Gostilničarski vestnik
Strokovno glasilo .Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi so računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telelon 39—14.	flek.	rač.	it.	11.439.
Štev. 10.	Ljubljana,	dne	30.	oktobra	1937.	Leto	VIL
Na zadnji Državne zveze se je predlogi razmotrival zvezne organizacije za dravsko banovino glede ustanovitve lastnega gostinskega kreditnega zavoda. Referent je v svojem poročilu povdar-jal, da je zvezna uprava prišla po temeljitem študiju do prepričanja, da ni učinkovitejšega sredstva za ozdravljenje gostinskih obratov, kakor ustanovitev lastne gostinske kreditne banke, ki naj bi imela za,nalogo konvertirati z visokimi obrestmi obremenjene dolgove ter nuditi za izpopolnitev in za gradnjo novih gostinskih obratov poceni kredit. Vemo, da so raznoteri vzroki krivi nazadovanja v tujskem prometu, ki je dal prebivalstvu naše države skoro eno milijardo din dohodkov in od katerih je imela država in samouprava veliko posrednih in neposrednih koristi. Mi vemo, da so n. pr. slabe ceste silno slaba reklama za inozemce, ki nam donašajo na najlažji in najcenejši način tuje devize s katerimi se bogati naše narodno gospodarstvo in kateremu so nujno potrebne za vodstvo gospodarske politike. Toda vsi ti vzroki so za našo organizacijo kot stanovsko organizacijo več ali manj vzporednega značaja, ker se morajo s temi problemi pač baviti osebe, ki so po svoji stroki ali službi poklicane za tako delo. Naš glavni interes je posvečen ozdravljenju prilik, ki vladajo v gostinskem stanu.
Če gremo iz neovrgljivega stališča, da je dobro gostinstvo temelj dobrega in uspešnega tujskega prometa in da brez gostinstva ni turizma in da so bili ravno naši gostinski podjetniki prvi orači neiz-orane turistične ledine, potem je dovolj vzroka, če zahtevamo in priporočamo, da se naj prvo reši gostinski stan iz obupnega položaja v katerem se danes nahaja. Oni člani, ki so z optimizmom gledali v bodočnost in sestavljali svoje kalkulacije, so se v tej veri zadolžili za težke vsote, katere so poleg svojih s trudom zbranih prihrankov vložili v svoja ponosna podjetja, ki niso le čast stanu, temveč tudi v čast narodu in državi. Le potom privatne iniciative, brez vsake materialne pomoči države ali samouprave, so poedinci takorekoč iz nič, samo z dobro voljo, pogumom in drznostjo, ustanovili temelje hotelske industrije. Seveda je vsa kalkulacija padla v vodo, ko so nastopili težki gospodarski časi, ko ni bilo toliko dohodkov, da bi krili tekoče režijske stroške, kaj še le visoke anuitete. Danes so ti — kakor smo jih gori nazvali — pionirji v gostinskem obrtu skrhani in obupani, ker jim vsak čas grozi prodaja njihovega celokupnega imetka in istočasno uničenje njihovih eksistenc
Naravno, da ne more naše gostinstvo slediti v takih prilikah pozivu oblasti, da zniža cene v svojih obratih, ker so ta podjetja nekonkurenč-
na in se ne morejo boriti s sličnimi podjetji inozemstva, ki se v vsaki obliki favorizirajo od države in samouprave, kajti danes ni gostinsko podjetje samo last posestnika, temveč javnosti, ker je s tem podjetjem ravno tako tangiran javni kot pri-
e
vatni interes, ker ni vseeno za državo, ki ima od turizma velikanske dohodke, da pusti propasti gostinski stan. Zato smo prepričani, da bo v zadnji uri priskočila država na pomoč in se izjavila za sodelovanje pri ustanovitvi posebnega kreditnega zavoda.
Na naših stanovskih zborovanjih smo često povdarjali, da bi bila rešitev gostinskega stanu že v znižanju davkov, doklad in v pocenitvi električnega toka itd. Po zbranih podatkih, ki jih je zvezna pisarna z vestnostjo zbirala in kontrolirala 1 ali ko danes ugotavljamo, da bi znižanje davkov in taks ne pomenilo sanacije stanu temveč le olajšavo. Davki, doklade in takse, ki jih plačujejo obrati povezani najtesnejše s turizmom, so napram anuiteti, ki jih ti obrati odplačujejo za svoje dolgove minimalni. Zato je treba najti sredstvo, ki naj razbremeni dolžnike velikih anuitet. Po našem proračunu je v državi okrog 150 milijonov din dolgov, ki visijo na večjih podjetjih. Če vzamemo v poštev da se plača za te dolgove povprečno 10 %, tedaj znaša anuiteta plačljiva skozi 15 let 19,721.000 din. Nova gostinska kreditna banka naj bi konvertirala te dolgove, ter bi jih dolžniki plačevali skozi 15 let po 4%, vsled česar bi se zmanjšala njihova anuiteta na 13,491.000 din. Razlika med prejšnjo in sedanjo anuiteto bi znašala tedaj 6,230.000 din. Na ta način bi znašala končna vrednost prihranka na obrestih v 15 letih, če ga obrestujemo samo po 4%, 124,747.000 din. Glavno težkočo nam dela sedaj pokritje letne razlike na obrestih v iznosu 6,230.000 din. Ta razlika ni tako velika, da se je ne bi moglo zbrati s pomočjo na turizmu največjih interesentov. V to svrho je zvezna uprava izdelala tudi načrt z raznimi alternativami, ki bo v kratkem predmet razgovora na merodajnem mestu v Beogradu. Omeniti moramo, da je bil naš predlog z veliko simpatijo sprejet od strani članov glavnega odbora Državne zveze, kjer sedijo tudi odlični zastopniki naše hotelske industrije. Seveda ne bi smel biti namen tega kreditnega zavoda, da zbere vsako leto samo naznačeno razliko za anuitete, temveč bi si naj s prispevki, ki bi bili porabljeni istočasno za subskripcijo delnic, ustvarila tudi potrebno glavnico za dajanje kreditov po nižjih obrestih, kakor jih nam nudijo danes denarni zavodi. Obrestna mera za dajanje kreditov bi naj znašala kvečjemu 1 % več kakor je vsakokratna obrestna mera Narodne banke. Trenutno bi se naj dajali tedaj krediti po 6%. Pri glavnici kreditnega zavoda, ki
bi znašala 200,000.000 din bi prispevali gostinski podjetniki z 51%, država z 31%, samouprave pa z 18%. Ta glavnica bi morala biti vplačana tekom 15 let, dočim bi morala biti subskripcija delnic v iznosu 27 milijonov din v kolikor odpade na ostali del gostilničarskega stanu, izvršena najmanj v dveh letih. Za to dobo pa naj bi dala Narodna banka 27,000.000 din začasnega brezobrestnega posojila.
Za one hotelirje in gostilničarje, ki bi iskali pri tej kreditni zadrugi kredita, bi bila udeležba obvezna, dočim bi stalo ostalemu gostilničar-stvu, ki ne bi iskalo kredita, na prosto glede pristopa h kreditnemu zavodu. Seveda ne moremo še danes obširneje pisati o vseh alternativah, ki smo jih glede vpisa delnic odnosno obveznega prispevka dolžnikov sestavili, ker je to predmet še posvetovanja prvenstveno z merodajnimi krogi, da vidimo, v koliko je sploh volje, da se enkrat za vselej napravi konec jadikovanju našega v dolgovih tičočega stanu in da se v najkrajšem času usposobijo velika podjetje za prihodnjo sezono.
Pod temi okolnostmi bi se z našimi člani seveda lažje razpravljalo o znižanju cen v njihovih obratih v kolikor bi bilo to potrebno z ozirom na konkurenco hotelirstva v drugih tujsko-prometnih državah.
Če resumiramo namen tega gostinskega kreditnega zavoda, ugotovimo njegove tri največje naloge, in te so:
1. Konverzija gostinskih predvsem hotelirskih dolgov ter bi ta stroka morala naravno tudi največ doprinesti h glavnici tega zavoda.
2. Povzdiga podeželskega gostilni-čarstva in njena končna naloga bi bila, pospeševanje strokovne izobrazbe.^' pogledu dolgov smo že obširno govorili. Kar se tiče druge naloge, t. j. podpore podeželskega gostilni-Čarstva, naj omenimo, da je za razvoj turizma podeželsko gostilničar -stvo, lahko bi trdili, najmanj toliko vredno, kakor hotelirstvo samo. Napačno je naziranje, da nima turizem od podeželskih gostiln nikakih koristi. Za primer, da je to naziranje napačno in naravnost usodno za turistično politiko, naj navedemo le avstrijsko republiko, ki si je znala poleg hotelirstva zgraditi in vzgojiti tako podeželsko gostilničarstvo, ki odgovarja zahtevam turizma in ki tvori posebno privlačnost inozemske publike. Kakor ne pride moderno mesto z zanemarjeno okolico do pravega izraza, tako je tudi hotel, katerega obdajajo umazani in zanikrni gostinski obrati, za turizem skoraj
brezpomemben. Naravno, da bi si delničarji tega kreditnega zavoda lahko tudi v drugih stiskah iskali pomoči pri svojem zavodu. Naloga podeželskega gostilničarstva bi bila, tedaj zbrati v načrtu določenih 27 milijonov din, kar ne bi bilo nemogoče, ker so tudi obrtniki za svojo Obrtno banko zbrali v primeroma kratkem času 45,000.006 din. Končno bi imela banka tudi možnost odpreti pot našemu naraščaju v inozemstvo. Vsa zavzemanja zvezne organizacije, poznanstva in osebne zveze njihovih činiteljev, da bi se omogočila našemu naraščaju strokovna izobrazba, so bila brezuspešna. Države, ki imajo močno hotelsko industrijo in ki bi nam vzgojile polagoma strokovni naraščaj, trpijo same na veliki nezaposlenosti gostinskega osobja. Možna bi bila tedaj samo izmenjava med osebjem, pri čemur pa tudi zadenemo na nepremostljivo težkočo. ker nima n. pr. Francoz, Anglež ali Nemec iz Rajha nikakega interesa priučiti se našemu jeziku. Predvsem mislimo pri tem na slovenski jezik, ki ga govori nekaj nad 1,000.000 duš. Pač pa vidimo zadnje čase veliko stremljenje raznih interesentov, predvsem starišev, ki bi hoteli dati svojim sinovom in hčerkam strokovno izobrazbo, a nimajo dosti sredstev. Majhne podpore, ki jih deli banska uprava in Zbornica TOI, zadostujejo komaj za vožnjo, zato bi lahko naš kreditni zavod vsako ieto v okviru svojega proračuna poslal 5 ali morda celo 10 gojencev na stažo v inozemske velike obrate.
To naj bi bilo le kakor rečeno ogrodje našega kreditnega zavoda, dočim se bomo v detajle spustili takoj, kakor hitro bomo videli, da je zadeva dosti zrela in da smo našli za svoje zavzemanje v korist stanu, katerega zastopamo z dovolj razumevanja.
Iz tega pa naj se izvaja še drugi zaključek in ta je, da. ima zvezna organizacija pred seboj velike naloge, ki jih mora izvršiti skupno z ostalimi gostinskimi organizacijami, da se-reši gostilničarski stan propasti in da se mu da odškodnino za vse one krivice, ki so se mu storile in za vso škodo, ki mu jo povzročajo razni šušmarji. Menda ni nikogar, ki bi si upal trditi, da je naša zvezna organizacija za stan nekoristna, kvečjemu bi se do take trditve povzpel morda le demagog, katerega pa se ne more šteti med poštenjak *, temveč med izvržke človeške družbe. Radi tega je pojačitev naših stanovskih organizacij še bolj potrebna, kajti gostilničarski stan ima še vedno precejšnje število odkritih in
Staklo - B. Tober
Št« Vid nad Ljubljano - Telefon 39-64
xa brezkonkurenčne cene nudi Vam kozarce, steklenice za vino, opletene demijone, stuce in vse kar rabite za vašo gostilniško obrt.   Prosimo, zahtevajte ponudbe.
Gostinski kreditni zavod
seji glavnega odbora med drugimi tudi predlog
skritih neprijateljev, ki so še živi in ki jim ne more dati miru dejstvo, da se je v zadnjih letih potom svoje strumne stanovske organizacije vendarle dvignil gostilničarski stan in je na dobrem potu, da se izvije iz neprilik, ki so njegove dolgoletne spremljevalke.
Vlaganje prijav za zgradarino
Prijave za zgradarino je glasom rešitve ministra financ od 23. IX. t. 1. vlagati od 1. do 30. novembra.
f Ivan Kenda
Nenadoma je odšel od nas. Danes še zdrav in poln življenjske sile, jutri pa je bila po nesrečnem slučaju pretrgana nit njegovega življenja. Težka je pez>a njegove izgube. Z njim je legel v grob eden najmar-kantnejših mož našega gostinstva ožje in širšo domovine.
Prvotno si je Ivan Kenda izbral trgovski poklic. Toda takoj za tem, ko je dovršil strokovno trgovsko izobrazbo, se je posvetil gostilničarski stroki. Kot n-ajemnik nekaterih gostinskih podjetij v Ljubljani, je takoj pokazal izredno sposobnost. Šel je od temelja navzgor. Poglobil se' je z največjo vnemo in vztrajnostjo v vsestransko proučevanje gostinske stroke. Že po par letih je bil na pozornici kot najvidnejši poznavalec naše stroke. A to ne samo v svojem lastnem podjetju, temveč se je lotil tudi težke naloge prepo-roditve in vzgoje stanovskih tovarišev in naraščaja. Pojavil se je na tem polju kot orač skoraj dobesedno celine. Svojega pridobljenega znanja in bistrega uma ni egoistično ogradil za sebe.
