „Za izdelavo je potrebna topla milnica in pridne roke, ki morajo tako dolgo drgniti, da se pore volne odprejo, ko pa se volna sprime, se pore zaprejo z vročo milnico. Takrat se začne grobo obdelovanje. Na koncu se izdelek zavije še v brisače in čim bolj grobo obdela, da dobimo obliko copata. Potem izdelek postavimo poleg radiatorja ali peči, da se lepše posuši. Suši se tudi po tri dni, zato je treba med su-
šenjem copat večkrat vzeti v roke in preveriti, če je vse v redu. Na koncu se copat prereže, da nastane odprtina in po spodnji strani premaže z emulzijo, da ne drsi. Takšni copati so potem kar trpežni," je povedala Silva Kelemina.
Copati niso preprost izdelek. Za začetek se udeleženci običajno ukvarjajo s kakšnim prtičkom ali kroglicami iz volne. Tokrat pa so si zaželele copate in tako so se lotile izziva. Da bi bili copati še lepši, so dodajale barvano volno, ki jo je pred tem obarvala
omogočajo sedenja, klopi so namreč izginile že davno. V zadnjih letih so bile popravljene le redke. Na marče-vski seji je na neurejenost mestnega parka opozoril tudi svetnik stranke Zares Miro Vamberger. Ker se je mesto po desetih letih skupaj s Turističnim društvom ponovno odločilo za sodelovanje v mednarodnem tekmovanju v urejenosti mest in kvaliteti bivanja Entente Florale, bi moralo toliko bolj posvečati pozornost takšnim stvarem, ki sicer niso veliki projekti, pomenijo pa zelo veliko, saj dajejo prvi vtis o mestu in njegovi skrbi za okolje. V samem mestu še vedno tudi ni prave mestne pipe, kjer bi se obiskovalci mesta lahko odžejali. Pipe na tržnici so vse prej kot v ponos. Ob tržnici pa bi lahko poskrbeli tudi za kvalitetnejšo hortikulturno ureditev. Edina fontana v mestu v Prešernovi pa še po vseh letih ni dobila končne
vodja tečaja. Za polstenje je treba biti potrpežljiv, saj za izdelavo enega para copat začetniki potrebujejo okoli 8 ur zbranega dela. Udeleženke je najbolj skrbelo, če jim bo uspelo narediti pravi par copat, ali bosta oba copata enaka in da bodo na koncu imele levi in desni copat. Pri tem je treba paziti zlasti na debelino in barvo. Za en par copat je potrebnih tudi do 25 deka-gramov volne.
Silva Kelemina se je s filcanjem začela ukvarjati pred tremi leti. Nedavno pa je v Selnici ob Dravi kot mentorica sodelovala na mednaro-
podobe. Da o ureditvi oziroma postavitvi fontane na Mestnem trgu, ki se prav tako riše že dolgo, niti ne govorimo. Do prihoda evropske komisije v mesto, bo tako treba poskrbeti še za marsikaj.
Nagrado za odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Mateja Čeh, Gomila 16, 2253 Destrnik, ki je pravilno odgovorila, da ima Slovenija vsako leto na tekmovanju Entente Florale dva udeleženca. Letos je to Ptuj med mesti in Cerklje na Gorenjskem med naselji. Danes sprašujemo, kako se imenuje najstarejše slovensko tekmovanje v urejenosti okolja. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujejo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 6. aprila.
dnem festivalu polstenja. Festivala so se udeležili ljubitelji te dejavnosti od Švedske do Makedonije, sama pa je vodila dva tečaja začetnikov in enega nadaljevalnega. Pravi, da je iz takšne volne mogoče narediti vse, le domišljijo je treba uporabiti. Sama izdeluje nakit, torbice, igračke, klobuke, prtič-ke. Na kmetiji imajo 21 plemenskih ovc in ovna, z mladiči skupno 52 živali. Kmalu jih bodo postrigli in nato še enkrat oktobra. Tako dobijo precej volne. Nekaj je Silva opere doma, da jo uporabi na tečajih, ki jih vodi po šolah. Nekaj volne pa odpelje tudi v Soven in si tam vzame material, ki ga rabi za nadaljnjo predelavo. Iz domačih ovc dobijo okoli 12 kilogramov volne. Vzame pa jo tudi pri drugih kmetih, ki imajo ovce in ne vedo, kaj bi z njo, saj se za manjše količine ne splača voziti v Selnico. Keleminova jim izda tudi potrdilo, ki ga mora imeti vsak ovčerejec in dokazuje, kam je spravil volno.
Viki Ivanuša
Slo glasbene novice
v
Med 21. in 25. marcem je v Ljubljani na različnih lokacijah potekal prvi Slovenski teden glasbe. Projektu se je priključilo šest držav, zaznamovalo ga je 20 različnih dogodkov, na delavnicah, predavanjih in odprtih razpravah pa je sodelovalo več kot 40 domačih in tujih gostov. Letošnji Slovenski teden glasbe je ponudil konferenčni in festivalski del dogodka. Ponudil je štiri različne delavnice, predavanja mednarodnih gostov in odprte razprave, na katerih so se odpirale pereče teme glasbene industrije na domačih tleh. Večerni del dogajanja so zaključili s koncerti, na katerih se je predstavilo petnajst izbranih skupin. •k-k-k
Po izredno uspešnem koncertu v Kinu Šiška v sklopu promocije albuma Naša stvar bo Miha Guštin - Gušti ponovil koncert v Ljubljani na odru Ortofesta. Nastopil bo v četrtek, 5. aprila, začetek koncerta pa je napovedan za ob 22. uri. Gušti, ki na slovenski glasbeni sceni velja za enega izmed najbolj uveljavljenih in izkušenih glasbenikov, z veseljem nastopa tako na manjših klubskih odrih kot tudi na večjih koncertih. Kotpravi, je njegovo največje zadovoljstvo, da poslušalec v največji možni meri koncert doživi.
•k-k-k
Pevka Apolonia, s polnim imenom Apolonija Šterk, predstavlja svojo novo skladbo z naslovom Ta občutek. Pesem je nastala v sodelovanju s producentom in kitaristom Markom Lemerjem, s katerim se skupaj podpisujeta pod marsikatero glasbeno poslastico nekdaj uspešne skupine Lunn-a-park. Apolonija od leta 2009 stopa po samostojni poti, med največja uspeha pa si šteje nastop na Slovenski popevki 2009 in pesem Med vrsticami, ki je prepričala uho še tako zahtevnega poslušalca.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. ERIK & NIPKE - TI SI POPOLNA
- VSE SI MI 8. DOMEN KUMER - MOJA DUŠA 7. DAVID GROM - ZA VEDNO 6. MIRAN RUDAN - STRAST IN LJUBEZEN 5. GAL GJURIN - KO OBRNEŠ NOVO STRAN 4. TANJA ŽAGAR - ZAME ZAKANTAJ 3. SARA KOBOLD - TI IN JAZ
2. FLIRRT - NAJIN DAN 1. EVA BOTO - VERJAMEM
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
GorA RockA - tresla se bo gora, špilal se bo rok!
Konec junija bo na Šentviški planoti v občini Tolmin potekal osmi festival GorA RockA. Gre za odmeven dogodek, ki je v ta idilični predel Slovenije pripeljal že skoraj vse največje rok zasedbe.
Festival GorA RockA je postavljen v okolje idilične pokrajine. Šentviška planota je posejana s številnimi skrbno obdelanimi travniki, gozdovi in pobočji, ki padajo v dolino, ter z značilnimi kraškimi oblikami, ki dajejo pokrajini prav poseben pečat. Osrednji del je prepreden z asfaltiranimi in makadamskimi cestami, po travnikih in gozdovih pa so speljane steze. Planota ponuja številne možnosti za rekreacijo in oddih, predvsem kolesarjenje, pohodništvo in izletništvo, v zimskih mesecih pa tudi smučanje. Območje ima bogato zgodovino in veliko naravnih, kulturnih, etnoloških in drugih zanimivosti.
