Štajerski TEDNIK Politika Ptuj z Ali visoke položnice za ogrevanje svetnike sploh zanimajo? COLOR CMYK stran 1 Aktualno Haloze z Prehranski paketi: ljudje so najbolj veseli mleka  Stran 8 Ptuj, torek, 1. februarja 2022 torek, 1. 2. 2022  Stran 2 Letnik LXXV z št. 9 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Spodnje Podravje z OGZ Ptuj na prepihu, zapustilo naj bi jo deset društev V Markovcih za samostojno gasilsko zvezo Kot kaže, se v prihodnje Območni gasilski zvezi Ptuj, pod okriljem katere deluje 24 gasilskih društev, obetajo spremembe. Zapustilo naj bi jo deset društev iz občin Markovci, Zavrč in Cirkulane. Nastala bi nova gasilska zveza s sedežem v občini Markovci. Več na strani 3. Aktualno Slovenija z Policija s 684 novimi vozili  Stran 3 Podravje Ormož z CSD zopet načrtuje selitev iz predrage stavbe  Stran 4 Turizem Svetinje z Hiša Pep's s spanjem na preši  Stran 9 Ljudje in dogodki Ptuj, Kog z Najstnika, ki poprimeta za vsako delo v vinogradu  Stran 11 Šport Atletika z Čurin Prapotnik postavil državni rekord torkova izdaja  Stran 15 Foto: ČG Ormož, Sodinci z V središču z Skupina vaščanov v tožbo zaradi čistilne naprave V državi brez nadzora nad prodajo prepovedanih pasti  Stran 5  Strani 6 in 7 Razpršeni hotel v Halozah z Premalo registriranih sobodajalcev  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 1. 2. 2022 stran 2 Aktualno 2 Podravje z Regulacija Polskave in Framskega potoka Zagnali 12-milijonski projekt Direkcija RS za vode (DRSV) je na Dravskem polju začela urejati strugo Polskave. Gre za 12 milijonov evrov vreden projekt, regulirali bodo 8,5 kilometra struge Polskave in 400 metrov struge Framskega potoka. Predvideni rok končanja del je september prihodnje leto, dela izvaja Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj skupaj s podizvajalci. Foto: ČG Dela na Polskavi, Framskem potoku in zadrževalniku Medvedce bodo končali jeseni 2023. Projekt je zlasti pomemben za zagotavljanje protipoplavne varnosti. „Namen investicije je zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Polskave. Ukrepi so dimenzionirani za zagotavljanje poplavne varnosti območja na pretoke stoletnih vod. Z izvedbo ukrepov se bo zmanjšala poplavna nevarnost in ogroženost vzdolž obravnavanih odsekov,“ so pojasnili na DRSV. Volumen zadrževalnika bo 3.800.000 m³ Poseben pomen ima dokončanje vodnega zadrževalnika Medvedce, s čimer bo vzpostavljena njegova osnovna funkcija - zadrževanje dela visokih voda Polskave in Devine. Zgradili bodo kanale, prelivno pregrado in zapornico ter sanirali nasipe. Zadrževalnik uravnava odtočni režim ob nastopu visokih voda ter akumulira vodo za bogatenje nizkih pretokov, s tem pa ohranja vodne in obvodne habitate. Z ustreznim načinom obratovanja akumulacije bo omogočeno prilagajanje na morebitne podnebne spremembe. Zadrževalnik Medvedce bo sposoben akumulirati 3.800.000 m³ vode. Foto: ČG Sedem milijonov evrov za projekt prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih pet pa država. Strugi bodo tudi poglabljali Strugi Polskave od Lancove vasi do Lovrenca na Dravskem polju ter Framskega potoka bodo v celoti regulirali. To pomeni poglobitev in poseg zarasti v območjih, kjer bodo gradili oziroma obnavljali mostove. Kjer bo potrebno, bodo stare mostove porušili in zgradili nove, brvi za pešce bodo nadomestili z novimi, izvedli bodo posege za sonaravne ureditve struge: ureditve ribjih zavetišč, nizki talni pragovi, odseki s strmejšimi brežinami in razširitvami dna, manjše terase, popestritve vodnega toka