Pohitel je na Dunaj, kjer si je v višji hotelsko - gostilničarski	šoli
pod vodstvom priznanega	prot.
Hessa pridobil teoretična in	prak-
tična znanja. Prof. Hess je v Ivanu Kendi takoj spoznal izredno sposobnega, bistroumnega in nadarjenega moža in ga dekretiral za učitelja hotelsko-gostinske stroke. Iztekel si je kot tak prav hitro vidne uspehe in zasluge. Duša uspelih kuharskih in servirnih tečajev v letih 1907 — 1910, ki so se vršili v Ljubljani, je bil Ivan Kenda.
Tako kot še danes, so bile prilike za gostinski poklic pri nas tudi tedaj dokaj težke. Boril se je za obstanek z žilavo odpornostjo. Morda ga je prev neto udejstvovanje v organizacijah, tečajih in predavanjih preveč okupiralo in mu dalo že kar početkom njegove življenjske poti okusiti staro resnico, da je nehvaležnost plačilo sveta. Med tem mu je nepričakovano prispela ponudba bolgarske vlade, da naj pride v Solijo kot strokovni učitelj na liotelir-sko-gostinsko šolo, ki se je ravnokar ustanovila. Prof. Hess ga je kot takega priporočil. Odločil se je. Naenkrat ga vidimo v Sofiji. Iz šolskega katedra se je seznanil tam ne samo s stanovskimi krogi, marveč tudi z vsemi ličnostmi bolgarske presto-lice. Žel je polno priznanje. Postal je zakupnik več največjih hotelov, kavarn in restavracij v Sofiji, ki so se pod njegovim vodstvom povzpela do najlepšega ugleda in razvoja.
Tz Sofije se je Ivan Kenda vrnil ob prevratu leta 1918. domov. Hre-
penenje po ožji domovini ga je izvabilo. Kupil je na Bledu graščino z jezerom, hotele Malnar (po njem preimenovan Parkliotel), »Europo«, »Triglav« in več vil kot dependan-ce. Bled je z njim in njegovo pridno soprogo kot hotelsko gospodinjo, dobil gigantsko gonilno silo k napredku in splošni preureditvi. Vse ceste, vse ulice, drevoredi, moderne stavbe hotelov, penzionov in vil, ves Bled kot urejeno letovišče svetovnega slovesa, diha živ spomin na Ivana Kendo. Težko si je zamisliti Bled brez njegovega ogromnega dela, ki ga je zanj žrtvoval Ivan Kenda.
Optimist, kakršen je bil skozi vse svoje življenje, je investiral vse kar je imel za prezidavo starih in gradnjo novih hotelov in letoviških naprav. Lahko bi se zabubil v komod-no privatno življenje. Premoženje mu daleč zadošča za golo brezskrbno vzdrževanje družine, toda človeku ne sme biti to cilj, temveč mora vztrajati, delati, a se ne od dela odtegovati«, je mnogokrat dejal. Njegov vzgled je kot neodoljiva sila zajel vso njegovo okolico. Ivan Kenda je bil idealist, dajal je samega sebe splošnosti, a največ Bledu. Mnogi ga niso razumeli. Nešteto je imel zaprek, ki jih je moral z njemu lastno energijo prebroditi. Vse življenje mu je bilo borba. Kakor si morajo vojskovodje priboriti često vsako ped zemlje, da pridejo do zmage, tako vidimo v njegovem izživljanju le stremljenje, da realizira lastne ideje, ki jih je bil do neizčrpljivosti bogat. Morda je živel eno stoletje prehitro.
Ivan Kenda je bil mož močne volje, ni klonil in si ni pustil zlomiti duha niti tedaj, ko ga je nesrečni čas nerazumljivih razmer v sredi njegovega razmaha materialno mučil in ga dobesedno vrgel na ruševino. Zopet bi se bil vzpostavil, saj mu uma, bistre glave, širokega znanja in izkušenosti niso mogli odvzeti s popisom premičnin in nepremčnin, ki so zaječale kot žive stvari, ko so jih trgali od njega... Toda nesrečni slučaj mu je oropal življenje.
Pokojnika smo našli v vseh gospodarskih organizacijah. Če so bile v mrtvilu jih je oživel k dolu, če jih ni bilo jih je ustvaril. Uglajen, oblikovan in verziran v vsakem pogledu se je znal kretati z. občudovanja vredno dovršenostjo. Nova doba, doba sistematičnega delovanja je z njim nastopila v tujsko prometnih organizacijah. Prav posebno pa se je posvetil javnosti, ko je bil blejski župan. Ni se vsiljeval v ospredje, temveč iskali so ga in mu nalagali nova bremena. »Pa dajte, če ni drugače« je dejal in se v požrtvovalnosti izčrpaval. Nikdar ni bil truden. Mladeniška svežost je vela vedno od njega. Prevzetnost mu je bila tuja. Izreden socialni in moralno visoko ugleden položaj ga ni nikdar motil v njegovi ljubeznivosti in uslužno-sti. Kdorkoli se je obrnil na njega, mu je bil, posebno v pogledu hotelsko-gostinske stroke, dragocen sve-’ tovalec.
Zgodovina našega gostinstva in hotelske industrije beleži Ivana Kendo na najvidnejše in nepozabno mesto. Prijatelji in tovariši njegovi, ohranimo ga v spominu časti in slave!
Pokoj in mir naj bo njegovemu duliu! Z družino njegovo pa delimo naše iskreno sožalje!	C.	M..
Jakob Kunstelj
Pri isti nesreči, kjer je g. Ivan Kenda izgubil svoje življenje je tudi podpredsednik gostiln, združenja na Bledu gosp. Jakob Kunstelj izdihnil svojo plemenito dušo. Pokojni je bil posestnik, gostilničar in trgovec iz Gorja pri Bledu ter ugleden stanovski tovariš. Z velikim zanimanjem je sledil razvoju stanovske organizacije ter se pridno udeleževal vseh sestankov in zborovanj. Rodil se je v Poljščicah pri Ormožu ter dovršil Kmetijsko šolo na Grmu. V Gorjah je bil med ustanovitelji domačih gospodarskih in prosvetnih društev. V Kmetijskem društvu je vodil posle nad 20 let. Pred leti je bil imenovan tudi za župana. Sokolsko društvo pa ga j’e izvolilo za starosto. Istočasno ko so pokopavali njegovega tovariša g. Ivana Kenda so izročili materi zemlji tudi g. Jakoba Kunstelja, kremenitega značaja in našega uglednega stanovskega borca. Številni užaloščeni družini izrekamo naše sožalje!
Gostilničarji in gostilničarke, oklepajte se svojih gostilničarskih organizacij, kor le te vam pomagajo v silil
Izredna skupščina Državne zveze
Po sklepu redne skupščine v Skop-! 1 ju, se je vršila dne 7. oktobra v pro-j štorih trgovsko-industrijske zbornice v Splitu izredna skupščina, kateri so prisostvovali odposlanci vseh banovinskih zvez in združenj za zbornična področja. Zvezo gostilničarskih zadrug je zastopal g. Miro Peterlin, član zvezne uprave iz Kranja z ravnateljem g. Petelnom. Kakor rečeno, udeležba je bila polnoštevilna. Točno ob napovedani uri je predsednik Državne zveze g. Bogdanovič pozdravil prisotne ter pozval delega-gate, da iznesejo glasom dnevnega reda svoje predloge, opažanja, kakor tudi kritike. Posebno ga veseli, ko lahko ugotovi polnoštevilni odziv, kar daje najboljše jamstvo za skupno in složno delo, ki edino lahko koristi gostiln, staležu. Pozdravil je tudi prisotne novinarje in apeliral na nje, da objektivno registrirajo gibanje gostilničarjev v svojem tisku, od katerega zavise mnogi uspehi.
Nato je podal gen. sekretar g. Se-kulovič obširno poročilo o delu sa-vezne pisarne. Poročal je o borbi, ki jo je Državna zveza vodila z UJMo. Ugotovil je, da je bil uspeh borbe ta da se UJMa ni mogla držati od nje diktirane tarife, temveč se je začela z našim članstvom pogajati glede honorarja. Posebno pozornost je posvetil novi uredbi o obsegu gostinskih pravic, ki bo uredila večji del še dosedaj nerešenih vprašanj. Državna zveza je podvzela tudi korake glede povišanja banovinskih in občinskih doklad, posebno glede občinskih taks na godbo. Savezna pisarna se je bavila. tudi z vprašanjem policijskih taks, ki so vpeljane v nekaterih banovinah, vendar je naletela iz gotovih razlogov od strani pristojnega ministrstva na hud odpor. Seveda je dalo savezni pisarni preganjanje šušmarstva mnogo posla, ter je bila pri tem silno agilna Zveza iz dravske banovine, ki je dostavljala številne pritožbe glede šušmarstva, kar znoči, da je posebno v dravski banovini na višku brezpravno obratovanje. Pobijal je tudi očitke glede visokih cen na Primorju, ! kar je povzročilo slab poset iz Češkoslovaške. Povdarjal je veliko
j razumevanje g. bana vrbaske banovine, ki je šel združenju v Banjaluki — obsegajočemu ves teritorij vrbaske banovine — vedno na roke ter odklonil z vso energijo vse ovire, ki so stale na poti pravilnemu razvoju tamošnjega gostinstva. Skupščina je vzela s priznanjem poročilo gen. sekretarja na znanje ter izrekla posebno zahvalo g. banu vrbaske banovine. G. Markovič iz Novega Sada se je osvrnil na očitke glede visokih cen ter povdaril, da so krive temu različne in mnoge takse. Isto stališče je zavzel g. Pejkovič iz Splita, ki je naglasil, da niso povišanju cen krive samo državne, temveč tudi banovinske in občinske takse, ki povišujejo cene za najmanj 30 do 50%. Gostinski obrati znižajo v mrtvi sezoni cene skoro za 50%, toda takse ostanejo skozi celo leto nespremenjene. Turizem se je razvil potom/ privatne iniciative nekaterih hotelirjev, ki so v svoja podjetja vložiti zadnjo paro. Mnogi od teli so radi nerazumevanja oblasti propadli ter navaja nekatere konkretne slučaje. Zato bo treba, da se čimpreje uredijo kreditne prilike, da uredi država razmere, ki vladajo v hotelirskem stanu. K besedi se je oglasil tudi delegat iz Beograda govoreč o autor-skih honorarjih ter o brezpravnem obratovanju. G. Pejkovič omenja istotako šušmarstvo v Dubrovniku ter ostajajo vsi razpisi oblasti brez vsakega dejstva, ker se nanje ne ozirajo podrejena oblastva. Zahteva, da se prizna gostiIničarstvo kot posebna grana našega gospodarstva in priporoča lepo harmonijo, ki naj vlada med Putnikom in med hoteli. Na dnevnem redu je bila tudi sprememba pravil, zakar pa je glasoval samo 1 član, vsled česar so ostala pravila nespremenjena. Nato se je sprejel soglasno tudi proračun Državne zveze za tekoče poslovno leto. Prihodnji državni kongres se bo vršil v Novem Sadu, nakar se je prišlo k zadnji najvažnejši točki dnevnega reda, to so samostojni predlogi poedinih članov. Kot p-rvi je iznešel predloge delegat naše zveze in zahteval, da. se izda glede uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov v kolikor se tiče vaškega gostilničarstva posebno tolmačenje, ker po sedanji stilizaciji uredbe ne more biti teh ugodnosti nihče od gostilničarstva deležen. Zemljarina je tudi pri najmanjšem gostilničarju mnogo nižja, kakor pa pridobnina in zgradarina, zato je treba izdati tako tolmačenje, da se omogoči tudi tem vaškim gostilničarjem, ki so v ogromni večini bolj kmetovalci kakor gostilničarji, zaščita. Mnogo je omenjal o šušmar-stvu, ki je v dravski banovini silno razpaseno in ki se pojavlja v vsakršni obliki. Omenja prodajo vina nad 5 do 10 litrov, ki obstoja sicer samo po zakonu, v praksi pa se nihče ne drži te meje, temveč vse pije in navzkrižem prodaja, tako da ni nobene razlike med gostilničarjem, ki plačuje davke in med šušmarjem. Omenja poseganje trgovcev v našo obrt, ki pod krinko »originalno zaprtih steklenic« prodajajo vino in žganje v najmanjših količinah, prirejajo čete' zabave z godbo, imajo napravljena kegljišča in prostore za balinanje, katerih se udeležuje celo uradništvo. Omenja neosnovanost u-redbe o pomožnem gostinskem osob-ju, v kolikor se tiče dajanja obvezne napitnine, ki je v večjo škodo kakor v korist turizma. Zahteva novelacijo te uredbe v tem smislu, da se sme obvezna napitnina pobirati le tam, kjer se oddaja celodnevna penzija in pa prenočišča, dočim se naj konzum v lokalu osvobodi vsake obvezne napitnine. Važna je bila tudi razprava
o	obdavčitvi gostilničarstva, posebno kar se tiče glede pridobnine in zgrad,arine ter stavlja zahtevo, da se tudi zgradarina odmerja po davčnih odborih in da se da možnost pritožbe na reklamacijske odbore. Zahteva za gostilničarje, ki so istočasno kmetovalci, da se jim dovoli na njihovem posestvu primerno število prašičev lastne izreje, ne da bi jim bilo treba plačati davek na poslovni promet. Iznaša tudi zahtevo po ustanovitvi lastnega kreditnega zavoda, da so poceni kredjt našemu gostinstvu, posebno onemu, ki je podlaga
tujskega prometa in da se istočasno i pomaga s cenenimi krediti povzdigi podeželskega gostilničarstva. Izjavlja, da bo predočil na popoldanski seji savezne uprave tozadevni zvezni predlog, ki naj bi se vzel v pretres, da se čimpreje pride do ustanovitve lastnega kreditnega zavoda. Omenja tudi predloge o železniški prevozni tarifi ter o deviznih tež k očali, ki se pojavijo vsako leto ravno takrat, ko je sezona v polnem razmahu, vsled česar trpi donos turizma. Zahteva novelacijo zakona o zaščiti delavcev, posebno v kolikor se tiče določil plačevanja nadur odnosno nočnega dela žensk, ker se s tem onemogoča zaposlenje natakaric preko 10. ure zvečer in glede določil učencev, katere vzdržujejo gostinski podjetniki, ne da bi imeli isti od svojih učencev vsled navedenih predpisov kake koristi.