V minulih letih so na festivalu že nastopili Big Foot Mama, Elvis Jackson, Tinkara Kovač, Dan D, Bohem, Pero Lovšin, Zablujena generacija, The Drin-
kers, Lunapark in mnogi drugi. Letos se bo v treh dneh predstavilo okoli 12 skupin, kot vsako leto pa bodo obiskovalci v objemu prekrasne narave lahko uživali tudi ob pestrem dodatnem programu, športnih in drugih dogodkih ter seveda brezplačnem kampiranju. Lani
je festival obiskalo 6500 ljudi, ki so v prekrasnem okolju, ob zelo ugodnih cenah in gostoljubju domačinov, z zabavo in dobro voljo poskrbeli tudi za dobrodelnost, saj je celoten dobiček festivala namenjen lokalni skupnosti in posameznikom. Z zbranim denarjem so že uredili
Foto: Tina Rus
Na letošnjem festivalu bo nastopila tudi skupina Niet.
otroška igrala v vrtcu Šentviška Gora in na Prapetnem Brdu, prispevali k obnovi igrišča na Šentviški Gori, izgradnji igrišča za odbojko na mivki, obnovi šolske telovadnice, obnovi trga na Šentviški Gori, vlečnice na smučišču na Ponikvah, obnovi strešne kritine mladinskega centra na Prapetnem Brdu, denar so podarili bolni Miji, zbirali so zamaške za Anžeta in še bi lahko naštevali. Dobrodelnost je organizatorjev glavni cilj, poleg tega pa z ugodnimi cenami vstopnic želijo omogočiti udeležbo na festivalu prav vsakemu posamezniku.
Organizatorji GorA RockA v sodelovanju s spletno revijo Za-rolaj.si in Valom 202 tudi letos objavljajo razpis za še neuveljavljene skupine, ki se bodo potegovale za nastop na festivalu. Predizbor bo potekal v Orto baru, vse zainteresirane skupine pa vabijo, da se prijavijo na spletni strani www.gorarocka. si, kjer dobijo tudi vsa podrobna navodila in zahtevane obrazce. Prijavijo se lahko skupine, ki igrajo rok in vse podzvrsti, ki so se razvile iz roka (hard rok, punk, metal ...) ter imajo vsaj eno avtorsko skladbo, demo posnetek avtorske skladbe in program za minimalno 45 minut nastopa v živo.
MZ
Filmski kotiček
Igre lakote
Uspešna franšiza Somrak se še ni končala, ko se Hollywood že ozira po naslednji kravi, ki bi jo izmolzel za nekaj milijard. Studio Lionsgate je tvegal vse in se lotil svoje najdražje produkcije do sedaj (80 milijonov dolarjev). Tveganje se je splačalo, saj je film samo v otvoritvenem vikenu pobral 152 milijonov, kar kaže na to, da si ga niso ogledali le oboževalci knjig, po katerih je posnet.
Avtorica knjig Suzanne Collins je v fini postmodernistični maniri z vseh vetrov pobrala
The Hunger Games
Igrajo: Jennifer Lawrence, Josh Hutcherson, Woody Harrelson, Stanley Tucci, Donald Sutherland, Lenny Kravitz
Režija: Gary Ross Scenarij: Gary Ross, Suzanne Collins, Billy Ray po romanu Suzanne Collins
Žanr: akcijska ZF drama Dolžina: 142 minut Leto: 2012 Država: ZDA
dobro znane elemente različnih žanrov in jih zmešala skupaj v koherentno celoto, kjer ima vsak element svojo pomembno vlogo. Mešanje takšnih minešter je občutljivo početje, ki se kot hiša iz kart kaj rado hitro sesuje, toda avtorici je tokrat uspelo. Pa filmarjem tudi, čeprav ne brez napak. Najprej bodeta v oči tresoča kamera na začetku filma, saj smo mislili, da je tovrstna modna režija že mimo, in zelo dolg, morda predolg uvod, ki traja skoraj uro in pol, preden film dobi momentum. Morda bo takšen uvod smiseln v sklopu celotne franšize, za zdaj pa se zdi malce odvečen.
Vse ostalo v filmu pa deluje kot uigran orkerster. Filmarji so ustvarili premišljeno sestavljen svet, ki ga brez težav dojamemo tudi tisti, ki nismo brali knjig. Film se ukvarja z idejo resničnostnih šovov, ki so pobegnili vsakršnemu etičnemu nadzoru, zato se morajo udeleženci oddaj tudi zares pobijati, v maniji starega Schwarzene-ggerjevega hita Running Man. Zadnji preživeli zmaga in si pribori svobodo. Odmev rimljan-skih gladiatorskih iger se lepo kaže v imenu voditelja oddaje
Cezar (odlični Stanley Tucci). Toda vsebino, oblikovano v lepo mešanico viktorijanskega futurističnega „steampunka", LSD tripa in orwellovskega totalitarizma, lahko razumemo tudi kot skrajno in krvavo prispodobo za srednješolsko tekmovalnost, saj so junaki filma stari od 12 do 18 let (in v tem tiči razlog za priljubljenost knjig). Hkrati je dejstvo, da morajo revni garati za peščico bogatašev in se pobijati za njihovo zabavo danes vse preveč neprijetno, saj poudarja vedno večji razkorak med tema dvema družbenima razredoma tudi pri nas. Prikazan svet je idejno neprijetno blizu današnjemu, zato film v maniri dobre ZF zastavlja vprašanja, ki se jih sicer najraje otepamo. Ne le, da smo
spet končali v razredni družbi, ampak je prehod med njimi postal nemogoč. Pravzaprav smo v kastnem sistemu.
Od slabših plati velja omeniti le še to, da so ostali tekmovalci v Areni smrti prikazani nekoliko površno, zato njihove smrti nimajo toliko čustvenega naboja, kot bi ga morale imeti. Vsebina filma je sijajna podlaga za ogromno moralnih in etičnih odločitev glavne junakinje, toda večina se jih žal razreši brez večjih dilem, kar je škoda, saj bi z manjšimi spremembami izvornega materiala in bolj veščo režiserjevo roko lahko dobili sijajen, če ne kulten ZF film. A vseeno, če je to naslednik Somraka, lahko samo vriskamo od veselja.
Matej Ferce
J
(g
^ " OVEN
(21.3. - 20.4.)
Čas prinaša mnogo ugodnosti v pogledu denarja. To bo tudi teden, v katerem boste znali stvari postaviti na svoje mesto. Spremljala vas bo ognjena in pogumna energija. Na delovnem mestu se varujte trme. V ospredju bo potreba po čustveni varnosti. Vaš dan bo sreda.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Pričakovati je nekoliko bolj nemiren in razburljiv teden. Zadeve boste delali hitro in učinkovito. Dnevi bodo namenjeni tudi pridobivanju znanja in iskanju novih priložnosti. Zelo drzno bo v službi in na omenjenem področju se boste znali postaviti zase. Ljubezen bo pesem o sreči.
wl
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Poglobili se boste v svet duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. V tišini boste ugotovili, kaj vas veseli in na kaj ste lahko ponosni. Telesu boste morali v naravni obliki dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Ugodne priložnosti bodo v komunikaciji in prednost bo v tem, da se boste znali prilagoditi.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Odločili se boste in naredili prerez. Prvi dnevi aprila bodo ugodni za nove začetke in uveljavljanje lastnih zamisli. Posebej pestro bo v ljubezni, kjer boste pridobili krila. Romantična doživetja bodo božala vašo dušo. Finančno boste v ospredju in čas bo ugoden za pomladanske nakupe.
LEV
f^V
WJ1 (23.7. - 22.8.)