in spreminjajoči nakloni dna. Uredili bodo več manjših in dve veliki ekološki niši – v Lancovi vasi in na sotočju s Framskim potokom. Občini Videm in Kidričevo pomagali pri dokumentaciji Vrednost projekta je 12 milijonov evrov. Sedem milijonov evrovbo znašal prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostala sredstva bo zagotovila država. Prispevek občin Videm in Kidričevo znaša odstotek vrednosti projekta, to je okoli 120.000 evrov. Sta pa se občini pri projektu veliko udejstvovali v organizacijskem smislu, so pojasnili na DRSV: „Pri izvajanju projektov je treba poudariti pomen angažiranosti in sodelovanja občin, saj je z vključitvijo lokalne skupnosti omogočeno hitrejše izvajanje projektov. Občini sta prispevali k hitrejšemu izvajanju predvsem pri pripravi projektne dokumentacije, izvedbi javnih naročil kot tudi s sodelovanjem pri pridobivanju pravice graditi in ozaveščanjem lokalne skupnosti.“ MZ torek z 1. februarja 2022 Haloze z Pomoč v obliki prehranskih paketov »Ljudje so najbolj veseli mleka« Na območje haloških občin (Cirkulane, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč, Žetale) je bilo v lanskem letu razdeljenih okoli osem odstotkov manj prehranskih paketov OZ Rdečega Križa Ptuj kot v letu 2020. Gre za pomoč iz naslova Evropske unije. Spodbudno torej je, da se življenjske razmere v primerjavi s preteklim letom niso bistveno poslabšale. Kljub temu pa krajevni prostovoljci Rdečega križa na terenu opažajo, da se stiske ljudi marsikje dodatno poglabljajo. Da je res tako, priča dejstvo, da je najbolj želena in iskana dobrina mleko. »Velika večina uporabnikov je najbolj vesela mleka, po njem je tudi največ povpraševanja, zato z mlekom ravnamo tako, kot bi bilo zlato. Tudi OZ RK Ptuj večkrat zaprosimo, ali nam lahko dodajo še kak dodatni liter. Zakaj je tako, res ne vem,« se sprašuje Ana Vindiš, predsednica Krajevne organizacije RK Leskovec. Po besedah Vindiševe je na njihovem območju največ stisk v družinah, kjer je zaposlen samo en starš. Zgodi pa se tudi, da sta zaposlena tako mama kot oče, ampak njuni prihodki ne zadoščajo za plačilo vseh mesečnih stroškov, zato sta primorana poiskati še dodatno pomoč. Prehranski paketi so v veliko pomoč tudi starejšim z nizkimi pokojninami, kmečke pokojnine namreč znašajo okoli 200 evrov na mesec. Po plačilu položnic za elektriko, vodo in smeti jim na računu ostane bore malo, hrana pa se iz meseca v mesec draži. Ena izmed starejših občank je Vindiševi pred kratkim dejala, kako je že komaj čakala prehranske pakete, v katerih je nekaj mleka, riža, olja, moke, testenin, fižola in pelatov v konzervi. »To nas, prostovoljce, res gane in hkrati žene naprej, da delamo za dobro ljudi.« Foto: ČG Stiske ljudi se poglabljajo. Število razdeljenih paketov po občinah: Občina/Leto Cirkulane Majšperk Podlehnik Videm Zavrč Žetale Skupaj: 2018 707 918 579 1.342 555 623 4.724 2019 966 976 557 1.536 656 629 5.320 2020 1.065 1.018 647 1.827 659 656 5.872 2021 959 1.017 605 1.603 586 604 5.374 Vir: OZ RK Ptuj V Cirkulanah en bivalni kontejner V občini Cirkulane tako kot v drugih haloških občinah pakete delijo od tri- do štirikrat na leto. Tistim, ki zaradi bolezni ali drugih težav ne morejo sami po njih, jih odpeljejo na dom. Zoran Dernikovič, predsednik Občinske organizacije RK Cirkulane, je izpostavil predvsem materialne stiske družin z otroki, ki jim starši ne morejo več omogočati »normalnega« življenjskega standarda. Slednji se je namreč na marsikateri hišni številki v občini v zadnjih letih poslabšal. »So