G. Petkovič iz Dubrovnika se strinja z. izvajanjem predgovornika in se priključuje zahtevi za izpremembo uredbe o pomožnem osobju ter uredbe o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah. Stoji na stališču, da se naj vprašanje zaslužka našega osobja določa na podlagi minimalnih mezd, kar se mora seveda rešiti še pred poletno sezono. G. Vukmanovič iz Beograda daje obširno pojasnilo o zahtevah, ki so jih stavili uslužbenci v Beogradu, s katerimi so vodili razgovore, vendar ni prišlo do nikakega pozitivnega rezultata. Odbiti so bili vsi zahtevki nameščencev ter so gostinski podjetniki v Beogradu soglasno odklonili vsak kolektivni u-govor. Res je, da so se nameščenci pripravljali na štrajk, ki pa je ostal samo v početku in brez vsakega dejstva. Zahteva, da se pri izdelavi zakonov socialne nravi zasliši tudi one osebe, katerim donašajo zakoni samo obveze. G. Markovič stoji na stališču proste pogodbe med delodajalcem in poslojemalcem in odklanja kolektivne pogodbe. Govori o omejitvi dela o ženskih osebah preko 10. ure zvečer in o prostih nedeljah za učence. G. Klarič iz Osijeka poziva skupščino, da vztraja odločno na zahtevi uvedbe pavšalne trošarine na vino in žganje, kateri sc protivita le savska in dravska banovina. Omenja večjo konkurenčno sposobnost gostilničarja iz dunavske banovine, kjer je uvedena pavšalna trošarina, napram gostilničarju savske banovine, ki mora od vsakega litra plačati trošarino in biti pod stalno kontrolo oblasti, dočim se na šušmarje ne ozira.
S tem je bila izredna skupščina zaključena, nakar so se ta in še druga vprašanja podrobno razpravljala na seji uprave, ki je zborovala dva dni. Vsi zaključki skupščine odnosno seje glavnega odbora se bodo v posebni predstavki izdelali v pisarni Državne zveze in predložili s posebnim priporočilom na pristojna mesta
Veseli nas, da je ta skupščina pokazala soglasnost v vseli naziranjih in da so se ugotovili nedostatki, ki niso poznani samo nam v dravski banovini, temveč po vseh krajih države. Na žalost ne moremo iznašati vse konkretne slučaje, ki so jih razni delegati obravnavali na seji ali na skupščini in ki kažejo žalostno sliko naše administracije. Ta skupščina pa je pokazala še nekaj, da je organizacija našega staleža tudi v onih banovinah, ki je šla v začetku jako polagoma naprej, skoraj že v polni meri izvršena, za kar gre predvsem zasluga nekaterim stanovsko zavednim tovarišem.
Upamo, da bo bodoči državni kongres v Novem Sadu lahko dokazal, da so kljub raznim oviram gostinske vrste v naši državi trdno povezane, tako da jih tudi razni naši nasprotniki ne morejo omajati.
j 31. oktober mednarodni dan varčevanja
Mestna hranilnica ljubljanska
ima
novih in oproščenih vlog Din IG4S000.000.—, ki so vsak čas
in brez omejitve izplačljive
Za vse vloge jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Novi predsednik Državne zveze
AVSTRIJA IZVAŽA VINO V FRANCIJO
Kmečka zbornica za Dol. Avstrijo s sedežem na Dunaju, jo kupila od siromašnih vinogradnikov 15.000 hi vina, katero bo izvozila v Francijo.
Na zadnji skupščini Državne zveze je bil ivoljen novi predsednik g. Vladan B. Bogdanovič, hotelir iz Skoplja. Skupščina si je izbrala v njegovi osebi veleugledno ličnost južne Srbije, ki je duša vsega nacionalnega in gospodarskega gibanja v vardarski banovini. Rojen je bil dne j 12. marca 1894. v Valjevu. V Jagodi- j ni je dovršil učiteljsko šolo ter je j bil nato postavljen za učitelja v vasi i Logovardi pri Bitolju. Po končani j svetovni vojni je izstopil iz državne | službe ter se posvetil trgovini. Uvi-devši veliko potrebo modernih ho- . telov v Skoplju, je leta 1921. sezidal hotel »Srpski kralj«, poznejša leta pa še hotele »Bristol«, »Moskvo« in »Splendid«. Vse te hotele je vodil skozi 16 let. Toda njegovo delo je bilo še večje in plodovitejše na kulturnem, socialnem in nacionalnem polju vardarske banovine. Takoj, ko se je posvetil hotelirstvu, si je • s svojim delom hitro pridobil simpatije in zaupanje gostilniškega stanu ter je več kot 14 let na čelu gostilničarstva vardarske banovine. Po njegovi zaslugi se je ustanovilo udruženja gostilničarjev viardar. banov., ki ima 38 poverjeništev. L. 1929. je ustanovil fond združenja gostilničarjev za slučaj bolezni,,onemoglost in smrt. Ta fond je tako dobro napredoval pod vodstvom g. Bogdanoviča, da so pred 4 meseci kupili krasen dom za 400.000 din. Fond pa je pomagal tudi članom v bolezni ter onemoglosti, posebno pa je podprl družine umrlih članov. Za enega hotelirja plačuje fond oskrbo v sirotišnici v Beogradu. G. Bogdanovič pa se ni pri svojem delu omejil samo na ozek delokrog svojega združenja, temveč je z vso agilnostjo in vestnostjo zastopal idejo združitve vseh gostinskih podjetij v državi ter mnogo pripomogel k ustanovitvi Državne zveze. Lah ko trdimo, da je bilo gostilničarstvo v vardarski banovini le po zaslugi g. Bogdanoviča, izmed vseh, razen naše banovine, prvo organizirano v svojih strokovnih organizacijah, ki niso poznale pred obrtnim zakonom obveznih stanovskih organizacij. Že iz tega se vidi v zadostni meri silna stanovska iniciativa, ki je podprla idejo združitve vseh konstruktivnih sil našega stanu v državi, da se lažje postavi v bran proti — lahko bi rekli — vsakodnevnim novim tegobam, ki so so
nam nalagale. Ker je bilo v združenju ki je nastalo šele leta 1932., ko se je začel izvajati novi obrtni zakon, še mnogo dela, je g. Bogdanovič iz ljubezni do svojih tovarišev, katerih ni hotel zapustiti, odklonil pri zborničnih volitvah ponujeno mu mesto, ki ga je imel od ustanovitve trgovske zbornice v Skoplju. Značilno pri tem je tudi to, da si je za svoj stalež v vardarski banovini, ki šteje nekaj nad 2.400 članov priboril pri zbornici samostojni gostinski odsek, ki šteje kar 12 članov. Poleg svojega obširnega strokovnega delovanja je sodeloval pri vseh gospodarskih izložbah, pomagal pri zgradbi dveh Sokolskih domov, ter je član uprave Sokola Skoplje III. Njegova velika socialna skrb za siromake južne Srbije se zrcali posebno z ustanovitvijo Dijaškega doma »Kralja Aleksandra I.«, ki ga je ustanovil s 6 tovariši in ki ima danes 127 dijakov, ki dobivajo hrano, stanovanje in obiskujejo gimnazijo, učiteljsko šolo, trgovsko akademijo ali pa obrtno . šolo. Vzporedno z delom v gostilniš-J ki organizaciji pa se je s posebno i vnemo vrgel na organizacijo tujske-l ga prometa ter je ustanovitelj in istočasno predsednik prvega turističnega društva »Jug«, ki ima svoje podružnice v 16 krajih južne Srbije. Samo za prospekte je to društvo izdalo preko 300>.000 din ter je radi povzdige planinarstva zgradilo tri planinske koče s 85 posteljami. Naravno, da se udejstvuje kot občinski svetnik tudi v upravi mesta Skoplja in je bil imenovan že od vsega po-četka za svetnika v banovinski svet. Končno naj še omenimo-, da je ustanovitelj Rotarv kluba, kar veliko znači.
S tem smo predstavili našemu članstvu novega predsenika Državne zveze, ki je že v kratki dobi svojega predsednikovanja pokazal svoje velike sposobnosti in inteligenco ter navdušenje za nepristransko v resnici tovariško vodstvo tako velike organizacije, kakor je državna zveza, ki predstavlja pred centralnimi oblastmi ves gostinski stalež ■ naše kraljevine. Želimo g. predsedniku Vladanu Bogdanoviču mnogo uspehov ter mu obljubljamo zvesto in požrtvovalno sodelovanje, tako da bo našel v nas, kakor vedno vnete in neustrašljive borce za pravilno in ugodno rešitev onih nalog, ki so na delovnem programu in ki so istočasno od življenjskega pomena za nadaljni obstanek našega stanu
Jubilej mariborskega združenja
Združenje gostilnških podjetij v Mariboru je dne 17. avgusta t. 1. obhajalo 55. obletnico svojega obstoja s primerno proslavo, ki se je vršila v beli mali dvorani velike »Unionske« dvorane v Mariboru. Proslava sama je bila namenjena najožjemu krogu članstva združenja in je bila radi današnjih težkih gospodarskih prilik in razmer, v katerih se gostinstvo nahaja, izključno internega in solidnega značaja, brez ikakega pompa itd.
Predsednik združenja gospod Kle-šič Aleksander je otvoril svečanost s prisrčno dobrodošlico vsemu navzočemu člantvu, vabljenemu predsedniku zveze g. Majcenu Cirilu, številnim zastopnikom tiska in svoj-
cem članstva. Takoj nato je prešel na historijat ustanovitve današnjega združenja od njega pričetka dalje ter izvajal sledeče:
V letu 1882. so takratni gostinski podjetniki mesta Maribora pokrenili akcijo za ustanovitev lastnega stro-
I kovnega združenja. Po iniciativi gostilničarjev in mestnega sveta mariborskega je bila sklicana za dan 25. septembra 1883. leta ustanovna skupščina, ki je potekla v najlepšem redu in največjem soglasju med navzočimi, kar je razvidno iz aktov, ki so vloženi v arhivu Deželne vlade za bivšo Štajersko v Gradcu. Po podatkih	Zbornice za	trgovino	in
obrt v Gradcu in glasom listin, ki se pri tej Zbornici nahajajo v arhivu, sledi, da	je takratna	zadruga	ob-
stojala in sicer na dan 17. decembra 1883. leta iz sledeče vrste članstva: 125 gostilničarjev, 11 kavarn ar jev, 28 točilcev in proizvajalcev žganja ter i	kisa in 2	sodavičarjev,	torej skupno
1	iz 106	članov. K	zadrugi	so
spadali takrat tudi ribiči, bilo pa ni nobenega. Naslov je bil:	Zadruga
aprovizacijskih obrti v Mariboru (Genossenschaft der Approvisionie-rungsgewerbe). Prvi njen izvoljen predsednik je bil M. Jošt, gostilničar v Mariboru.
V letu 1893. je bila zadruga vknji-ženia — registrirana pri Zbornici za trgovino in obrt v Gradcu pod imenom Zadruga nerokodelskih aprovi-zacijskih obrti v Mariboru (Genossenschaft der nichthandwerksmassi-gen Approvisionierungsge\verbe). Na glavni skupščini dne 5. septembra istega leta pa se je sklenilo, da se dotakratni naziv izpremeni v Gostilničarsko zadrugo v Mariboru. Ta prenaziv je bil z odlokom 30. aprila 1894 sprejet in potrjen po takratnem c. kr. namestništvu v Gradcu. Ob priliki zadnje redne skupščine je bil izvoljen predsednikom K. Stucher, gostilničar v Mariboru. Točnejši podatki o delovanju zadruge in sicer od pričetka pa do prevrata dalje žal niso znani, ker se je dosti arhiva izgubilo, dosti pia menda uničilo. Le ta bi znal marsikaj zanimivega povedati.
Po zaključitvi svetovne vojne v letu 1918 oziroma njega prevratu, se je zadruga ponovno preimenovala in sicer v Zadruga za splošno gostilničarsko obrt v Mariboru. V letu 1924 je bila po iniciativi takratnega in sedanjega predsednika Klešiča ustanovljena Gostilničarska obrtno - nadaljevalna šola na področju zadruge same, ter je štela v prvem letu 18 vajencev. Pouk serviranja je prevzel gospod Klešič sam, ter vrši istega še danes.
V letu 1931 je izšel novi obrtni zakon za vso državo. V letu 1932 ob priliki registracije gostinskih obrtov na podlagi novega obrtnega zakona se je dosedanji naslov zadruge ponovno preimenoval in sicer v Združenje gostilniških podjetij v Mariboru, katerega nosi še vedno. Popravila oziroma na novo so se sestavila tudi, pravila združenja, osnovno predpisom obrtnega zakona.