Znali se boste razvajati in uživati v tistem, v čemer blestite. Posebno dinamično bo v službi. S svojim znanjem boste na ambiciozen način pomagali drugim. Naklonjena vam bo osebna nasprotnega spola. V ljubezni bo občutiti magično energijo in s svojimi čari boste osvojili neosvojeno.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Pozitivno se boste odrezali pri pridobivanju znanja. Skovali boste zanimive načrte in določili določene prioritete. Harmoničen čas bo za učenje. V prostem času se boste z veseljem odpravili v naravo, kjer si boste nabrali novih moči. Dinamika časa vas bo božala v
SESTAVIL
EDI KLASINC
EDEN OD ARGONAVTOV
SKOK S PREMETOM TELESA
LJUBIMKANJE
VIDEASTKA ŠMID
OPERNI POP TRIO
Štajerski TEDNIK
KRAJ PRI VOJNIKU
GRŠKI PESNIK IN FILOZOF
PRAZNJE MARNJE, ČVEKANJE
SOKRATOV TOŽILEC, ATENSKI KRZNAR
TRATA, RUSA
NINA ERAK
CESTNA OBLOGA
MEHKA PRVINA
REKA SKOZI INNSBRUCK
RUSKA RITMIČNA TELOVADKA KABAJEVA
BELG. PEVEC
ZORAN ARNEŽ
STRANSKA POT, KRIVA POT
EGIPČANSKI
BOG MODROSTI
NAJVEČJI OTOK NA JADRANU
VRSTA KRMNEGA OHROVTA
Štajerski TEDNIK
NIZOZEMSKO MESTO
LUKA V ALŽIRU
TEČNARJE-NJE, TEŽENJE
PREBIVALEC SMIRNE
MESTO V ITALIJI (POPEVKE)
ATIŠKI GOVORNIK
ROMULOV BRAT
POLITIK REGAN
BUKOV PLOD
PESNIŠKO ME ZA IRSKO
SLIKAR (NIKOLAJ)
NASELJE PRI METLIKI
ANGLEŠKI MATEMATIK
BELO ZLATO
DEL SUKANCA
MESNATI PRAŠIČ
HALOGENI ELEMENT
SKORJASTA PLAST SNEGA
PISATELJICA (JANA)
ROMUNSKI LJUD. PLES
OSVOBODILNA FRONTA
BOROV VODIK
MARATONEC (FRANK)
TONE NOVAK
KRONOSOVA ŽENSKA
IGRALKA FRANCIS
ŽIVALSKA MAŠČOBA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (MIA)
ALDEHID GLICERINA
VIR UMETNE SVETLOBE
FRANJO IZLAKAR
BRADAVIČNI KOLOBAR NA ŽENSKI DOJKI
NIZOZEMSKI
SLIKAR (PIETER VAN)
GOVORNA PODOBA
GLAVNO MESTO NIGRA
MODEL TOYOTE
PEVEC SMODE
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKAST = eden od Argonavtov, AREOLA = bradavičasti kolobar na ženski dojki, HORA = romunski ljudski ples, IZOKRAT = atiški govornik, KLADNART = kraj pri Vojniku, KSENOFAN = grški pesnik
in filozof, LAER = nizozemski slikar (Pieter van, 1582-1642), OSS = nizozemsko mesto, PRINS = belgijski pevec (Bobby, 1947-).	,. ,.
■ueljjeiAi 'euAp 'AeiuejN 'aio^eue
'jae"| 'epaie 'gn| 'rneioj^e 'mojjbj 'mi 'japoijs 'uejoq 'jo 'Jeujzjjs 'uo>|eq 'nu '^bzjas leujy 'uu3 'way 'jej>|oz| 'oiuay ues 'ssq 'sujJd 'yeupe|>| 'e^ueljao 'eujv 'yiLl 'ones '}se>iv :ouAejopoA '3>INVZId>l 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 31. marec:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Glasba in zanimivosti. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovi-tev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). NEDELJA, 1.april: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00,
9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Glasba in zanimivosti. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev).11.15 ŠPORT. 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 2.april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi
iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemlja-rič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 3.april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in
17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Na poti do zdravja (Marija Slodnjak). 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00. Za ljubitelje malih živali. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 4.april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja.
17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 5. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače
viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val). PETEK, 6. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40. 15.00 Utrip Podravja. 15.40 Izbor melodije meseca marca. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
Astročvek s Tadejem Šinkom. Ob petkih po 9.30!

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Sledili boste svoji resnici in pravici. Za omenjeno se boste pripravljeni tudi boriti. Po drugi strani bodo prvi dnevi v aprilu namenjeni užitkom in prijetnim stvarem. Zelo romantično in harmonično bo v ljubezni. V poslovnih izzivih vas bo spremljala sreča in tako bo čas ugoden za novosti.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Najbolj zanimivo bo v ljubezni. Zdelo se bo, da boste znali življenje zajemati z veliko žlico in tako doživeli uspehe. Več priložnosti bo v pogledu sodelovanja in posredovanja informacij. Odločili se boste in sprejeli določeno novost na delovnem mestu. Uspehi bodo v skupinskem delu.
Hrepeneli boste po osebni svobodi. S svojo dobro voljo boste z lahkoto motivirali druge ljudi. Čeprav boste na delovnem mestu iskali bližnjice, jih ne bo. Kreativna energija se vam bo izplačala v ljubezni. Naredili boste lahko veliko več dobrega, če boste poslušali svoje
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Romantična doživetja bodo za vas posebna izkušnja. Odprle se vam bodo tudi nove poti in razsežnosti. Ugoden čas za vse tiste dejavnosti, ki v sebi skrivajo igrivost. Dobro se boste razumeli tudi z otroki in odkrivali radosti otoške duše. Veselje in dobra volja bosta kot eliksir mladosti.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Pot življenja vam bo ponudila svežino. Omenjeno boste sprejeli z odprtimi rokami. Resnica bo ta, da bo daleč v ospredju trma in tako boste le s težavo popustili. Notranji nemir prinaša kreativnost v ljubezni. Ljudje vas bodo lahko hitro razjezili in vendarle vam bodo tudi ogledalo.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Pred vami je izrazito srečen teden, kajti v osnovi se boste ukvarjali s tistim, kar vas osrečuje in vam podari določeno upanje. Krila sreče boste pridobili v ljubezni in na tem področju si boste upali več. Izogibajte se lažjim potem na delovnem mestu - kajti kmalu vas čaka določen zagovor.
Ptuj • Očistimo Slovenijo 2012
Naravi odvzeli skoraj 37 ton odpadkov
V MO Ptuj je v letošnji tradicionalni spomladanski akciji čiščenja okolja, ki je potekala kot sestavni del projekta Očistimo Slovenijo, sodelovalo 4355 udeležencev iz različnih okolij, je povedala koordinatorica projekta. Glavnina akcije, v kateri je sodelovalo 800 prostovoljcev, je potekala v soboto, 24. marca, dan poprej pa so okolje čistili najmlajši iz vrtcev ter osnovnošolci in dijaki.
Skupaj so v letošnji akciji iz narave pobrali 36,7 tone odpadkov ali 165 m3, kar je več kot polovica manj kot leta 2010, ko je prvič potekala nacionalna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V MO Ptuj je bilo takrat zbranih 84 ton različnih odpadkov.
Slovenski vojaki so očistili Vičavsko pot na levem bregu Drave, na desnem območje od parkirišča Term Ptuj do nekdanje konjušnice, v Grajenščaku pa so pomagali očistiti dve večji črni odlagališči odpadkov.
Skupaj jih je bilo 45, je povedal Sašo Dežman iz poveljstva 74. bataljona. Ob tem pa so v letošnji akciji čiščenja okolja prostovoljci poskrbeli za sanacijo še štirih črnih odlagališč. Na območjih poteka akcije, ob cestah in javnih površinah, so udeleženci letošnje akcije pobrali za pet ton embalaže in ločeno zbranih frakcij, skoraj 11,5 tone je bilo mešanih odpadkov in nekaj več kot pet ton kosovnih odpadkov. Kar 15 ton gum pa so pobrali iz jam, obronkov gozdov in ene večjih
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski vojaki so očistili Vičavsko pot, v Grajenščaku pa so pomagali očistiti dve večji črni odlagališči odpadkov.
nekdaj delujočih gramoznic. Kot je povedala koordinato-rica letošnje akcije čiščenja okolja mag. Zdenka Bezjak, so z udeležbo na letošnji akciji zadovoljni, očiščena črna odlagališča pa bodo tudi v prihodnje pod posebnim inšpekcijskim nadzorom. Kot pojasnjuje Bez-jakova, je register črnih odlagališč zelo dobra stvar, pri svojem delu pa se ga poslužujejo tudi inšpektorji na Ptujskem. Po zaslugi osveščanja ljudi, se stanje v okolju izboljšuje, zagotovo pa k temu prispeva tudi možnost
brezplačnega odlaganja odpadkov v CERO Gajke.
Dno reke Drave pri gostilni Ribič so v soboto čistili potapljači PGD Ptuj in Podvodna reševalna služba Ptuj. Skupaj jih je bilo v akcijo vključenih 20, od tega je bila polovica potapljačev, je povedal Robert Cvetko, predsednik PGD Ptuj. Njihova bera je bila zelo zanimiva. Med „trofejami" je bilo največ koles, sledili so vozički iz nakupovalnih centrov, našli so tudi motorna kolesa, dele pralnih strojev, na dno Drave so nevestneži odložili veliko akumulatorjev, pa tudi enega od starejših modelov televizorjev. Z zbranimi odpadki iz reke Drave so napolnili kontejner.