pa pri nas socialne razmere še vedno boljše kot v mestih, predvsem za- Foto: ČG Na območju šestih haloških občin so lani razdelili 5.374 paketov, kar je za okoli 500 manj kot v letu 2020. radi možnosti pridelave hrane na domačem vrtu ali njivi,« je stanje v občini opisal Dernikovič in dodal, da so bivanjske razmere občanov razmeroma zadovoljive. Pred časom se je sicer ena izmed občank preselila v bivalni kontejner, vendar je z novo nastanitvijo zadovoljna (prostor je ogrevan, ima vodo in elektriko). Kot je znano, je omenjena starostnica po tem, ko je ostala brez strehe nad glavo, nekaj dni bivala v hlevu, nato pa ji je občina skupaj s CSD uredila bivalni kontejner. Domsko namestitev zavrača, prav tako ne želi zapustiti svojega doma. V občini Zavrč prehranske pakete razdeljujejo na gradu. Število prejemnikov se v primerjavi s prejšnjimi leti ne povečuje, med njimi pa je še vedno največ starostnikov. Kot opaža Stanko Ivančič, predsednik Občinske organizacije RK Zavrč, se starejša generacija ne sooča samo z revščino, ampak tudi, kako priti do zdravnika ali trgovine. Upajo in želijo si, da bi skupaj z občino našli primerno rešitev za ta problem. Estera Korošec Slovenija, Podravje z Olajšava za vzdrževane družinske člane Ne pozabite oddati vloge: rok se izteče naslednji teden 7. februarja, torej v ponedeljek naslednji teden, je zadnji rok za fizično oddajo vlog za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu dohodnine. Preko eDavkov bo to možno storiti še dva tedna pozneje. Načina za oddajo vloge sta dva: elektronski ali papirnati. Od izbire se razlikuje tudi rok oddaje. Medtem ko je papirnate vloge treba vložiti najkasneje do ponedeljka, bo elektronski portal za spletno oddajo vloge odprt do 22. februarja, ko se bodo vnašali podatki že fizično oddanih vlog. Letos je vloge možno oddati le v nabiralnike pred finančnimi uradi ali po pošti, kar pomeni, da potrdila o oddaji (zaradi situacije, povezane s koronavirusom) ne izdajajo. »Tudi iz tega razloga svetujemo uporabo eDavkov, ki zavezancem v elektronski obliki pošlje potrdilo o uspešni oddaji, hkrati pa je ta vlo- ga evidentirana in vidna tudi v evidenci zavezanca na portalu eDavki in lahko služi zavezancu tudi kot arhiv oddanih vlog,« predlagajo na Finančni upravi RS. Zavezanci sicer lahko olajšavo uveljavljajo mesečno ali letno. Tistim, ki je med letom ne uveljavljajo in do zgoraj navedenega roka ne oddajo vloge, olajšava ne bo obračunana oziroma upoštevana v izračunu za plačilo dohodnine. To pomeni večje doplačilo oziroma manjše vračilo dohodnine. V primeru zamude roka za oddajo vloge sicer obstaja možnost oddaje ugovora. DK Foto: ČG Vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane je treba oddati do 7. februarja. Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 1. februarja 2022 3 Spodnje Podravje z V Markovcih iniciativa za samostojno gasilsko zvezo Podravje, Slovenija z Opremljanje Policije OGZ Ptuj na prepihu, zapustilo naj bi jo deset društev Na cestah 684 novih vozil V obdobju, ko so se ustanavljale manjše podeželske občine, so se rodile tudi nove gasilske zveze. Večina občin Spodnjega Podravja je ustanovila svojo gasilsko zvezo, tiste s samo enim društvom so se pridružile sosednjim, gasilski sektorji (občine) Ptuj, Hajdina in Markovci pa so se združili v Območno gasilsko zvezo Ptuj (OGZ). Tej sta se priključili še gasilski društvi iz Zavrča in Cirulan, tako da pod njenim okriljem deluje 24 gasilskih društev. Kot kaže, se v prihodnje v OGZ obetajo spremembe, saj naj bi jo