V letu 1934 je uspelo po dolgi borbi in energični zahtevi pridobiti v mestni svet dva zastopnika in sicer takratnega predsednika združenja Val jaka in bivšega predsednika Oseta Andreja. Pod vodstvom predsednika Valjaka in ob sodelovanju člana uprave Klešiča ter tajnika Jenka, se je ob priliki prireditve Mariborskega tedna pi’iredila gostinska raz,-
, občutenem govoru čestital odliko-i' vaneem ter orisal v splošnem v st' dobili v upravni j tegobe, težkoče itd. gostinskega sta-Ljubljani | nu, ki jih je imel in ki jih ima prenašati ter bodril na boljšo bodočnost, ki enkrat tudi gostinstvu mora posijati.
Gostilničarji, gostilničarke!
Oddajajte svoje hčere le v enoletno pod državnim strokovnim vodstvom stoječo Gospodinjsko šolo za gostilničarske gospodinje v Ljubljani, Privoz 11.
Šola nudi popolno izobrazbo za splošno gospodinjstvo in za strokovno vodstvo gostiln.
Ne zanemarjajte svojega strokovnega šolstva, ki je namenjeno ženskemu gostilničarskemu naraščaju in napredku naših gostiln!
stava v večjem obsegu, ki je odlično uspela.
V letu 1935. smo svet pri Zbornici TOI v svojega zastopnika v osebi hotelirja Zemljiča Franca, ki je uspešno za stopal interese gostinstva. V tem letu sta bila ustanovljena tudi poseben davčni in reklamacijski odbor,
v	katera so bili izvoljeni člani združenja, kar je tembolj pomembno, ker so s« preje davčni interesi gostinstva vse preveč problematično in površno obravnavali. Tudi se je v tem letu praznovala 10-letnica ustanovitve lastne obrtne strokovne šole.
V letu 1936 je bil ob priliki volitve svetnikov v Zbornico TOI v Ljubljani izvoljen član uprave združenja Šerec Josip, v občinski svet pa je bil imenovan Zemljič Franc.
Pod vodstvom predsednika Kle-šiča in tajnika Jenka, se je priredila na »Mariborskem tednu« druga gostinska razstava, ki je dobro uspela. Združenje se je tudi odzvalo v gotovo odličnem sodelovanju pri gostinski razstavi ob priliki Gostilničarskega kongresa v Ljubljani.
Od ustanovitve pa do konca leta 1936 so predsedovali zadrugi: Leta 1882 M. Jost, gostilničar, leta 1893 K. Stueher, gostilničar, leta 1907 Ivan Sauer, gostilničar, leta 1908 Franc Roschanz, gostilničar, leta 1923 Alojzij Kafer, kavarnar, leta 1923 še Aleksander Klešič, kavarnar, leta 1926 Konrad Žnuderl, gostilničar, istega leta še Adolf Spatzek, gostilničar in Henrik Senekovič, gostilničar, leta 1927 Andrej Oset, hotelir in restavrater, leta 1930 Franc Zemljič, hotelir in restavrater, leta 1931 Andrej Oset, hotelir in restavrater, leta 1932 Gjuro Valjak, restavrater in od leta 1936 dalje Aleksander Klešič, restavrater in kavarnar.
V smislu sklepa redne letne skupščine združenjia z dne 17. marca letos, se je soglasno sklenilo za priliko 55 letnice obstoja združenja odlikovati zaslužno članstvo z diplomo, kar se je storilo na dan proslave sa me in sicer so prejeli častne diplome: Tscheligi Josip, gostilničar in pivovarnar zia 45 letno članstvo, Franc Zokaly, gostilničar in mesar za 44 letno članstvo, Crippa Julij, gostilničar in tvorničar za 43 letno članstvo, isto gospa Woch Marija, gostilničarka in posestnica, ter Kafer Alojzij, kavarnar in posestnik za 41 letno članstvo.
Za 30 letno članstvo je prejel diplomo gospod Lahajner Alojzij, gostilničar in posestnik, za 25 letno članstvo Lorber Josipi na, gostilničarka in posestnica. Za- nepretrgano preko 20 letno članstvo so prejeli diplome: Gjuro Valjak, restavrater, Kumer Roza, gostilničarka, Jančar Pavla, hotelirka, Spatzek Adolf, gostilničar, Račič Ivana, restavrater-ka, Skaza Josipina in Lah Apolonija, gostilničarki.
Za 15 letno nepretrgano članstvo pri Združenju pa: Mavrenčlč Josipina, gostilničarka, Povodnik Josip, hotelir, Klešič Aleksander, kavarnar in restavrater, Vlahovič Ljudevit, gostilničar, Verzel Marjeta, gostilničarka, Birtič Ernest, gostilničar, Strehar Alojzij, kavarnar, Vollgru-ber Kristina, kavarnarica, Paulič Terezija, gostilničarka, Honigman Ivan, gostilničar, Marek Josip, gostilničar, nadalje gostilničarka Ivič Otilija, Zelzer Roza, Nekrep Marija in Glanz Magdalena ter hotelirka Friedl Josipina ter Verzel Franc, gostilničar in Šerec Josip, kavarnar.
Za 10 letno nepretrgano članstvo: gostilničarke Achtig Antonija, Ko-štomaj Marija, Golob Matilda, Nekrep Marija II., Kovač Ivanka, Vrabl Marija, Dabringer Josipina, Jurgec Marija, Riedl Marija, Rapoc Terezija, Plaue Milka, Šum Cilka, Rosen-berger Vilma, gostilničarji:	Zorič
Ante, Resnik Ivan, Kosič Anton, Vernik Julij, Kapitanovič Jakob, restavratorji: Lisjak Alojzij, Emeršič Anton, Kimesvvenger Ivan, nadalje kavarnar Slavec Ivan, Golob Katica in Spatzek Ana.
Predsednik gospod Klešič je osebno izročil vsakemu poedinemu članu s primernimi čestitkami diplome
Predsednik zveze gospod Majcen Ciril je v dobro zasnovanem in toplo
Ob tej priliki se je ustanovil s prostovoljnimi prispevki članstva in diplomirancev posmrtninski fond združenja, v katerega se je nabrala prav čedna vsota, ki naj bo podlaga nadaljnji zamisli tega.
Po tem aktu sledeči prosti in neprisiljeni zabavi članstva je končala proslava 55. obletnice ustanovitve združenja, ki naj bo nekak mejnik za preteklost in upanje za boljše bodočnost gostinstva našega lepega Maribora.
Kletarski tečaji
Zveza priredi v mesecu februarju na Banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 6 dnevni kletarski tečaj. Stroški za stanovanje in hrano znašajo za udeležence 25 din. Enkratna vpisnina odnosno učnina pa znaša samo 25 din. Ponovno pozivamo članstvo, da se pravočasno prijavi in sicer najkasneje do 31. decembra t. 1. V tečaj se sprejme samo 20 prijavi j encev.
Dopis iz ribniške doline
Jesensko deževno vreme me je prisililo prijeti za pero in se Vam v prvi vrsti zahvalim za priobčeno »V starih zlatih časih ...«
Kakor iz tega posnemam, je bil gostilničar že od nekdaj nič drugega kot davčni eksekutor, ki mora zbirati le dohodke za državo in samouprave. Zato pa se zelo milo vidi, če se gostilničarja na marsikaterem uradu prezirljivo sprejme Ker se je pa že na več krajih govorilo o tej nesrečni denarni krizi, se je tudi v Kranju sprožila misel, preskrbeti gostilničarjem cenen kredit. Če že imajo drugi stano-
vi	svoje denarne zavode, naj bi «e tudi za gostilničarje ustanovila gostilničarska kreditna zadruga. Trgovci imajo več zavodov in to vsled tega, ker imajo širši delokrog. Gostilničarji pa nimajo nobenega lastnega. denarnega zavoda, ter so tako med druge stanove pomešani. Če se je tedaj uvedla organizacija kredita za vse ostale gospodarske panoge, se mora tudi za gostilničarje najti pot, da pride potom lastnega zavoda do cenenega kredita. Na ta način bo imel gostilničar priliko izposoditi si na kratko dobo denar, ter si bo lažje nabavil pri vinogradniku pristno kapljico, mesto da kupuje razno mešanico pri trgovcu. Naj se o ustanovitvi take kreditne hranilnice začne razmišljati in tudi razpravljati.
Treba pa je odpraviti še drugo nadlogo. Če se prenese od očeta na sina gostilniška pravica, pride takoj komisija, ki stane mnogo denarja. Čemu to? Pravijo, da je namen teh ponovnih pregledov ta, da se zanikrne gostilne ukine. Ali bi ne bilo boljše, če se napravi zakon, da se mora vsaka gostilna, ki nima primernih lokalov, zapreti. Na ta način bodo prej izginile slabe gostilne; kakor pa potom teh komisij, ki so, kakor sem že gori omenil, silno drage. Imamo tudi slučaje, da je v kaki vasi prav dobra gostilna in da ima še precej gostov. Iz same nevoščljivosti pa se domisli sosed, da bi bilo tudi njemu dobro imeti gostilno in mu jo je lahko dohiti, ker je prijatelj župana in somišljenik vladajočega odbora. Ko vidi drugi sosed, kako je navedeni lahko dobil gostilno, zaprosi še on in tako imamo naenkrat v vasi, kjer je bila preje dobra gostilna, kar tri slabe gostilniš-
Trgovska hiša z gostilno, mesarijo, zalogo piva, z 2 postranskima obratoma in nekoliko zemljišča, se zaradi bolezni lastnika ugodno proda. Hiša stoji na prometni točki v večjem mestu dravske banovine in se lahko takoj proda z vso opromo. Vprašati upravo »Gostilničarske, ga vestnik««.
ke obrate, ki so vsi zamazani in prazni. Naj bi bile občine in zadru-de o izdaji mnenj za nove gostilniške obrate bolj previdne.
Na deželi bi se moralo gledati nekoliko yeč na olepšavo kraja. Tako je Gorenjska daleč pred Dolenjsko. Naj se vendar nekoliko gleda na nasade, klopi in na udobna stranska pota in stezice. Kjer je tekoča voda naj se napravi tudi kopališče. Poznam velik trg na, deželi in župan se drži zelo ponosno, toda kamor stopiš iz banovinske ceste,' zagaziš do kolen v blato. Res je, da se nahaja na trgu tega kraja par senčnih dreves, toda vsa so zasekana, lipe pa imajo odlomljene veje, ki štrlijo križem kražem na vse strani sveta. Primanjkuje tudi sprehajališč, čeprav je lega in teren zelo prikladen, tudi tekoča voda je na razpolago, ni pa ne kopališča in tudi ne kopalnih utic in tako ni mogoče vsled nazadnjaške občinske uprave privabiti nobenega tujca v naše kraje. Če pogledaš po trgu in še nekoliko dalje, vidiš, da je navlečene okrog šole in , cerkve vse polno šare in odpadkov. Ali ne bi bilo že iz higienskih razlogov nujno potrebno in umestno, da se okrog javnih poslopij napravi red in prostor očedi. Sreska oblastva imajo tedaj dovolj vftžnih in nujnih nalog, da pripravijo občinske uprave do malo večjega udejstvovanja za olepšanje in modernizacijo poedinih krajev, ki so primerni po svoji oko-, lici in podnebju privabiti tuje goste. Prepričani smo, da bi tako delo imelo več koristi za splošnost, kakor pa če se gleda pri prenosu gostilniških pravic, če ne manjka morda kaka stvar, ki je po uredbi sicer predpisana, ne more pa se jo čez noč radi težkih denarnih prilik nabaviti. Dela je torej dovolj na deželi, primanjkuje samo ljudi, ki bi imeli pravo razumevanje in ki bi bili da-lekovidni ter znali občanom pridobivati novih možnosti za. njihov življenjski obstanek.
Iz organizacij
Združenje gostilničarjev v Kozjem
je imelo 28. VIII. 1937. v gostilni ge. Friškovič Marije v Kozjem pod predsedstvom g. Kolarja Andreja redni letni občni zbor. Temu zborovanju je prisostvoval tudi odposlanec zvezne organizacije, ravnatelj g. Peteln. Po prečitanju zapisnika je podal tajnik g. Friškovič obširno tajniško poročilo, iz katerega izhaja, da šteje
združenje 69 članov in članic in da je imela zadružna pisarna z zadevami, ki se tičejo gostilničarskega stanu veliko dela. Pri združenju je vpisanih tudi 11 vajencev in vajenk. Iz blagajniškega poročila izhaja, da je združenje imelo 1961.25 din dohodkov in 1795 din izdatkov, tako da znaša celokupna imovina po izplačilu vseh prejšnjih in dolga leta obstoječih dolgov že 1603 din. Blagaj-nik je opozoril tudi člane na redno plačevanje članarine, da se prihrani nepotrebna pisarija in stroški. Računska preglednika g. Kralj Josip in Leskovšek Franc sta blagajniške knjige pregledala in jih našla v najlepšem redu, nakar se je podelila blagajniku kot celokupnemu odboru razrešnica. Nato je zvezni ravnatelj g. Peteln podal obširno poročilo o vseh aktualnih vprašanjih, ki so se tekom preteklega poslovnega leta razpravljala pri zvezni organizaciji.
| Pri volitvah je bil izvoljen isti odbor kot v letu 1933. izpopolnila so se le mesta umrlih in odseljenih članov. Na ta način se je odbor nadomestil z gg. Kralj Josipom in Leskovšek Francem. Za namestnika odbornikov sta bila izvoljena gg. Debeljak Matija in Presker Josip. V nadzorstveni odbor pa je prišel g. Bogovič Alojz S tem je bil dnevni red občnega zbora izčrpan.