MG
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Podravje • Občine v akciji Očistimo Slovenijo
Se vedno ostaja (pre)več črnih odlagališč
V vsesplošno čistilno akcijo so se poleg Mestne občine Ptuj vključile tudi vse ostale spodnjepodravske občine. Udeležba je bila sicer različna, dela s čiščenjem pa so imeli povsod dovolj.
Y V
Tudi v Cirkulanah so pridno čistili, čaka pa jih še najbolj »črna V Markovcih se je akcije udeležilo 365 občanov, našli pa so kar točka« - gozdnato hribovje nad reko Dravo.	nekaj novih črnih odlagališč, ki so nastala v lanskem letu.
Foto: SM
Foto: MZ
V	Vidmu so letos po besedah koordinatorja Matjaža Kla-sinca zabeležili celo rekordno udeležbo, saj se je čiščenja okolja udeležilo kar 1039 občanov, med njimi tudi osnovnošolci, ker predstavlja slabo petino vseh prebivalcev Vidma. Skupno so po oceni nabrali okoli 50 ton različnih odpadkov. Klasinc je ob robu akcije sicer poudaril, da so slednje sicer potrebne, a še veliko pomembnejše je ozaveščanje ljudi, zlasti otrok, o negativnih posledicah onesnaževanja okolja.
V	Podlehniku je bila udeležba prostovoljnih „čistilcev" sicer nekoliko nižja; po oceni župana Marka Maučiča je v sobotni akciji sodelovalo okoli 60 odraslih in 60 otrok. Skupno so nabrali približno 20 kubičnih metrov različnih odpadkov, najbolj onesnaženo območje pa je bilo ponovno vzdolž regionalne ceste: „Težava pri nas, kot opažamo, so še vedno odpadki s kolin, svinjske kože in drobovina. Mogoče gre res za organski odpadek, ki pa v naravo nikakor ne sodi, saj se z
gnitjem povzroča smrad, poleg tega pa je velika nevarnost, da se začne širiti prašičja kuga!" Vseh črnih odlagališč, ki so v občini registrirana pa tudi letos še niso uspeli sanirati.
V Cirkulanah so vrteški otroci in osnovnošolci akcijo čiščenja izvedli že v petek, v soboto pa se je čiščenja okolja lotilo 160 občanov. Koordinator akcije Milošič je povedal, da so skupno zbrali kar okoli 80 kubičnih metrov mešanih odpadkov in za 30 kubičnih metrov
železa: „Za nalaganje in odvoz železa že nekaj časa pri nas s specialnim vozilom poskrbi zasebnik Žuran, ostale odpadke pa je odpeljalo Čisto mesto. Črnih odlagališč pri nas sicer nimamo, res pa imamo eno črno točko, ki ji po domače pravimo 'mele'. Gre za gozdnat hrib nad Dravo, ki je še poln vseh mogočih odpadkov, je pa nekoliko težje dostopen. To področje nameravamo z nekaj društvi očistiti še letos,v tokratni akciji pa so bili pobrani odpadki ob
nabrežju pod hribom."
V	Dornavi, ki se je prav tako vključila v vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo, se je čiščenja okolja udeležilo okoli 250 občanov, ki so skupaj nabrali približno 30 kubičnih metrov odpadkov. Po besedah župana Rajka Janžekoviča v občini ni več večjih črnih odlagališč, nekaj manjših črnih točk pa bodo v prihodnje še očistili.
V	Žetalah je bilo v akcijo vključenih 95 občanov, ki so skupaj nabrali za približno 70
kubičnih metrov odpadkov. Učenci so se čiščenja okolja v centru občine lotili že dan poprej, v petek.Kot je povedal župan Anton Butolen, je v občini še vedno kar nekaj večjih črnih odlagališč, ki jih nameravajo v prihodnjih akcijah še počistiti: »Vendar pa tistih 'zasebnih' odlagališč ne bomo čistili, pač pa bo tam morala narediti red inšpekcija!«
V občini Sv. Andraž so se letos akcije čiščenja lotili s polno paro. Koordinatorica
akcije Alenka Vršič je povedala: »Očiščenih je bilo pet zares velikih divjih odlagališč ter 11 manjših, očistili pa smo tudi nekaj razpršenih odlagališč odpadkov ter območja ob cestah. Sobotni akciji se je pridružilo okrog 120 prostovoljcev, otroci iz POŠ Vitomarci pa so pobirali odpadke že v petek. Nabrali smo okoli pet ton kovinskih odpadkov in približno toliko ostalih.«
Zelo aktivni so bili tudi v občini Markovci. „V sobotni akciji je sodelovalo 365 občanov iz vseh devetih vaških odborov in številnih društev, kar je približno desetina vseh prebivalcev občine Markovci. Že dan prej pa je okolje čistilo tudi 60 malčkov iz vrtca z vzgojiteljicami. Pobrali smo okrog 5,5 tone različnih odpadkov. Že pred sobotno akcijo pa smo med tednom skupaj z občino Mar-kovci, režijskim obratom in posamezniki, ki imajo gradbeno mehanizacijo, sanirali kar sedem divjih odlagališč na levem bregu stare struge Drave. Od teh sedmih odlagališč so se kar štiri ustvarila v zadnjem letu dni! Slika na teh odlagališčih je bila katastrofalna - od odpadnega gradbenega materiala, pohištva, bele tehnike, sanitarnih elementov in podobno," je povedal Konrad Janžekovič, koordinator akcije.
SM, MZ
Prodajalna Videm | Prodajalna Majšperk | Prodajalna Podlehnik | Prodajalna AP Ptuj

PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja od 30.3. do 18.4.2012 oziroma do prodaje zalog
petek • 30. marca 2012
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBlUK 21
Prireditvenik
Petek, GG. G.
12:00 Lenart, Trg osvoboditve: 4. velikonočni sejem z izdelki domače in umetne obrti in kulinariko
17:00 Pragersko, Vodni stolp: velikonočna razstava in izbor najlepše velikonočne pisanke, do 19:00 19:00 Ormož, Viteška dvorana gradu: predavanje Brez dlake na jeziku 19:00 Slovenska Bistrica, grad: večeri Jožeta Broblerja z gostjo Mileno Zupančič 21:00 Ptuj, CID: Francoski večer, koncert in druženje z Antoinom Barraujem
Sobota, Gl. G.
09:00 Lenart, Trg osvoboditve: 4. velikonočni sejem z izdelki domače in umetne obrti in kulinariko
09:30 Starše, OŠ: regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol zgornjega Podravja, razglasitev rezultatov ob 13.00
15:00 Pragersko, Strelski center Gaj: Pragersko pleše s folkloro
15:00 Središče ob Dravi, telovadnica OŠ: 58. praznik občine, turnir vaških ekip v odbojki
15:00 Studenice, center pri vaški lipi: izdelava velikega pušla
17:00 Pragersko, telovadnica OŠ: prireditev ob 5. obletnici delovanja Folklorne skupine Breza Pragersko Gaj
18:00 Majšperk, Breg, Dvorana TVI-AP: komedija Kena Ludwiga Ti nori tenorji Društva Smoteater
18:00 Miklavž pri Ormožu, dom kulture: srečanje odraslih folklornih skupin JSKD
18:00 Ptuj, Dom krajanov Budina - Brstje: koncert pevk ljudskih pesmi Jezero -Zapojmo skupaj
18:00 Videm, občinska dvorana: prireditev ob materinskem dnevu Veselo v
pomlad v organizaciji KD F. Prešeren Videm, vinogradniki, Jurovski fantje in ljudski godci
19:00 Majšperk, cerkev sv. Miklavža: koncert postnih pesmi KUD Majšperk
19:30 Destrnik, dvorana: predstava gledališke skupine KUD Vitomarci Skrivnostnih 735.000 evrov
20:00 Ptuj, hotel Primus - klub Gemina: večer s slovensko plesno glasbo (zabava, ples, plesna animacija, degustacija)
Nedelja, l. 4.