Dobra napitnina in draga hrana
Črnooka Štefica je bila sprejeta v srednje veliko gostilno kot plačilna natakarica, prav za prav je sama stregla gostom. Imela je dogovorjeno plačo 180 din mesečno ter prosto hrano; pri tem je dobivala seveda tudi nekaj napitnine, kar se je štelo med službene prejemke, sicer ne bi bila mogla služiti za tako nizko mesečno plačo. Opravljala je tudi nadure, saj je bila zaposlena od zgodnjega jutra do polnoči, seveda tudi ob nedeljah; enkrat na teden je bila popoldne prosta. Ker je bila Štefica jako mično dekle in ker je znala s svojim ljubkim nastopom privabljati goste, posebno moški svet, ni čuda, da je v gostilno zahajalo čim več gostov; gostilničarju v čast pa moramo tudi povedati, da je nudil gostom izborno kapljico in postregel s prav dobro jedačo. V kratkem času je gostilna zaslovela tako zaradi brezhibne postrežbe, kakor tudi zaradi prijazne Štefice. Zadovo-
lf S A K
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
TODA VSAKDO
bi moral dati za zdravje letno 100 do 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
onega z rdečimi srci na etiketi iz RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
| Kletarsko društvo v Ormožu r. z. z o. z.
najmočnejša vinarska zadruga v dravski banovini
priporoča svojo veliko in stalno zalogo
navadnih namiznih do najfinejših sortiranih vin iz Ormoško-ljutomerskih in Haloških goric
Vina lastnega pridelka 530 članov vinogradnikov Originalno blago in originalne cene
Stalna evidenca vseh razpoložljivih vin navedenih okolišev pri producentih
Telefon št. 18	Ustanovljeno	1.	1898
Ijen je bil šef, ker je imel razmeroma mnogo gostov, zadovoljna pa je bila tudi Štefica, ki je dobivala povprečno po 100 din na dan napitnine. Tako je šlo 31 mesecev. Med natakarico in šefom ni prišlo ves čas do nikakega nasprotstva.
Po preteku 31 mesecev pa je šef rekel Štefici, da od sedaj dalje ne bo več plačeval po 180 din mesečno, marveč se bo morala) zadovoljiti s samo napitnino. Kaj je šefa napotilo k temu ukrepu, se ni dalo z gotovostjo ugotoviti; šef je trdil, da se je »kšeft« poslabšal, kar je bilo ob času obče krize kar verjetno, Štefica pa je trdila, da ji je šef zavidal dobro napitnino. Štefica je t>ila spočetka seveda ogorčena in nejevoljna, da bi se jej kar na lepem plača reducirala in je to nevoljo povdarjala'tudi napram šefu opetovano. Toda šef je ostal pri svojem ukrepu, Štefica je pa še nadalnjih 25 mesecev stregla gostom, ne da bi bila ta čas prejemala plačo po 180 din mesečno.
V	letošnjem poletju pa, je šef prevzel restavracijo v nekem letoviškem kraju, kamor je poslal voditeljico, kuharico, služkinjo in Šte-fico kot natakarico, kjer so ostale samo 55 dni. Med tem časom pa je šef svojo prvotno gostilno opustil in prevzel drugo; najel je tudi natakarico. Ker restavracija na jugu ni šla, je šef vsa 4 dekleta odpoklical, tri je takoj zaposlil v novoprevzeti gostilni, Štetice pa ne. Rekel je, da je trenutno ne more zaposliti, ker je med njeno odsotnostjo na jugu moral dobiti drugo natakarico, ki je ne more kar tako na lepem odsloviti; tolažil jo je, naj še nekaj časa počaka, da se bo promet dvignil itd. Štefica je čakala 19 dni, nakar je dobila drugo službo.
S tem pa zadeva še ni bila končana. Štefi je tožila svojega bivšega šefa. V prvi vrsti je zahtevala plačo za zadnjih 25 mesecev po 180 din mesečno, skupaj 4500 d.; navajala je, da je na jugu opravila 220 nadur, za katere je zahtevala 1540 din, t. j. po
7	din od ure. Dalje je zahtevala odškodnino za onih 19 dni, ko, je bila brez službe, in sicer z-a hrano po 30 din na dan, t. j. skupaj 570 din, za izgubo na napitnini pa po 100 din dnevno, kar znese 1900 din; v celoti je tedaj tožila za 8510 din. Razen tega pa je Štefica v isti tožbi zagrozila, da bo tožila še za odškodnino za 3000 nadur, kar bi dalo po 7 din prav čedno vsoto 21.000 din. To pač niso mačkine solze. Sodišče je prisodilo Štefici samo 1045 din, t. j. odškodnino za onih 19 dni, ko je bila brez službe, to pa zaradi tega, ker ji šef službe ni odpovedal, marveč jo je le »troštal«, da jo bo zopet sprejel. Če bi ji bil šef odpovedal 14 dni poprej, predno je restavracijo na jugu zaprl, ne bi bil imel nikakili obveznosti napram Štefici; če bi ji bil odpovedal oziroma jo odpustil pri prihodu z juga, bi ji bil moral plačati odškodnino samo za 14 dni. Če bi ji pa bil obetal še nadalje, da naj čaka, bi bil moral šef plačati -odškodnino za ves čas čakanja, dokler ne bi bila Štefica dobila drage službe. Iz tega se vidi, kako važna je odpoved. Za napitnino je sodišče priznalo na dan samo po 45 din, ker je sedanja natakarica kot priča izpovedala, da dobiva v novootvorjeni gostilni samo 40 do 50 din napitnine. Seveda je Štefica takoj pripomnila, da. je višina napitnine odvisna tudi od osebe, ki jo prejema, ne samo od osebe, ki jo daje. Za hrano se je določilo po 10 din na dan; kajti po 30 din na dan bi bilo vsekakor nekoliko prehudo; kam bi pa prišli ljudje nižjih in srednjih slojev, če bi vsak dan potrošili po 30 din za prehrano.
Kar se pa plače tiče, je sodišče reklo, da je Štefica molče pristala na to, da bo dalje delala samo za hrano in napitnino, ker je po odtegnitvi mesečne plače ostala še celih 25 mesecev v službi. Sploh pa se mora reči, da je 3000 din napitnine na mesec in prehrana zelo primeren dohodek, tako da sodišče tudi po § 212 obrt. zak. ni moglo več priznati.
Glede razsoje o odškodnini za nadure, ki jih je Štefica baje opravila na jugu, pa obrtno sodišče v Ljub-
ljani ni bilo lcristojno, ker sodi le glede sporov, ki se tičejo obratovalnic ležečih v okolišu tega sodišča.
V starih „zlatih“ časih...
(Dalje)
Za g. Pockom iz, Ljubljane je govoril g. Geyer (Aš): Mi se nahajamo v istem srečnem položaju kakor g. predgovornik. V skrajnem kotičku severne Češke imamo naše bavarske brate za sovražnike. Streljaj daleč od nas se nahaja namreč državna meja. Če je lep dan ne vidite pri 80 do 90 gostilničarjih, ki jih imamo v Ašu, niti ene žive duše. Vse roma preko meje na Bavarsko. Za 10 pfenigov se dobi tam pivo, po kateri ceni ga mi ne moremo prodajati. Gostilničarji smo padli na nivo služinčadi. To so strašne razmere. Referat Kuhna je izvrstno izdelan, tako da mu nimam ničesar dodati. Poleg konkurentov čez mejo imamo še druge sovražnike na Češkem. Za kazen, da gostilničarji sploh še živijo, so nam ti sovražniki povečali deželne doklade na pivo.
Zbornični svetnik Sindhuber iz Gradca: Kot zadružni predstojnik v Gradcu ugotavljam, da gre vsako leto 40% gostilničarjev k vragu in da se sčasoma ne bo nihče več našel, ki bi hotel zadružno predstojni-, štvo prevzeti. Končno ne bo drugega preostajalo, kakor da začnemo de-nuncirati osebe, ki nezakonito točijo, ali pa naj nas nastavi oblast za eksekutorje. Mi ne stojimo samo pod pritiskom konkurence trgovin z mešanim blagom, temveč nam škodujejo tudi konzumna društva in delavske organizacije. Cele okraje o-skrbujojo z vinom in pivom, dočim gleda gostilničar skozi prste. Take pridobitne in gospodarske zadruge lahko prodajajo vino in pivo, kolikor ga hočejo.
August Miedriak (Krakovo):	V
imenu združenja v Krakovem pozdravljam zborovanje. Nedostatke, ki ste jih opisali, občutimo pri nas najbolje. Kljub ministerialni uredbi glede »originalno zaprtih steklenic«, cvete nezakonita trgovina s pivom Pri nas hodijo predstavniki pivova-ren od hiše do hiše ter krošnjarijo s pivom in lovijo odjemalce ter jim pripovedujejo, da je pivo od zdravnikov priporočano. Oblast se za nas vobče ne briga. Lahko vam pokažem dve odločbi glasom katerih je bil gostilničar radi netočnega plačila davka kaznovan s 3.900 K, drugi pa s 1.29(1 K. Tako se postopa pri nas z gostilničarji.
Nato se je prečitala resolucija, ki je bila enoglasno sprejeta.
Popoldan se je nadaljeval kongres ter je imel g. Ivolbeek iz Dunaja referat o spremembi obrtnega zakona. Referat se glasi v izvlečku sledeče: Kakor je beseda strokovna izobrazba med nami jako popularna, tako mi je težko isto na tem mestu utemeljiti. G. predsednik in prvi referent, zvezni podpredsednik g. Kuhn sta v svojem govora iznesla vse ono, s čimur se lahko utemelji potreba po dokazu strokovne izobrazbe v našem obrtu. Od 1. 1885., torej celih 17 let so vse gostilničarske zveze Avstrije, med temi avstrijska gotilničarska zveza, Hostimil iz Prage, štajerska gostilničarska zveza, severno-češka gostilničarska zveza in pred kratkim tudi primorska gostilničarska zveza, zahtevale, da se za nastop našega obrta zahteva dokaz strokovne izobrazbe. V početku je bila ta zahteva vezana več ali manj na našo stanovsko čast, ker smo si rekli: Kaj mora sposoben in moderen gostilničar vse znati? On mora imeti pojem o mesariji, o prekajevanju, nadalje se mora spoznati v dekoraciji, v pohištvu, v kuhi, v kletarstvu in v serviranju. Imeti mora nadalje ono kulinarično sposobnost, ki razveseljuje oko gosta, če pogleda moderno opremljeno mizo. Predno si nekdo pridobi toliko spretnosti in vednosti je treba, da dela v stroki vsaj eno desetletje ali celo več kot učenec in pomočnik. Jasno je, da mora gostilničar vedeti več, kakor n. pr. brivec, pek, čevljar ali krojač, ki imajo že od nekdaj prvenstvo med rokodelci.
Kakor rečeno, je bila zahteva po strokovni izobrazbi svoječasno več ali manj vezana na našo stanovsko čast. Tekom časa pa se je razvilo vprašanje strokovne sposobnosti za naš obrt kot eksistenčno vprašanje. Gostilničarstvo je namreč postalo svojina onih, ki so v drugih obrtih spodleteli. S tem ne trpi samo ugled našega stanu, temveč je gostilničarstvo postalo nezanesljiva obrtna panoga, kakor se je pravilno izrazil državni poslanec dr. pl. Stourzh. Na žalost lahko sodim samo po razmerah, ki vladajo na Dunaju in ki so pogosto dovedle do pretresujočih katastrof. V našo obrt vstopajo ponesrečeni trgovci, zidarski mojstri, godbeniki, ljudski pevci itd., katere je njhov prvoten poklic uničil. Ta gospoda si misli, da je delo gostilničarja le v nabijanju sodčka piva in v priklanjanju pred gosti. Prepozno šele spoznajo v kakšni veliki zmoti so se nahajali. Vsled tega nastajajo v našem obrtu gospodarske katastrofe, s katerimi se ne uničuje samo ugled našega stanu, temveč potegne ta nesposobnež brez usmiljenja in brez vsakega ozira tudi svojega kolega - soseda v propast. Da se ne more pri takih elementih izcimiti stanovska zavest je jasno. Vsled pomanjkanja strokovne izobrazbe trpimo moralno in gospodarsko. Po zakonu smo dolžni, da pošiljamo skosi vso učno dobo naše učence k redne^ mu šolskemu poduku. Prvo so Dunajčani, potem pa tudi nekatere podeželske gostilničarske zadruge u-stvarile naravnost z navdušeno požrtvovalnostjo strokovna nadaljevalne šole. Poleg tega so se otvorili posebni strokovni tečaji za pomočnike. V načrtu je celo, da se vse po-edine tečaje združi vsled velikega števila udeležencev v gostilničarsko visoko šolo. Kakor vidite je naš stan ustvaril .svoje strokovne učne ustanove, ki prednjačijo vsem učnim ustanovam drugih poklicev. Takemu v gostilničarskih šolah izučenemu prosilcu pa ni mogoče’ dobiti gostilničarske koncesije, ker ima prednost oni, ki se ni niti ene minute učil naše obrti in ki postaja vsled tega ne samo nesreča za sebe, temveč tudi za druge. Na koncu je referent stavil zahtevo, da se naj uvede dokaz strokovne izobrazbe v gostilničarski stroki v vseh mestih in trgih, ki imajo več ko 2.000 prebivalcev, kakor tudi v kopališčih in zdraviliščih, odnosno v krajih, kjer je razvit živahen tujski promet.
Sifište (Praga): K referatu si dovoljujem kot odposlanec Ustrednv jednota Hostimil dodati nekoliko besedi. Že več let zahtevamo na Češkem, da se mora v krajih z več kot
3.000	prebivalci dokazati strokovno sposobnost, in sicer bi moral imeti prosilec 3 leta učne dobe, 2 leti pa pomočniške dobe. To zahtevo je stavil kot nujni predlog že leta 1899. v državnem zboru naš pokojni stanovski borec Hofiza. Predlog se je sicer obravnaval, ni pa prišlo do sklepa. Proti gostilničarjem, ki izvršujejo brez strokovne izobrazbe gostilničarsko obrt nismo sovražno razpoloženi. Ce se že nahajajo v našem združenju naj ostanejo še nadalje, Zahtevati pa moramo, da se v bodoče gostilniške koncesije ne izdajajo nesposobnim osebam.