09:00 Vitomarci: velikonočna razstava Društva gospodinj Vitomarci, do 18:00 09:30 Voličina, cerkev sv. Ruperta: postavitev 24-metrskega presmeca 15:00 Pobrežje, Videm pri Ptuju, vaški dom: prireditev ob materinskem dnevu
Folklornega društva Pobrežje 17:00 Pragersko, Vodni stolp: velikonočna razstava in razglasitev najlepše velikonočne pisanke
18:00 Majšperk, Breg, Dvorana TVI-AP: komedija Kena Ludwiga Ti nori tenorji Društva Smoteater
18:00 Sv. Trojica v Slovenskih goricah, dvorana: predstava gledališke skupine
KUD Vitomarci Skrivnostnih 735.000 evrov 19:00 Središče ob Dravi, Sokolana: 58. praznik občine, prikaz filma Moskva tour 2011
Ponedeljek, 2. 4.
17:00
Ptuj, Mestno gledališče: Pozdrav pomladi, območna revija plesnih skupin JSKD
Torek, G. 4.
17:00
Sp. Polskava, OŠ Antona Ingoliča: 39. območna revija otroških pevskih zborov, 1. del, JSKD
Mestni kino Ptuj
Petek, 30., sobota, 31. marec, in nedelja, 1. april: 16:00 Angleška pita; 18:00 Sherlock Holmes: Igra senc; 20:30 art: Polnoč v Parizu.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Akcija očistimo Slovenijo 2012, Podpis sporazuma o sodelovanju med Mestno občino Ptuj in Univerzo v Ljubljani, Viktorinov večer z dr. Rosvito Pesek, 20 let agencije Altius, Varnostni sosvet zadovoljen z delom policistov in redarjev, Praznovanje ob dnevu OŠ Ljudski vrl, Osnovna šola Ljudski vrl ima talent 2012, Razstava likovnih del Jerneja Forbicija in Marike Vicari, Ptujski slikar Andrej Božič razstavlja svoja najnovejša dela, Priprave na 11. regato Ptujčanka, Srečanje skupin društva Šola zdravja na Mestnem trgu na Ptuju, Vloga žensk v arabskem svetu, Srečanje dveh virtuozov - Borut Zagoranski in Ashkok Klouda, Z glasbo v sobotni večer.
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po tel. na št. 02/788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko.
S
m
WILLIAMS .
o
UJ.ILhl.llll
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b. 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
emeek
KUHINJ
www.panles-kuhinje.si
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
_EEL-MA
LVAMPUDARI'MS _
AKCIJA MESECA MARC
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
ORD ČAS- DOPOLDAN (pon-črt): 9-12, POPOLDAN (tor, sra): 16-18 Mostiček, proteze in bela zalivka cenejSa kot pri koncesionarju.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

DRUnDIC
Pri nakupu kuhinje in aparatov v vrednosti lesenega dela nad 2500 eur.vam podarimo LCD televizor Grunding. Akcija ne velja za kuhinjo Elina. ki je v akciji.
Salon Ptuj-Puhova cesta, gsm: 031 669 729, e-mail: panles.kuhinjept@siol.net
Rogaška Slatina • Ljubljana • Maribor • Murska Sobota • Celje • Kranj • Novo mesto • Ptuj
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.rndio-1ednik.si
KO POTREBUJETE GOTOVINO TAKOJ...
• 'j i', ilßlSl'.i .'.SMII!
1
AMI
m
posojila za zaposlene in upokojence - ni stroškov odobritve
izplačilo gotovine takoj
tudi za osebe z nižjimi dohodki
INFO-KREDIT d.o.o. Mlinska ulica 28, 2000 Maribor
(v bližini avtobusne postaje, nasproti bencinske črpalke) Tel: 02/25-27-363. Gsm: 051/70-10-20
Člani (1/3 članov)
Društvo Nogometni klub Železničar Maribor Engelsova ulica 6 2000 Maribor
OBJAVLJA
V skladu z 19. členom Statuta društva Nogometni klub Železničar Maribor vabimo vse člane društva na izredno volilno skupščino, ki bo 14. 4. 2012 ob 18.00, v prostorih RESTAVRACIJE BARILA, v Ulici 10. Oktobra 7, 2000 Maribor.
Predlagamo naslednji dnevni red:
1.	točka: otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles.
2.	točka: morebitne spremembe in dopolnitve dnevnega reda, nato potrditev dnevnega reda.
3.	točka: izvolitev tričlanske volilne komisije, pregled kandidatur za predsednika, 3 člane nadzornega odbora in 3 člane disciplinske komisije ter priprava kandidatnih list na podlagi priglašenih kandidatur.
4.	točka: odločitev skupščine o glasovanju na volitvah.
5.	točka: priprava in izvedba volitev s strani volilne komisije.
6.	točka: razrešnica starih organov društva in potrditev novih organov društva.
Predlagatelji skupščine bodo pogoje za sklic izredne skupščine (19. čl. statuta) pred pričetkom skupščine izkazali z osebno zbranimi podpisi za sklic skupščine.
Podpisani člani društva

ñiluiajte nal tudi na ipldu: <v.raJ.io-ptuj.ii
RADIOPTUJ
89,8 °98,£ °I04Î3
Trgovina z HB lesom za gradnjo, mizarstvo in dom. vw>
Gradbeni in mizarski les Lesene fasade in obloge ■ Razrez in robljenje plošč Terasnipodi

LESOTEKA Ptuj
Rogozniška c. 25,T: 02 771 59 11, M: 051 273 960 Del. čas: Pon.-pet.: 07:30h - 16h, sob.: 08h - 12h
Mi smo za les!
KUPON ZA
10%
POPUST
S tem kuponom lahko uveljavljate 10% popust pri plačilu z gotovino ob nakupu izdelkov v tigovini Lesoteka. Popusti se med seboj ne seštevajo. Kupon je vnovčljiv do 31.12.2012.
LEŠO TEKA
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 30.3.
SOBOTA 31.3.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki
10:00 Koncert KD Slovenskogoriški glasovi
11:30 Utrip iz Ormoža
12:30 Oddaja ŠKL
13:20 Polka in Majolka
14:20 Ujemi sanje
15:20 Video strani
16:50 Ptujska kronika
17:10 ŠKL
18:00 Oddaja iz občine Lenart 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
8:00 Obisk karnevala Tufara 2011 9:00 Ptujska kronika 9:20 Oddaja ŠKL 10:10 Oddaja iz občine Lenart 11:30 Glasbeni utrinki
12:00 Seja sveta občine Lenart - Ponovitev
16:00 Video strani
18:00 Od kleti do kleti s prijatelji
20:00 Praznovanje Materinskega dne
v društvih Markovci 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani
PONEDELJEK 2. 4.
NEDELJA 1.4.
20:
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Hajdina - Športnik leta 2011 10:00 Ptujska kronika	_
11:00 Praznovanje Materinskega dne na Vidmu -jg] 12:00 Od kleti do kleti s prijatelji 13:00 Praznovanje Materinskega dne
v društvih Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Ob Materinskem dnevu na Destrniku 18:30 Oddaja iz občine Lenart—	. v . _ .
20:00 Glasbena oddaja ¿_ V3ITII Z G 15 iGt! 22:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
00 Mesečna kronika iz občine Videm
25 Utrip iz Ormoža
:25 Ptujska kronika
:45 ŠKL
:40 Ujemi sanje
:40 Video strani
00 Praznovanje Materinskega dne na Vidmu :00 Videm - Iz domače skrinje :00 Praznovanje Materinskega dne
v društvih Markovci :20 Markovci - Iz domače skrinje :00 Video strani
P
tiCRADIOPTUJ
89,8-98,£°l0473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
O O/kcklavž loe.
ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAe	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN	2007	11.550.00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN	2008	15.980.00	NÄVI.	ČRNA
BMW 320 D LIMUZINA	2005	12.990.00	NÄVI.	KOV. ČRNA
CITROEN C4 PICASSO 2.0 HDIAUTOM.	2009	10.880.00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
FIAT GRANDE PUNTO 1.3 MJTD	2008	6.100,00	KLIMA	BELA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN	2003	2.790,00	KLIMA	KOV. ČRNA
FORD S-MAX 2.0 TDCIDURAT0RQ	2008	12.680,00	NÄVI.	KOV. T. SIVA
LANCIA DELTA 2.0 JTD MULTIJET	2009	11.790,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
MERCEDES BENZ C 200 CDIAVT.	2005	8.890,00	AVT. KUMA	ČRNA
PEUGEOT 1007 1.4 HDI TRENDY	2005	4.880,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 407 1.6 HDI CONF. UM.	2009	9.400,00	AVT. KUMA	SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI DYNAMIQ G.	2009	7.790,00	ALU PLAT.	BELA
TOYOTA CELICA 1.8 VVT-1	2004	8.200,00	AVT. KUMA	SREBRNA
TOYOTA COROLLA VERSO 2.2 D4D	2008	10.880.00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VOLVO S 80 2.4 TD5 AUTOM.	2005	7.990.00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VW GOLF PLUS 2.0 TDI CONFORT	2009	11.980.00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TOI BLUEM0T10N L.	2008	12.880.00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
VW TOURAN 1.9 TOI CONFORT	2007	10.980.00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
ODKUP VOZIL V ENI URI
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
nik	cenü	Oprema	Barva
2005	5.150,00!	serv. knjiga	kov. rumena
2001	2.790,00€	serv. knjiga	modra
2005	3.990,00!	klima	kov. srebrna
2001	2.490,00!	avt. klima	kov. modra
2006	5.350,00€	prvi lastnik	kov. srebrna
2010	7.440,00€	prvi lastnik	rdeča
2003	3.990,00€	avt. klima	kov. zelena
2002	2.850,00c	serv. knjiga	kov. srebrna
2003	3.490,00 £	avt. deü. klima	kov. srebrna
1997	1.190,00!	prvi lastnik	bela
2006	5.450,00!	prvi lastnik	kov. modra
2006	3.590,00!	klima	kov. modra
2010	6.700,00!	prvi lastnik	kov. bordo
2007	5.250,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
1997	1.570,00!	servo volan	kov. črna
2005	3.790,00!	prvi lastnik	kov. srebrna
2004	4.600,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
2007	4.950,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
2006	5.990,00!	avt. klima	kov.t.siva
2005	3.750,00!	redno serv.	kov. Črna
2007	6.900,00!	prvi lastnik	kov. srebrna
2008	5.090,00!	prvi lastnik	rdeča
2006	3.950,00!	prvi lastnik	kov. srebrna
1999	2.290,00!	klima	kov. zelena
Znamka	Lei
renault clio 1.2auth.pack ford monde01.816v ghia peugeot 2061.41xr presence renault scenic 1.9 dci renaultcli01.216v auth. renaultcli01.216v auth. renaultmegane 1.616v exp. con. citroen xsara 1.616v exclusive renault break laguna2.2 dci privilege seat ibiza 1.0 se citroen 01.4 sx pack chevrolet ave01.416v elite abs peugeot 1071.01 style citroen g 1.4 hdisx pack honda civic1.4i bingo peugeot 2061.11 x-line renaultscenic 1.5 dci exp. pack chevrolet ave01.416v premium renault laguna elite 1.9 dci fap renault cli01.216v extreme peugeot 2071.416v premium renault cli01.2 st0ria elan chevrolet ave01.2 direct plus opel astra 1.816v elegance
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NARÛCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d. Raičeva 6 2250 Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, tel. 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo nekaj ton premoga, vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
PLIN NA DOM, najnižje cene za jeklenke 5, 10, 11, 35 kg, CO2 dušik, kisik, argon itd. Samo Esih, s. p., tel. 070 850 411.
IZVAJAMO instalacije vodovoda, centralnega, talnega in solarnega ogrevanja, toplotne črpalke, peči na pelete ter adaptacije instalacije. Zvonko Bezjak, s. p., Borovci 14 a, GSM 041 670 266, 041 793 230.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 21 38.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. AKCIJA - 20 % POPUST NA PRODAJO IN IZPOSOJO POROČNIH OBLEK. SALON BARBI, MALA VAS 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
KLEPARSTVO - KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh ali ostrešja, pokrivanje z raznimi opekami znamk Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastimi strehami, Hosekra, Evertlajn, Paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ... montaža strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko. Tel. 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
ČIŠČENJE gozdnih površin in mletje vej za sekance. Starčič trade, Me-zgovci ob Pesnici 29 a, tel. 041 557 553.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, razrezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM DRVA, hlodovino, kamion-ska dostava. Tel. 041 767 760.
NJIVE vzamem v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766.
NAJAMEM TRAVNIK med Ptujem in Hajdino. Tel .041 521 863
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 041 652 624.
KUPIMO jalove krave in telice ter traktor starejši tip Ferguson. Tel. 040 727 779.
KUPIM drva iz gozda ali vam očistim v zameno za drva. Pokličite na telefon 031 394 549.
KUPIM traktor tip IMT, Zetor in Ursos. Tel. 041 235 349.
PRODAM bikca simentalca, težkega več kot 150 kg. Tel. 031 788 502.
KUPIM mlado teličko, staro okrog 10 dni, in prodam 200 kg težko svinjo. Tel. 02 720 76 07.
KUPIM voz (platonar) in traktor IMT 39 od letnika 1987 dalje. Telefon 031 461 305.
PRODAM traktor Zetor tip 43-40, letnik 1999, zelo dobro ohranjen. Tel. 041 592 723.
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni. Telefon 041 875 779.
PRODAMO tri breje ovčke kamerunke, eno mladičko in ovna, ki ni v sorodu, se ne strižejo, ter štiri jagenjčke večje pasme za zakol ali nadaljnjo rejo. Telefon 031 424 952.
KNAUF > FASADERSTVO ZIDARSTVO ■ KOPALNICE OKNA ■ VRATA
jh.objekttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.jh-objekttehnik.informaoga.net
PTUJSKA TELEVIZIJA
peaa
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 30.3.
9:00 DnevriiliTV Maribar - pon.
9:25 Hrana in vino
10:00 Ptujska kronika-pen.
10=25 2. nogometna liga -18. oddaja - pen.
11^55 Modro - por.
12:00 RegiTV Crmož
13:00 Prodajno okno
15:35 Hrana in vino - por.
16:00 Duhovna oaza - 5, oddaja - pon.
7:00 Povabilo na kavo - pon.
7:30 EP K na po vodnik - pen
7:55 Cista umetnost-pon.
18:20 Ptujske odrske deske - 5. oddaja
18:40 Smeha polna skleda -11. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Mote scena - 9. oddaja - pen.
20:55 Gospodje Ptujski-uon.
21:25 Ptujske odrske deske - 5. oddaja - pon.
21:50 Regi TV O o ritnica - pen.
Sobota 31.3.
3:00 Ptujska kronika-pon. 3:25 Hrena in vino
10:00 Duhovna oaza - 5. oddaja - pon. 10:25 Modre - pon. 11:15 Zemlja in mi -G. oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:25 Povabilo na kavo - pon 13:00 Pregled tedna 13:20 Smela polna skleda -12. oddaja 13:40 RegiTVDrmož-pon, 15:15 Prleki -Med Mure in Drave 16:00 Ptujska kronika -pon. 18:00Ptujska kronika-pon. 18:25 Ptujske odrske deske - pon. 18:50 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika-pen. 20:25 Zemlja in mi - 0. oddaja - pon. 21:00 Poslanstttki utrip - pon. 21:35 Športi no) - pon. 22:05 Ptujsta kronika -pen.
Nedelja 1.4.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Hrana in vino-pon. 9:50 Modro-pen.
10:25 Duhovna oaza - 5. oddaja - pen.
11:20 Ptujske odrske deske 5. oddaja - pon.
13:00 Pregled tedna-pon.
13:20 Zemlja in mi-pon.
13:50 Polka in majolka
15:15 Glasbeni pred ah
10:30 Prodajno okno
17:00 2. nogometna liga-pen.
18:00 Ptujsta kronika-pon.
18:25 Ptujske odrske deske - 2. oddaja - pon.
18:45 Pregled tedna - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Zavec vs. Hamlet - pon.
21:25 Povabilo na kavo-pon.
21:55Sport(no)-3. oddaja-pon.
Ponedeljek 2.4, 9:00 Ptujska kronika-pon. 9:25 Hrana in vino 9:50 Modro-pen. 13:05 Dan Življenja • pen. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Hrana invino-pon. 17:00Sport(no}-4. oddaja-pen. 17:35 Pregled tedna - pen. 17:55 Povabilo na kavo-pon. 18:30 Kultura na dlani 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Delieksekunde-pon. 20:50 Ptujske odrsko deske - pon. 21:15 EPK napovednik-pon. 21:45 Kultura na dlani - pon.
www.petv.tv
DttüjittlihtisfirEiiiijattMíiarcinSIOlTV
Svet šole Gimnazije Ptuj Volkmerjeva cesta 15 2250 Ptuj
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/-ICE Gimnazije Ptuj
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 16/2007, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Pisno prijavo pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov Gimnazija Ptuj, Volkmerjeva cesta 15, 2250 Ptuj s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/-ICE.