Zbornični svetnik Loacker (Rank-weil): Pri nas se pomanjkanje zakonitih predpisov glede strokovne
I izobrazbe še bolj občuti. Kaj naj zahtevamo od kmetov, ki obratujejo v planinskih kočah. Želimo, da moi’a vsak gostilničar imeti vsaj 1 tečaj za natakarje. Ravnokar sem čital v nekem časopisu razsodbo sodišča, ki dokazuje, kako lahko se pregreši proti določilom zakona o živilih. Izvolite sprejeti v končno resolucijo tudi sledečo našo željo: Ugovor združenja malo pomeni. Pri podelitvi gostilniške koncesije naj se uvede poseben postopek glasom katerega naj se komisionelno ogleda prostore, lego lokala itd. in sicer v prisotnosti zastopnikov združenja in občinskega zastopstva.
Njemec (Jihlava): Propast gostilničarske obrti je posledica pomanjkanja strokovne izobrazbe. En sam pogled v najbolj primitivno gostilno dokazuje, kako potrebna je strokovna izobrazba. Na eni strani se gostilničarja veže na gostilniško- koncesijo, dočim se ga na dragi strani izroča kot plen vsakemu nepoklicanemu. Na Dunaju so morda boljše razmere, kakor na deželi. Pri nas sta dobila gostilniško koncesijo čevljarski pomočnik in vrtnar, ki se nikdar nista učila v našem obrtu, dočim sta bila dva prosilca, ki sta
v	obrtu zrasla in bila celo od državne zveze za dolgoletno delo odlikovana — odbita. (Klici: Tako je povsod!) Na deželi silno trpimo- vsled konkurence društev, ki pri svojih zabavali prodajajo s pomočjo kakega posredovalca, ki ima gostilniško koncesijo, jedila in pijače. Ce se gostilničar pritoži, ga pošilja ©no obla-stvo na drago, brez končnega uspeha. Pri nas se smatra tudi vino, ki ga kupi gostilničar, kot davčni objekt, dočim je vino, ki si ga privatna oseba nabavi, davka prosto. S tem se odvzame gostilničarju najboljšega konzumenta. Primerno bi bilo, če se opozori g. finančnega mi-
I	nistra tudi na to zadevo. Mogoče bo nam še hvaležen, ker ga bomo spomnili, da je še na nekaj pozabil, nakar bi lahko položil svojo roko.
Zadružni predstojnik Koidl (Salzburg): Pozdravlja v imenu alpskih dežel in se zahvaljuje sklicateljem kongresa. »Mi nimamo od mestne občine Salzburg nobene podpore. Občina je celo odbila prošnjo, da se prepusti združenju prostor za strokovno šolo. Nasprotno pa je dobila grofica Firmian, ki ni imela nobenega drugega prostora kakor leseno barako — gostilniško koncesijo. Gostilničarji imajo pač povsod sovražnike, zato je skupnost gostilničarskega stanu neobhodno potrebna, da se enkrat zboljšajo prilike, ki vladajo danes v našem stanu.
Hermann (Liberec): Borba za dosego dokaza strokovne sposobnosti sega že v leto 1855. V našem boju ne smemo popustiti, zato polagam vsakemu poedincu na srce, da strnemo svoje vrste in delamo neumorno z združenimi močmi, da končno vendarle dosežemo predpis o dokazu strokovne sposobnosti.
Hotelir Brandl iz Gradca: Zahteva po strokovni izobrazbi ima tud,i med našimi kolegi svoje nasprotnike, ki pa se nahajajo v veliki zmoti. Pozdravljamo gospod©, ki so si brez izobrazbe na podlagi današnjih razmer pridobili koncesijo ter jih smatramo za svoje kolege, vendar obžalujemo, da si niso mogli izbrati drugega stanu. Proti tem ni naperjena naša borba in to povdarjam, da ne
bo nesporazumljenja. Ob tej priliki želim govoriti tudi o protekciji, ki jo izvajajo oblasti, posebno napram damam. Zenske pač imajo jok in smeh, laskanje in priliznjenost v enem žepu. Vse to imponira gospodom pri zeleni mizi. Če pa pomočijo solze še kak lep obrazček, potem imajo dame še lažji posel. Le strokovna izobrazba bi lahko napravila temu svoj konec.
Predstojnik združenja Josef Rostal iz Tarnova: Položaj gostilničarjev v Galiciji je posebno težak. Poleg tega, da so pritiskani od raznih specifično v Galiciji uvedenih ustanov, morajo plačevati tudi večje davke in doklade, vkljub temu, da je prebivalstvo, od katerega se preživljajo, silno ubožno. Posebne doklade se plačujejo’ pod najbolj različnimi naslo-
vi	tudi mestu in policiji.
Predstojnik združenja »společen-stvo pražskvh vyčepniku« (točilcev) Vilhem Hanner iz Prage, izvaja sledeče: Kot izučen natakar poznam od vsega početka boj, ki se ga vodi že preko 20 let za uvedbo dokaza o strokovni sposobnosti. Samo na eno okolnost naj vas še opozorim. Sama uvedba strokovne izobrazbe nas ne bo rešila. Zato naj pojasnim svojo zahtevo na sledečem primeru: Kapita-list poišče ubožnega gostilničarja, ki potrebuje denar ter mu opremi gostilno. Ta obubožani gostilničar ne vodi obrata na svoj račun in svoj dobiček, katerega vtakne v žep kapitalist, pač pa ga oblastvo vodi kot lastnika obrata. Taki slučaji bi bili nemogoči, ce bi se vprašalo združenja, ki bi naj dala mnenja, ali naj se podeli koncesija ali ne. Če združenje odkloni prošnjo, potem naj se koncesije tudi ne izdaja. Neki trgovski potnik je imel trgovino, ki pa mu ni mnogo nesla. Zato je zaprosil za koncesijo, ki jo je dobil s pomočjo poznancev in občinskih odbornikov. Gostilna mu je jako dobro u-spevala. Ker pa je imel v predmestju še eno hišo, je kasneje tudi v tem poslopju odprl gostilno. Tako ima ta oseba poleg svoje trgovine še dve gostilniški koncesiji, ki jih pa ne izvršuje sama. Radi tega naj se združenje vpraša, če pristane na podelitev gostilniške koncesije ali ne.
Predstojnik združenja hotelirjev na Dunaju Erhard Hammerand: Nisem imel namena, da se oglasim k besedi, pač pa so me do tega dovedle izjave g. Brandla, ki je iznesel protekcijo, ki jo uživajo dame pri u-radnikih. Združenje hotelirjev lahko pove tozadevno’ marsikatero zanimivo zgodbico. Hčtelirji na Dunaju trpijo posebno pred nezakonito oddajo privatnih stanovanj, ki razpolaga s preko 11.000 posteljami. To šušmarstvo uganjajo same ženske. Združenje vodi proti tem izrodkom ostro borbo, vendar brez uspeha in vse kaže, da se nas hoče izročiti tej ženski gardi na milost in nemilost. Tri leta smo poskušali zaman, da bi se preprečilo neki Alojziji Engel oddajo privatnih stanovanj, ki nam je že 10 let šušmarila. V zahvalo za to, da se je preko 10 let posmehovala zakonu, ji je sedaj deželno namestništvo podelilo koncesijo. Magi-stratnemu podravnatelju sem izročil 52 prijav, med katerimi so biii celo taki šušmarji, ki so imeli kar
8	sob na razpolago. V teh zasebnih prenočiščih se oddaja jed in pijača ter so istočasno skrivališče temnih elementov, ki imajo dovolj vzroka, da se skrivajo pred policijo. Kralj vlomilcev Papakosta je vedno prenočeval pri teh šušmarjih. V nekem kraju n. pr. je imela ga. županja pension s 40 sobami, ne da bi imela kake koncesije, pa je vendar oblast prešla molče preko tega. Zaradi tega vztrajam odločno’ na stališču, da se uvede dokaz strokovne izobrazbe.
Kot naslednji referent je nastopil podpredsednik združenja iz Dunaja Anton Schack, ki je govoril o krajevni potrebi. Med ostalim jo izjavil sledeče: V smislu § 18. obrtnega reda mora oblastvo pred izdajo gostilniške koncesije ugotoviti, v koliko odgovarjajo osebni in drugi pogoji prosilca za tako obrt. Ali daje morda potrebne podatke lahko samo občina odnosno policija? Ravno glede zanesljivosti bi bila strokovna izjava združenja bolj važna, kakor
pa od obeh preje označenih uradnih činiteljev, katerim so marsikateri momenti nepoznani, ki bi bili pri izdaji dovolila merodajni. Lahko trdim, da ni glede mnenja o krajevni potrebi nihče drugi bolj sposoben, kakor združenje. Stalna veza združenja s poedinimi člani omogoči, da pozna točen obisk poedine še tako majhne gostilne in da lahko da o gostih, ki tako gostilno posečajo, kakor tudi o donosu poslov najbolj točne podatke. Ali naj konečno združenje, ki obstoja iz samih strokovnjakov ne bo sposobno presoditi, če so se upoštevali vsi oblastveni predpisi ali ne? Združenjem bi se morala dati ista pravica, kakor jo imajo občine, ki se lahko pritožijo proti prvostopnim odločbam. (Nadalj.t
NEVREDEN ŠEFOVEGA ZAUPANJA
Rudi je bil po poklicu natakar; včasih je dobil službo jelonoše, včasih je bil plačilni, v mesecu marcu je dobil ponudbo »obra« za neko večjo restavracijo izven Ljubljane, kjer bi bil moral založiti kavcijo 3000 din. Te službe ni sprejel, razloga. za to se ni dalo ugotoviti, najbrže ni imel kavcije. Pač pa je bil sprejet v neki restavraciji s 1. majem kot drugi plačilni natakar proti stanovanju, hrani in pranju perila. Nekaj dni potem, ko je že to službo nastopil, pa je dobil od nekega re-stavraterja ponudbo, da lahko nastopi službo jelonoše in sicer za poletno sezono kakor tudi za pozimi proti mesečni plači 500 din in vsa oskrba. Ker pa je že imel v L... službo, ni sprejel zadnje ponudbe. Dne 15 septembra mu je bila služba odpovedana za 1. oktober in je tega dne tudi izstopil. Rudi pa je tožil šefa za odškodnino za 3 mesece na-prej v znesku 4.500 din, pri čemur je računal, da so njegovi dohodki vredni mesečno' po 1.500 din. Zatrjeval je, da mu je šef pri sprejemu zagotovil, da bo po sezoni ostal še nadalje in tudi čez zimo v službi, sicer ne kot plačilni, marveč kbt Je-lonoša in da je ravno v-sled tega zagotovila dve mu drugje ponude'ni službi odklonil. Da to ni bila istina sledi iz tega, da je prvo ponudbo prejel dne 20. marca in se je moral izjaviti najkasneje do 23. marca drugo pa do 4. maja, kakor je bilo razvidno iz tozadevnih pisem, dočim je on službo v L... nastopil 1. maja. Toženec je zanikal, da bi bil sprejel tožnika v službo tudi za čas po sezoni, pač pa mu je rekel pri sprejemu, da ga bo morda zaposlil tudi po sezoni, če se bo izkazal vrednega, To so potrdile priče; poleg tega so pa tudi povedale, da je Rudi večkrat prišel v konflikt z gosti, da jim je preveč zaračunaval, zaradi česar so se gostje pri šefu pritoževali, da ni bil z gosti prijazen, da je s tem škodoval podjetju, da je redno vsak dan prihajal v službo z eno uro zamude itd. Sodišče je seveda tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da ni tožnik dokazal, da je bil sprejet tudi čez zimo; pa tudi če bi bilo to res, je imel šef dovolj povoda, ne samo za 14 dnevno odpoved, marveč za takojšen odpust po § 239 št. 2 in 3 obrt. zak., ker je bil Rudi v službi nezvest, ker se je izkazal nevrednega šefovega zaupanja in ker je stalno zanemarjal svojo službo.
ŠIVALNI STROJI skorai n°vi in KOLESA
prvovrstnih znamk po izredno nizkih cenah naprodaj pri
promet Ljubljana, Napoleonov trg (nasproti križevniške cerkve)
Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled
točilec opravlja točenje, podložno kontroli in da se mora plačati trošarino. Vendar klet takega točilca, ki je v vinogradu ali njegovi stanovanjski hiši, kolikor ne stanuje točilec v isti zgradbi, kjer je obratovalnica, ni podložna kontroli niti ni treba, da bi bilo vino in žganje v teh kleteh pod pečatom kontrolnih organov, marveč so količine vina in žganja v teh kleteh proste in sme takšen prosilec jemati od njih za svoje hišne potrebe brez plačila trošarine. O prenosu iz teh kleti v klet za točeni« pijače pa se je ravnati povsem po uredbi, kakor je predpasano za vnos vina v klet.«
ter mora biti kontrolni organ osebno pričujoč, ko se postavlja sod v klet. Le tedaj, če ne prispe kontrolni organ v dveh urah po prijavi sme točilec sod postaviti sam v klet. Če hoče gostilničar dati zapečateni sod na pipo, mora to prijaviti kontrolnemu oblastvu in plačati za ta sod tudi ustrezno trošarino. Če ne pride kontrolni organ v 6 urah odkar se je zahtevalo odpečatenje soda in plačala trošarina, tedaj lahko točilec postavi sod sam na pipo.
Postopajte točno po teh navodilih, ker se na razne izgovore banske uprave ne ozira.