Prijava mora vsebovati:
•	overjena dokazila o izobrazbi, nazivu in opravljenem strokovnem izpitu,
•	program vodenja šole
•	dokazila o dosedanjih delovnih izkušnjah,
•	kratek življenjepis,
•	potrdilo, da zoper vas ni vložena pravnomočna obtožnica niti ni izdana nepravnomočna obsodilna sodba,
•	potrdilo, da niste zabeleženi v kazenski evidenci Ministrstva za pravosodje,
•	pisno izjavo, da pri katerem koli sodišču zoper vas ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje spolne nedotakljivosti.
Potrdila ne smejo biti starejša od enega (1) meseca.
Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem
roku.
Mali oglasi
DOM - STANOVANJE
V Hajdošah oddam opremljeno garsonjero v najem s 1. aprilom 2012. Varščina 120 evrov. Telefon 040 644 601.
1 -SOBNO stanovanje dam v najem starejši ženski na Ptuju. Tel. 779 52 51.
Mladi družini oddamo v najem stanovanje na Ptujski Gori v velikosti 120 m2. Tel. 070 293 284.
KUPIM manjše stanovanje v Kidričevem ali bližnji okolici. Telefon 041 915 368.
Ne sijejo tvoje več oči, ne sijejo, kot so sijale prejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mami, babi, tašče, sestre, tete, svakinje in botre
Marije Kujavec
22. 1. 1939-9. 3. 2012
IZ ŽABJAKA 49
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tistih težkih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala Vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo tolažbe. Hvala vsem tistim, ki ste njej v spomin prinesli cvetje, sveče ali darovali za svete maše. Iskrena hvala vsem Vam, ki ste se v tako velikem številu z bolečino v srcu udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami nepopisno bolečino ob izgubi tako drage osebe. Zahvala gre p. Dominiku za sočutno opravljen cerkveni obred in sveto mašo, g. Šegulu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Veri za molitev, nosilcema prapora ter pogrebni službi Ptuj za opravljene storitve. Največja zahvala pa gre Tebi, draga žena, mami, babi, tašča in sestra, da smo lahko s Teboj preživeli veliko lepih trenutkov, da smo Te lahko poznali in spoznali v vsej Tvoji veličini. Beseda hvala je premalo za to, kar si nas naučila! Na dan, ko si nas zapustila, so te angeli sprejeli medse!
Neutolažljivi tvoji najdražji
ZARADI odhoda v dom upokojencev v Kidričevem prodamo 3-sobno stanovanje pod ceno. Tel. 02 796 10 87.
VIR - HRVAŠKA: oddam apartma za 3 osebe in 5 oseb s teraso in parkiriščem. Oddaljenost od morja s peščeno in kamnito plažo je 150 m. Tel. 041 748 327.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI CENI ODDAM v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
PRODAMO vikend z vinogradom -300 trsov na terasah, Brezovec 30 b pri Cirkulanah. Telefon 031 829 984 ali 751 52 11.
MOTORNA VOZILA
BREZPLAČNO vam odpeljem vaš dotrajan avto. Tel. 041 635 840.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM bariton, nemški Karel Glaser, dve plinski jeklenki, kisik acetilen. Telefon 041 212 821.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0. Jurčičeva E (pasaža), Maribor
Še vedno čutim na koncu prstov
njen zadnji utrip, utrip srca,
ki je mojemu srcu dalo prvi utrip
in bilo do zadnjega diha manj zase kot zame.
Do zadnjega hipa, ko sem spoznal:
nimam vec mame.
(T. Kuntner)
ZAHVALA Barbara Mesarič
IZ STAROŠINC 27
V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovašča-nom in znancem, ki ste našo mamo, babico, sestro, taščo in teto pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za številno darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za mnoga izrečena sožalja, sočustvovanja z nami, ko nam je bilo najbolj hudo. Še posebna hvala vsem vaščanom Starošinc, ki so ob večerih v domači hiši z molitvijo lajšali našo bolečino in praznino ob izgubi naše drage mame. Hvala gospodu župniku za lep nagovor in opravljen cerkveni obred, govornici Majdi Erlač za ganljive besede slovesa, Pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, zdravstvenemu osebju ginekološkega oddelka bolnišnice Ptuj ter dr. Petru Frasu za strokovno zdravniško pomoč in moralno podporo ves čas njene bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njeni najdražji: mož Ivan, hčerki Metka in Ivanka z družinama
C\
/ r
fül
ZAHVALA
Ne morem dojeti krute resnice, da si se tiho poslovila moja ljuba mamika
Ivanka Cafuta
NA TRATAH 11, PTUJ
Dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, hvala, da ste mi stali ob strani v tej veliki žalosti, mi ustno in pisno izrekli sožalje in jo od blizu in daleč prišli pospremit k njenemu zadnjemu počitku. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala za vso pomoč Danici Korenjak in sosedama Ines in Olgi Fečič ter vsem iz Rdečega križa Ptuj in ostalih krajev. Zahvala Janku Kozelu za ganljive besede slovesa. Hvala p. Mirku Pihlerju in p. Dominiku za molitev in opravljen pogrebni obred ter sveto mašo, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in Javnim službam za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala za vse.
V globoki žalosti - tvoja Marjana
SPOMIN
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate dragi mož in oče sveče že 20 let gorijo. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te nikoli izbrisal.
Martin Valenko
IZ GORIŠNICE 170
1992-2012
Tvoji najdražji
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih rok. Čeprav v grobu spiš, v naših srcih živiš in spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, botra, svaka in strica
Albina Marina
IZ POLENCEV 31/a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, za pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku Slavku Štefku za opravljen pogrebni obred, mešanemu pevskemu zboru in zboru Magnifikat za odpete žalostinke, ge. Liziki za molitev, govornici ge. Mariji Štebih in govorniku PGD Polenšak g. Jožetu Hojniku za besede slovesa, zastavonoši, praporščakom in Pogrebnemu podjetju Mir. Hvala Gasilski zvezi Občine Dornava, posebej hvala PGD Polenšak za vso pomoč. Hvala kolektivu Javnih služb Ptuj, d. o. o., Podjetju MP Ptuj, kolektivu občinske uprave Občine Dornava. Posebna zahvala vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, bili v oporo in pomoč.
Žalujoči: žena Kristina, sin Marko, hčerka Natalija z Markom, ata in mama, sestra Rozika z družino ter vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešajo
snaho,
Oh, kako boli, ko ljuba žena, mami, babi te več ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih cenil bo še pozni rod.
Ponosna, trdna kakor skala vso ljubezen in sebe si nam dala. Za vse, prav vse ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Na pragu pomladi, ko se vse na novo rodi - tudi upanje, je usoda hotela drugače. Iz naše sredine je vzela nam drago ženo, mamico, babico, sestro, taščo kinjo
Jožico Slaček
IZ DRAGOVIČA 10, JURŠINCI
Z neutolažljivo žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsakemu posebej za izraženo besedo sočutja, za vsak stisk roke, darovane vence, cvetje in sveče, za svete maše ter darove za potrebe cerkve. Iskrena zahvala gospodu župniku za opravljen obred slovesa s sveto mašo, gospodu Janku za molitev, pevcem za odpete pesmi, zastavonoši, govornici Dragici Toš Majcen, članom OOZ Ptuj ter Pogrebnemu podjetju MIR. Hvala vsem, ki ste drago ženo, mamico, babico, sestro, taščo, snaho, svakinjo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter nam pomagali nositi težko breme bolečine in neutolažljive žalosti slovesa. Večno hvaležni za tvojo ljubezen, dobroto, v duši pa bogatejši, da smo smeli biti in bomo ostali ... tvoji najdražji.
Ptuj • Zaključeno sojenje Jožefu Bolcarju
Štiri leta zapora za smrt treh mladih ljudi
Sojenje zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki je imela za posledico smrt sester Darje in Mihaele ter njunega 12-le-tnega bratca Patrika, zoper povzročitelja nesreče Jožefa Bolcarja, se je zaključilo v enem samem dnevu. Sodišče ga je obsodilo na 4 leta zaporne kazni na odprtem oddelku na Rogozi in leto dni prepovedi vožnje vozila B-kategorije.
Cestna tragedija, ki se je zgodila 29. aprila lani, je vzela tri mlada življenja: dve sestri in brata. Pripetila se je nekaj čez 20. uro na lokalni cesti med Dornavsko cesto in naseljem Podvinci. Zoper Jožefa Bolcar-ja iz Spuhlje je zato Okrožno državno tožilstvo na Ptuju vložilo obtožnico, v kateri so mu očitali povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, ki je imela za posledico smrt dveh sester in brata.
Sojenje, na katerem so dogodki usodnega dne ponovno privreli na dan, je potekalo brez zapletov in je bilo končano v dobrih dveh urah.
Že ob branju obtožnice je Bolcar planil v jok. Šofer po poklicu je pred sodnim senatom dejal, da dogodek močno obžaluje in da je zaznamoval njega in njegovo družino. Iz zapisnika, ki ga je prebral sodnik Marjan Strelec, je razbrati, da se je nesreča zgodila zaradi tega, ker je Bolcar z avtomobilom znamke VW Amarok prehiteval v škarje. V tistem trenutku pa se je povsem pravilno po svojem voznem pasu pripeljala Mihaela Arnuš, ki je s seboj v avtomobilu imela še brata Patrika in sestro Darjo. Trk, ki se je zgodil, je bil usoden tako za sestri, ki sta umrli na kraju nesreče, kot za 12-le-tnega bratca, ki je v bolnišnici umrl še isti dan.
Bolcar se je sicer za povzročitev nesreče iz malomarnosti zagovarjal, dejal pa je tudi, da se samega trka ne spomni. »Mami in bratu sem poslal pismo, želel sem se opravičiti, a tega niso sprejeli. Vem, da mati te bolečine ne more sprejeti. Tudi sam vsak dan podo-življam nesrečo,« je uvodoma s solzami v očeh in sključene drže dejal Bolcar.
Da je bil amnestičen, je po besedah njegove zagovornice Maje Praviček razvidno tudi iz medicinskih izvidov, saj je bil
takoj po nesreči sprejet na psihiatrično zdravljenje.
4	leta ter 1 leto prepovedi vožnje
Žalost in obup matere treh umrlih otrok pa je bila tolikšna, da na sojenju ni zmogla povedati niti enega samega stavka.
5	tresočimi se rokami je nemo sedela in sojenje poslušala vse, dokler se ji povzročitelj nesreče ni želel opravičiti.
Kot priče sta pred sodni senat stopila še Sašo Potočnik, izvenzakonski partner pokojne Darje, in Mitja Serdinšek, izvenzakonski partner pokojne Mihaele, s katerim je bila tudi noseča. Oba sta dejala, da sta vse povedala v preiskavi. Vsi trije pa so se odločili, da odškodninskega zahtevka zoper obtoženega ne bodo vložili.
V nekaj stavkih pa sta dogajanje usodnega večera povzeli priči: Igor Žgeč in Robert Še-gula. Bolcar je namreč pred trkom najprej prehiteval Še-gulo, nato pa še Žgeča. »To so bili samo trenutki,« je povedal Žgeč, ki je po sami nesreči tudi poklical reševalce. Spo-
Foto: DK
Jožef Bolcar je svoje dejanje obžaloval.
mnil se je tudi, da je po trku povzročitelj nesreče bil v šoku in da je tekal ter vpil: »Kaj sem naredil?«
Podobno je povedal tudi Še-gula, ki je nesrečo videl.
Po kratkih pričanjih je tožilec Zdravko Limavšek povedal, da vztraja pri vloženi obtožnici in dejal, da je izvirni greh obtoženca kršitev Zakona o varnosti v cestnem prometu, kar je imelo usodne posledice. Poudaril je, da je zaradi tega dejanja Marija Arnuš ostala brez treh otrok in predlagal zaporno kazen 4,5 leta in 2 leti prepovedi vožnje. Poobla-ščenka oškodovancev Marijana Verstovšek se je strinjala s tožilcem in sodnemu senatu dejala, da je obdolženec vozil prehitro in objestno. »To ni bila samo napaka,« je še dejala.
Pred izrekom sodbe je Bolcar še enkrat stopil pred sodni senat in želel prebrati opravičilo, namenjeno materi. Ta
tehnični pregled
(za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje

TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
tega ni želela poslušati in je zapustila sodno dvorano. Bolcar je svoje pismo kljub temu predal svoji zagovornici, ki ga je prebrala, nakar je sam partnerjema pokojnih deklet dejal, da si želi, da bi prisluhnila opravičilu, češ da bi njemu tako bilo lažje. Po kratkem premisleku je sodni senat Jožefa Bolcarja spoznal za krivega za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti in mu dosodil zaporno kazen 4 leta ter 1 leto prepovedi vožnje vozila B-ka-tegorije. Kazen bo prestajal na odprtem oddelku v zaporu na Rogozi. Glede višine kazni se sicer lahko tako obtoženec kot tožilec pritožita, a sodeč po odzivih po končanem sojenju, tega ni pričakovati.
Dženana Kmetec
<>|Arh GRAD
L C www.artiigrad.si info@arii igrad .si
>^031/231 223
^.izdelava projektne dokumentacije
la vse vrste objektov ^.projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja ^.projektiranje po željah naročnika ^legalizacije črnogradenj ^geomehanske raziskave in projekti ^inženiring_
Napoved vremena za Slovenijo
Sušeč suši, mali traven deži, 5/18 veliki (maj) hladi.
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. V severni Sloveniji bo pihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do 22 stopinj C.
Obeti
V soboto bo sončno, pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo zjutraj in dopoldne pretežno oblačno, v notranjosti države bo nekaj dežja. Popoldne se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja.
Opozorilo
Povsod po Sloveniji je velika požarna ogroženost naravnega okolja.
Črna kronika
Vlomi in tatvine
Med 23. in 27. marcem je neznani storilec vlomil v kletne prostore večstanovanjske hiše na Vrazovi ulici v Mariboru. Iz notranjosti je odtujil tri kolesa. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov. V omenjenem obdobju je prav tako neznani storilec v vrtnariji v okolici Mariboru odtujil večjo količino okrasnega drevja. Premoženjska škoda znaša okoli 3500 evrov.
Med 25. in 26.marcem je neznanec v Zgornjih Jablanah odtujil voz z lesom. Premoženjska škoda znaša okoli 1500 evrov.
26. marca dopoldne je neznani storilec v Miklavžu na Dravskem polju vlomil v stanovanjsko hišo. Iz notranjosti je odtujil prenosni računalnik, nakit, gotovino in ključe osebnega avtomobila. Nato pa je z dvorišča odtujil še osebni avtomobil Fiat punto evo, bele barve, reg. štev. MB ZK-145. Premoženjska škoda znaša okrog 15000 evrov.
Dva pijana voznika pridržana
26. marca ob 21.10 uri so policisti Policijske postaje Ormož v Ivanjkovcih ustavili 37-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,04 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Dva dni prej, 24. marca ob 2. uri ponoči pa so policisti Policijske postaje Maribor I v Kamni-ci ustavili 40-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,13 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
V sedmih urah kaznovanih 190 motoristov
23. marca med 13. in 20. uro so policisti na cestah na območju Policijske uprave Maribor izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev hitrosti in kršitev voznikov enoslednih motornih vozil. V poostrenem nadzoru so ugotovili 190 kršitev cestnoprome-tnih predpisov, zaradi katerih so kršiteljem izrekli 174 glob, 7 kršiteljev so opozorili, zoper 9 pa podali obdolžilne predloge pristojnim sodiščem. Ugotovili so 64 prekoračitev hitrosti in 15 kršitev voznikov oz. potnikov enoslednih motornih vozil (7 kršitev, ko vozniki oz. potniki niso uporabljali zaščitne čelade).
... osvežitev v pomaranči
S, l
več na www.qlandia.si
Izbiramo kralja ali kraljiio!
Obiščite najbližjo deželo Qlandia v času od 24. marca do 7. aprila in sodelujte v nagradni igri. V deželi Qlandia bomo izbrali 7 kraljev ali kraljic, ki jih čakajo nakupi v vrednosti 2.000 EUR s kraljevskim sprejemom!
Kamnik • Maribor • Ptuj • Kranj • Nova Gorica • Novo mesto • Krško