Tržne cene
Gcveje meso I. vrste 12—14, goveje meso II. vrste 10—12, goveje meso III. vrste 8—10, telečje uneSo I. vrste 14—16, telečje meso II. vrste 14—IG, vampi, kg 8, goveja pljuča kg 6, telečja pljuča 12, svinjska pljuča 8— 10, telečja jetra kg 20, svinjska jetra kg 12—14, mast kg 18, šunka kg 20, prekajeno meso I. vrste 20, sveže kranjske klobase 12—16, suhe kranj-ske klobase kg 30—40, surovo maslo kg 28, liter malinovca 18—25, beli kruh kg 4.50, polbeli kg 4, črni kg 3.50, kava Portoriko kg 76, kava Santos 60, kava Rio 54, kava primes 17, riž I. vrste kg 11, riž II. vrste 8, liter namiznega olja 18—24, liter jedilnega olja 14—18, vinski kis liter
3,	navadni kis 2, testenine I. vrste kg 12, II. vrste 7, čaj kg 100—160. piščanec kom. 10—20, kokoš 16—28, raca 16—22, gos kom. 35—45, srna kg 12—18, zajec 24—28, jerebica 12, fazan kom. 15—22 din.
PREGANJANJE TIHOTAPCEV PO LETEČI KONTROLI
Banska uprava je vpeljala, kakor poznano, leteče kontrole v svrho pobijanja tihotapstva. Hotela je s tem preprečiti dovoz in prodajo nezatro-šarinjenega vina, kar pa je po obstoječih trošarinskili predpisih popolnoma izključeno. Mi smo že takoj v početlcu bili v dvomu o uspešnosti te kontrole, kar se je tudi tekom njenega poslovanja pokazalo. Kontrola v resnici zaustavlja vozove z vinom .ter vprašuje voznike, kaj in komu peljejo vino, vendar je to- vpraševanje brezpredmetno če je voznik, ki ni točilec na drobno vinogradnik ali druga oseba, ker za te ne veljajo trošarinski predpisi. Zato se je ta kontrola osredotočila zopet na gostilničarje, kar smo že v naprej prerokovali.
Torej kljub leteči kontroli, ki tudi nekaj stane, se tihotapstvo z vinom in žganjem vrši v neomejenem obsegu, v prvi vrsti na škodo gostilni-
Prvovrstno blago !
Cene zmerne !
Marin Bambič
Telefon 29-39
Zaloga vin:
trgovina vina in žganja	Telefon 29-39
Ljubljana — Stara pot št. Sl prima dalmatinskih, ljutomerskih in cvička Žganje: tropinovec
Zvezna pisarna ima še mnogo slik »Veselega starčka« na kartonu, na razpolago, ter jih prodaja po 30 din. Poleg tega ima še mnego razglednic z isto podobo, ter prosimo članstvo, i da se pri dopisovanju istih poslužuje j
IRMA FERK IN GOSTILNIŠKA KONCESIJA
V	svrho registracije poročamo, da je kr. banska uprava ugodno rešila priziv slovenjegraškega združenja ter razveljavila rešitev sreskega načelstva že pred enim mesecem, da je odločilo še do danes na sreskem načelstvu, da se je gospa Ferk Irma baje mudila v Beogradu, da so se vodili telefonski razgovori in da so prihajali tozadevni brzojavi.
Ko bo končno poslana odločba gospe Ferk Irmi in našemu združenju, se bomo še nekoliko zadržali na tej koncesiji. Ali ve o tem g. sreski načelnik?!
čarstva, kateremu je posvečena od kontrolne oblasti posebna pozornost. Čudimo se le, da banska uprava ne uvidi potrebe revizije svojega stališča, in ne sprejme onega načina pobiranja pavšalne trošarine, kakor je uvedena v vseli banovinah razen v naši in savski banovini. Ne vemo, zakaj se banska uprava obotavlja sprejeti kot odplačilo za trošarino znesek, ki ga predvideva proračun? Če bi bila oproščena kontrola nad gostilničarji, potem bi vendar organi lažje preganjali one šušmarje, ki v vseh mogočih oblikah prodajajo vino ne da bi plačali banovinsko in občinsko trošarino ter drugih davkov. Tako pa je tudi leteča kontrola dokazala kot upravičeno našo domnevo, da gre vsaka poostritev kontrole le na račun gostilničarskega stanu.
KAKO JE S TROŠARINE PROSTIM VINOM LASTNEGA PRIDELKA?
Po pojasnilu ministrstva za finance, oddelka za davke z dne 16. junija 1934. št. 48.793 predpisuje odst. 3. sledeče:
»Odst. 2. čl. 14. Uredbe o izvajanju javnih del določno predpisuje, da mora proizvodnik, če je točilec pijače na drobno ali na debelo, plačevati banovinsko trošarino na vino in žganje, kar pomeni, da so te vrste pro-izvodnikov podložne kontroli, kakor vsi ostali točilci pijače. Ta določba ni clala takšnim proizvodnikom 111-kake ugodnosti glede potroška lastnega proizvoda brez plačila trošarine za hišne potrebe in do te nimajo pravice. To pa pomeni, da je vse to, kar se vnese v klet iz katere takšen
PAZITE NA PREDPISE O PODIRANJU EANOVINSKE TROŠARINE NA VINO IN ŽGANJE!
Kljub ponovnim opozorilom se dogajajo slučaji, da so gostilničarji zaradi neupoštevanja trošarinskili predpisov preganjani kot tihotapci in občutno kaznovani. Zaradi tega svarimo vse članstvo, da naj bo pri vkletenju in plačevanju trošarin silno previdno, da ne zapade visokim denarnim kaznim. Po teh predpisih mora gostilničar prijaviti kontrolnemu organu prejem vina in žganja
ALI JE LASTNIK GOSTILNIŠKE KONCESIJE LAHKO PRIJAVLJEN PRI SVOJEM POSLOVODJI ZA UČENCA?
Ministrstvo trgovine je s svojo odločbo II. ,br. 36.799/U z dne 30. septembra odgovorilo, da ni po obrtnem zakonu ovire, da bi se oseba, ki vsled pomanjkanja strokovne izobrazbe izvršuje svoj obrat potom sposobnega poslovodje ne mogla izučiti gostinskega obrta pri svojem poslovodji. Seveda mora biti dejansko v obratu zaposlena in najprvo prijavljena pri združenju kot učenec, potem pa kot pomočnik.
Ivan Rozina
Velika Izbira kemičnih In oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv— Firneži, !aty, steklarski in mizarski klej, šelak.Spirti denat., lužila »Arti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in picslrc.rske potrebščine - Ve.ika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca - Najnižje cene in naboljša postrežba
LJUBLJANA
trgovina barv in lakov (preje „0rlent“) Prodajalna Tyrš e v a (Dunajska) c. 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek - Tel. 39 25
ALI IMAJO KRČMARJI LAHKO UČENCE?
Na stavljeno vprašanje je ministrstvo trgovine izdalo pod II. br. 36.799/U z dne 30. septembra 193? sledeče tolmačenje:
Po določilih § 254. lahko imajo učence samo oni lastniki obratov, ki izpolnjujejo vse zakonite pogoje za izvrševanje obrata, ki zahteva učenje. Osebe, ki izvršujejo nek obrat, za katerega ni potrebna nobena izobrazba, ne jamčijo namreč za strokovno izobrazbo učenca, ker nimajo sami nobene izobrazbe. Radi tega ne more krčmar na vasi, kateremu ni potreba imeti v smislu čl. 18. Uredbe o dokazu strokovne sposobnosti učence, ki bi si hoteli pridobiti s svojim učenjem posebno izobrazbo za izvrševanje gostilniškega obrta, za katerega je predpisana posebna strokovna izobrazba.
Višek užitka pri kosilu
ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek, kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni. Želodec Vam stavka, in prebavni aparat Vam narekuje, da nekaj ni v redu. — Tu morate napraviti zopet red ! Dobro sredstvo za dosego je naravna Ro-gaSka slatina. — Pijte pred in po kosilu po en kozarec in po možnosti tudi zjutraj na tešča, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu. Lahko bodete zopet brez skrbi jedli kar Vam tekne.
Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Rogaška slatina!
S&oga&ka
ALI SE SMATRA POTRDILO O PRIDOBLJENI OSEBNI PRAVICI KOT DOKAZ STROKOVNE SPOSOBNOSTI?
Pridobljena svoječasna osebna pravica služi kot dokaz strokovne sposobnosti v vezi § 451. obrt. zale. le tedaj, če so te osebe opravljale dotični obrt preje najmanj 2 leti in če prekinitev izvrševanja obrta ni trajala dalj kot 10 lot predno je stopil obrtni zakon v veljavo.
STALIŠČE DRŽAVNE ZVEZE V POGLEDU PLAČEVANJA AUTOR-SKIH HONORARJEV
O plačevanju autorskih honorarjev in o borbi z UJMo, se je mnogo razpravljalo na zadnjih sejah glavnega odbora Državne zveze. Na predlog delegata zvezne organizacije iz dravske banovine naj se zahteva, tarifa, ki se bo' določila na podlagi paritetne komisije sestoječe se iz 3—4 članov gostinskega stanu in iz treh ali štirih članov autorskega udruženja UJMe. Določila se je tudi tarifa, ki naj bo za podlago pri razgovorih z zastopniki UJMe. Vztrajati pa se mora na tem, da se odpokliče iz autorskega posredništva sedanji delegat prosvetnega ministrstva, ki je sam autor in ki ne more biti kot interesent istočasno razsodnik v sporih med gostilničarji in autorji. Skupščina je sprejela soglasno tudi predlog delegata iz dravske banovine, da se naj honorarje na radio aparate popolnoma ukine.
V KATEREM JEZIKU MORAJO BITI PISANE TRGOVSKE KNJIGE IN LISTINE, DA SE SMATRAJO KOT DOKAZNA SREDSTVA?
Reklamacijski odbor v Ljubljani je smatral, da trgovske knjige, ki so pisane v nemškem jeziku ne morejo biti dokazno sredstvo, dočim se je upravno sodišče v Celju postavilo na nasprotno stališče. Državni svet pa je razsodbo upravnega sodišča razveljavil in potrdil naziranje reklamacijskega odbora, da se smejo le one knjige in listine, ki so pisane v državnem jeziku, smatrati za dokazno sredstvo pred oblastmi.
ZNIŽANJE TROŠARINE ZA MEŠANICO ALKOHOLA IN BENCINA TER ZNIŽANJE UVOZNE CARINE NA BENCIN
Vlada je izdala uredbo o izmenjavi in dopolnitvi zakona o državni trošarini ter uredbo o izvajanju javnih del. Na podlagi te uredbe se uvaja v naši državi obvezna uporaba mešanice alkohola in bencina za pogon motorjev. Cisti benčin se lahko uporablja samo za aeroplane in vojno mornarico. Kdor bo uporabljal čist bencin bo kaznovan od 5 do 200 tisoč dinarjev. Mešanica se sestoji iz 20% alkohola in 80% bencina. Po navedeni uredbi bo cena mešanice znižana po 6. novembru pri kg /ja 1.80 din. Potemtakem se bo smela po 6. novembru prodajati mešanica na črpalkah po ca. G.70 din. Ker pa je bila istočasno znižana cena na bencin je pričakovati, da bo cena padla na ca. 6.20 do 6.30 din. Seveda je tudi ta cena mešanice pri slabih cestah, ki jih imamo v Jugoslaviji še vedno za 30 do 40% previsoka.
Obvezno uporabo mešanice imajo v Evropi sledeče države: Madžarska, Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška, Francija, Italija, Poljska, Belgija itd. Na Angleškem je fakultativna uporaba mešanice, dočim jo Romunija radi velike produkcije bencina ne pozna.
DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA JE ZNIŽALA OBRESTNO MERO ZA
POSOJILA PRED LETOM 1931.
Hipotekarna banka je že četrtič znižala obrestno mero za dolgoročna posojila. Najprvo je bila obrestna mera znižana 9. maja 1927. od 10 J > na 9%, 15. maja 1931. od 9% na 8%, 16. avgusta 1934. od 8% na 7%, sedaj pa je bila ponovno znižana obrestna i mera od 7% na 6%. Škoda le, da ne pridejo pri tem v poštev dolžniki v Sloveniji, ker se je namreč Hipotekarna banka posebno pred letom 1931. angažirala s svojimi posojili predvsem v Beogradu in v drugih srbijanskih mestih. Naravno, da bo ta olajšava dobrodošla v pretežni večini onim hišnim posestnikom, ki so si z denarjem Hipotekarne banke kamor se stekajo vloge iz vse države, sezidali palače v Beogradu.
CESTNA KONTROLNA SLUŽBA
Uprava policije v Ljubljani opozarja vso javnost, da je uvedla cestno kontrolno službo po vseh cestah dravske banovine iz razloga, da se že enkrat upostavi red na naših cestah sploh in pa, da se tako vsaj delno preprečijo vedno bolj in bolj množeče se prometne nesreče. Cestne kontrolne patrulje že poslujejo od 17. oktobra t. 1. ter imiajo nalog, da vsak, tudi najmanjši zapaženi prekršek cestnega reda prijavijo v strogo kaznovanje. Zato naj vsi vozniki z motornimi ali vprežnimi vozili kakor tudi kolesiarji in pešci začno resno upoštevati in se točno držati predpisov cestnega reda, predvsem naj pa vozijo tako, da bo promet na cestah neoviran in varen.
KAKO SKRBI AVSTRIJA ZA SVOJE CESTE?
Avstrijska vlada posveča veliko pozornost cestnemu prometu. Tako je od 84.600 km, kolikor šteje avstrijsko cestno omrežje, 54% cest moderniziranih in usposobljenih za auto-mobilni promet. O naših cestah raje molčimo.
UREDBA O IZREDNEM CESTNEM PRISPEVKU ZA UKORIŠČANJE DRŽAVNIH IN NEDRŽAVNIH CEST
Pod normalno izkoriščanje javnih cest se razume prevoz poedinca in njegove rodbine in vsega, kar je posamezniku za njegovo hišno ali poljsko gospodarstvo potrebno, če sc opravlja ta prevoz z vozmi na živalsko vprego in če ne presega 52 ton na leto. Tak prevoz ni zavezan plačevanja izrednega cestnega prispevka, dočim je vsak drug prevoz zavezan plačevanju. Izredni cestni prispevek se določa kot odstotek na voznino in se odmerja potemtakem samo na tovor (potnikov), ne pa na lastno težo vozila. Za potniške pri- * vatne avtomobile, ki služijo samo za lastno uporabo znaša prispevek 200 din na leto, za potniške privatne avtomobile, ki prevažajo tudi potnike pa 500 din. Avtobusi pa plačajo od prevoženega km od 10 do 25 p, kakor pač konkurirajo državnim železnicam. Tovorni avtobusi plačujejo po 10 p od tone tovora in prevoženega km. Izredni cestni prispevek odmerja sresko načelstvo in se plačuje v naprej tudi obročno.
NOVO DOLOČILO GLEDE PRIJAV O PRENEHANJU IZVRŠEVANJA OBRTI
Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo pod br. 23.301/U od 15. junija sledeče pojasnilo:
»Po § 171 zakona o obrtih mora lastnik obrta javiti prestanek obrta pod grožnjo posledic iz § 398. pristojni upravni oblasti I. stopnje. Ker ne nalaga zakon lastniku obrta dolžnosti, da vrne istočasno s prijavo o prestanku obrta tudi pooblastilo ali dovolilo, zato je potrebna previdnost, da se onemogoči zlorabljanje pooblastila ali dovolila, ki ostane v rokah stranke. Na osnovi § 4601. zakona o obrtih predpisujem radi tega sledeče navodilo:
1. Stranka, ki prijavi v smislu § 171. zakona o obrtih prestanek obrata, mora prijavi priključiti tudi ori-
i ginalno pooblastilo odnosno originalno dovolilo odjavljenega obrata. V’ koliko ne bi stranka pooblastila odnosno dovolila priložila v izvirniku, mora upravna oblast stranko pozvati, da priloži dovolilo odnosno pooblastilo.
2. Pristojna upravna oblast, ki vzame prestaoek obrata v znanje, mora na izvirniku pooblastila odnosno dovolila pripomniti, da je obrat prenehal in da je naznačeni dokument izgubil vsako veljavo. S to pripombo se vrne opremljeno pooblastilo ali dovolilo stranki.«
TRGOVCI IN VELEBLAGOVNICE
Proti trgovskemu magacinu Ta-Ta v Beogradu ter proti opasnosti, da bi se veleblagovnice lahko ustanovile tudi po drugih krajih naše države so protestirale trgovske organizacije, vslecl česar je izšla pred kratkim posebna uredba, ki ureja možnost ustanavljanja veleblagovnic.
Ustanavljanje trgovskih obratov velikega obsega je vezano na dovolilo ter se ne smejo ustanavljati v krajih izpod 50.000 prebivalcev. Dovoljenja se bodo izdajala po svobodni oceni z ozirom na splošne potrebe ter po stvarni potrebi kraja ali mesta, v katerem se hoče obrat izvrše-
Papirnate servijete in krožnike
blagajniške bloke in knjige ter vse potrebftžine za pisarne
priporoča po najnižjih cenah trgovina s papirjem
IHI. Tičar
Ljubljana
Šelenburgova 1 in Sv. Petra c. 26
vati. Za nas gostilničarje je važna uredba v toliko, ker je vlada ugodila naši želji in prepovedala veleblagovnicam izvrševati gostinski obrt ne glede na to, če se ta obrat vodi na ime lastnika veleblagovnice ali na ime druge osebe.
Trgovci se s to uredbo niso zadovoljili ter so v znak protesta zaprli za 36 ur v nekaterih krajih svoje obrate.
TOČENJE ALKOHOLNIH PIJAČ V SLUČAJU NAGLE IZMENJAVE POSLOVODIJ
Po pojasnilu finančnega ministrstva, oddelka za davke br. 709/111. 1936. z dne 11. septembra 1937. lahko lastnik dovolila v slučaju naglega odhoda poslovodje sam nadaljuje točenje alkoholnih pijač največ dva meseca. Po preteku 2 mesecev mora seveda brezpogojno dobiti v smislu § 100. toč. 3. obrt. zak. novega poslovodjo.
KOT NEKDAJ...
Na naš članek »V starih zlatih časih ...«, ki smo ga priobčili v sep-temberski številki nam je Deželna zveza gostilničarskih obrtov za Moravsko sporočila, da so bile težave gostinskega stanu na Češkem pred 35 leti prilično iste, kakor so danes. Ceškiin tovarišem radi verjamemo, ker so se tudi pri nas prilike prav malo spremenile. Lahko trdimo, da se je stanj© našega gostilničarstva celo poslabšalo, kajti pred 35 leti ni bilo šušmarstvo tako razpaseno, kakor je danes. Zborovalci državnega kongresa na Dunaju leta 1902. bi strmeli, ko bi videli, kako je pri nas v Jugoslaviji n. pr. urejena prodaja vina in žagnja.
DOBRA NAPITNINA
Malo ljudi se še spominja na »pa-rizarje«, na katerih so vozniki prevažali robo iz kraja v kraj. Imeli so vprežena po 2 para konj, za klance so privzeli priprege. Spominjam se še na Adamleta, ki se je pisal men-i da za Pencata in je imel hišo zadaj za staro gimnazijo v Novem mestu. Bil je velik in močan mož. Nosil je skoro do peta segajočo suknjo, po zimi tudi tako dolg kožuh, zelo širok klobuk, na vestji pa so se mu
Obnovite svoje kuhinje s posodo
Aemalit
in
Palatla
Jedilno orodje ne rjavi pri
Franc Golob
Ljubljana, Wolfova ulica 8
Specijalna zaloga kuhinjskega pribora
Pivovarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO NAJBOLJŠE KVALITFTE
*
Rv ...	•	-
Kemikalije
za nego vina
kakor oglje za čiščenje (decolorante), azbest za filtracijo, kaiimetabisuifit, želatina, žveplani dodatek, tanin itd. dobavlja v prvovrstni kvaliteti in po konkurenčni ceni
VIKTOR BAEBLER
Ljubljana, Langusova ul. 14 — Tel. 26-56
svetili srebrni gumbi. Ta mož je znal veliko zanimivosti pripovedovati in dijaki smo ga kaj radi poslušali. Žal, da sem skoro vse pozabil. Eno sem si pa le zapomnil. Na dolgo in široko je pripovedoval, da se najrajši ustavlja v gostilni pri Jeraju v Pod-gabru, 42 km od Ljubljane proti Novemu mestu; tamkaj ga namreč vsakokrat trije zelo težko čakajo tn kaj prijazno sprejmejo. Na vprašanje, zakaj ga vendar trije težko čakajo, je odvrnil:	»Natakarici dam
dobro napitnino, hlapcu, ki mi konje glešta, dam dobro napitnino, birtu pa ostanem na cehi dolžan, potem pa vsi trije težko čakajo, da zopet pridem.«
PITJE NA URO
V	nekaterih krajih Banata, posebno okrog Vel. Kikinde nudijo tam. gostilničarji pitje na uro. Na vrata izobesijo objavo sledeče vsebine:
Pitje vina 2 din na uro. Lahko piješ toliko kolikor moreš popiti v 1 uri in vse to za 2 din. Za vsako za-početo uro se plača nov® taksa.
Lahko si predstavljamo, kako izhajajo ti gostilničarji in kakšne so njihove gostilne.
Raznoterosti
Pokvarjeni osebni železniški vagoni v prometu in drugo. Železniško upravo naprošamo, da izloči one železniške vagone iz prometa, ki imajo strehe pokvarjene, da se ne bodo potniki vozili celo v brzih vlakih z razpetimi dežniki. Kakšno veselje imajo v takih vagonih potujoči ino-zemci, je lahko razumljivo. Pri tem opozarjamo tudi na prepih v vagonih, ker se okna ne dajo dobro zapirati. Ko ravno omenjamo »ugodno potovanje« po naših železnicah, ne bo odveč, če se ozremo nekoliko na izboljšanje prometa na inozemskih železnicah. Avstrija je uvedla v brzih vlakih celo vagone III. razreda, ki imajo blazine. Francoske železnice so se odločile, da bodo izločeni iz brzih vlakov vsi leseni vagoni, in jih bodo nadomestile s kovinastimi vagoni. Na švicarskih železnicah pa so III. razredi opremljeni celo s toplomerom in barometrom. Takih za nas naravnost pretiranih zahtevkov niti ne stavimo, pač pa prosimo, da se naše železnice vsaj prilično prilagodijo prometu, ki j'0 na inozemskih progah običajen. Vsa pozornost se naj tedaj posveti brzim vlakom, ki prevažajo inozemske goste, da ne bo kritike zaradi slabih vagonov, prepočasne vožnje in velikih zamud. To so gotovo skrajno majhne zahteve, ki se 1 ali k a izpolnijo.
Dohodki poljedelstva v Jugoslaviji.
Po statistiki gospodarskega časopisa »Wirtschaftliche Nachrichten«, ki izhaja na Dunaju, so znašali leta 1936. dohodki poljedelstva v Jugoslaviji 22 milijard dinarjev napram 19 milijardam iz leta 1935.
Novi bankovci po 100 din. Narodna banka bo od- 1. novembra t. 1. spuščala v promet bankovce po 100 din, ki se bodo razlikovali od. dosedanjih samo v filigranu. Pri dosedanjih
bankovcih se vidi v filigranu lik kneza Miloša, v novih bankovcih pa se bo v filigranu nahajal lik kralja Aleksandra.
Slaba vinska letina v Jugoslaviji. Po ocenitvi strokovnjakov bo letošnji rezultat trgatve v Jugoslaviji /a 1,000.000 hi manjši kakor je bil lansko leto. Potemtakem se računa letošnji pridelek na 2,500.000 lil vina, kar bo komaj zadostovalo za domači konzum. Tudi kvaliteta novega vina je slaba. Mošti so imeli v prvi polovici septembra največ 13 do 14% sladkorja, ter se je moral večini j moštov dodati sladkor. Izjeme so ' samo pri vinih iz Dalmacije in Hercegovine. Cene vina so izredno čvrste ter so se ponekod dvignile na 2 kratni iznos lanskih cen.
Načrt novega zakona o vinu. Ministrstvo za kmetijstvo je izdelalo načrt novega zakona o vinu in ga dostavilo članom vlade na mišljenje. Novi zakon o vinu bo izmenjal obstoječi zakon o vinu, ki je bil izdan meseca decembra 1927. Te spremembe so bile potrebne radi dvoumnosti tolmačenja nekaterih odredb zakona o vinu, ki so se nanašale na promet z vinom v notranji trgovini.
VII. Mednarodna razstava kuharske umetnosti. V Frankfurtu je bila 10. oktobra otvorjena razstava kuharske umetnosti, katera je obsegala
30.000	m’ razstavnega proštom in katere se je udeležilo 520 razstavljal-cev. Razstava je bila tedaj po velikosti in pomembnosti ena izmed največjih, kar jih je bilo o kuharski umetnosti prirejenih v Nemčiji. Posebna prednost te razstave je bila ta, da je tudi okus prišel do svoje veljave, ker SO' obstojali posebni prostori v svrho pokušanja, jedil, ki so se pripravljala na licu mesta. Razstava je posvetila posebno pozornost gostinskemu obrtu, ki poseduje več kot 2501.000 obratov s 790.000 osebami. Posebni paviljon je predočil naloge
gostinskega obrta v službi štiriletke. Na razstavi se je nahajal tudi kul-turno-zgodovinski oddelek s starimi knjigami o kuharski vedi, s stiarimi listinami, zgodovinskimi jedilnimi listi in slično o zgodovinskem,razvoju gastronomije. Naravno, da so bili razstavljeni tudi vsi tehnični pripomočki, ki spadajo v kuhinjski obrat.
V	stranskih prostorih pa je tekmovalo 22 nemških in 8 inozemskih kuharjev. Njihova jedila so se pokušala v posebnih majhnih restavracijah. Razstava je trajala 12 dni.
DOLŽNOST VSAKEGA ČLANA JE, DA SE ZANIMA PRI UPRAVI SVOJEGA ZDRUŽENJA, ČE JE ŽE PLAČANA ZVEZNA ČLANARINA.
Razglasi
Sresko načelstvo v Brežicah razglaša razsodbo okrajnega sodišča v Sevnici kps 136-37-10, da je Kozole Mihaelu, roj. 1. X. 1913. iz Rastema prepovedano do 7. avgusta 1939. zahajati v gostilne.
R0BERTG0U
špecijalna zaloga platna, belega in pralnega blaga
LJUBLJANA
SELENBURG0VA 3 Velika izbira namiznih prtov in brisač v stalnih barvah. Raz ne tkanine za zastore, posteljna pregrinjala itd.
M AŽ II o ;
Člani in članice, ki se obračajo neposredno na zvezno upravo radi kakega obvestila, naj prilože za odgovor znamke.
Ljubljana, Laško In Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delnišha pivovarna „0HI0H“
= Ljubljane, Laško in Maribor =
~Za iTrecTnlštvol Cetina Milan, Celje.— Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Pepc Karol, Celje.
Za Zvezno tiskarno v Celju: Cetina Milan, Celje«