zapustilo deset društev, in sicer markovska, Zavrč in Cirkulane. Odločitev o odhodu iz OGZ Ptuj morajo sicer potrditi najvišji organi društev, občni zbori. Nastala bi nova gasilska zveza s sedežem v občini Markovci. Da se odvijajo koraki v to smer, nam je potrdil župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je idejo o samostojni gasilski organizaciji gojil že ob prihodu na župansko mesto. „V začetku svojega prvega mandata sem pri krovni gasilski organizaciji, Gasilski zvezi Slovenije, naročil analizo, ki je obdelala vprašanje potreb gasilstva in zagotavljanja požarne varnosti za občino Markovci. Predlagal sem, da bi bilo smotrno oblikovati samostojno zvezo, vendar takratni vodilni v gasilstvu v naši občini za to niso bili zainteresirani. Tako je predlog obstal v zraku. Sedaj je ideja ponovno zaživela. Ocenil sem, da bi lahko k pobudi aktivno pristopili, sklical sem sestanek predsednikov in poveljnikov naših društev ter ustanovil komisijo. Komisiji sem poveril nalogo, naj pri društvih preveri interes za izstop iz OGZ Ptuj in ustanovitev lastne gasilske zveze,“ je povedal markovski župan ter poudaril pomen samostojnega delovanja. „Tudi v ustanovitev samostojne občine smo šli s ciljem po intenzivnejšem razvoju, ki smo ga dejansko dosegli. Zato menim, da je smotrno, da se tudi na področju gasilstva odločamo samostojno in suvereno, v finančnem kot orga- Kaj pravijo na OGZ Ptuj Predsednik OGZ Ptuj Edvard Pušnik je povedal, da so vsa markovska društva in obe haloški zaenkrat še člani OGZ Ptuj, njihovi predstavniki pa sodelujejo v organih zveze. Tako bo do trenutka, ko ne bodo jasno povedali, kako nameravajo naprej. „Če se bodo društva odločila za izstop iz OGZ, nam bodo pisno predložila izstopne izjave. Na zvezi smo doslej bili obveščeni o enem občnem zboru, na katerega nismo bili povabljeni. Vabilo nam je bilo poslano samo v vednost, da je bil občni zbor organiziran. O drugih občnih zborih informacij nimamo. Če bo do izstopa društev prišlo, imamo pripravljen plan B. Kaj drugega ta hip ne morem povedati oziroma komentirati. Nihče nas nič ne obvešča, kot je videti, občni zbori potekajo v ožjem krogu. Kako bo dalje, bomo videli, ko in če bo prišlo do odcepitve. Zaenkrat so vsa društva polnopravni člani OGZ Ptuj.“ Foto: ČG Foto: ČG Župan Milan Gabrovec je imenoval komisijo, ki pelje aktivnosti in korake na poti proti samostojni gasilski zvezi. nizacijskem smislu. Občina Markovci z osmimi gasilskimi društvi predstavlja močno gasilsko organizacijo, v infrastrukturnem, logističnem, tehničnem, operativnem in kadrovskem smislu. Ocenjujem, da lahko zlahka vodimo samostojno gasilsko zvezo. Po sestanku, ki sem ga omenil, je komisija začela z delom. Pozvala je društva, da skličejo občne zbore in se opredelijo o vprašanjih izstopa iz OGZ Ptuj ter pridružitvi GZ Markovci.“ Druge občine imajo svojo zvezo, zakaj je ne bi imeli tudi Markovci Kot je pojasnil župan Gabrovec, Markovčane v ustanovitev samostojne zveze pelje predvsem želja po suverenem vodenju gasilske organizacije, razlogi so tudi finančne narave. Dejal je, da občina Markovci za delovanje OGZ Ptuj namenja 16.000 evrov, a razlage, čemu konkretno so sredstva namenjena, ni nikoli dobil, kljub poslanemu pisnemu zaprosilu za specifikacijo. „Želim poudariti, da ustanavljanje nove gasilske zveze ne pomeni naperjenosti proti komerkoli. Mi bomo še naprej sodelovali in en drugemu pomagali, bomo pa pač gospodarji na svojem. Samostojne Foto: ČG Če bo prišlo do povezovanja v okviru novoustanovljene gasilske zveze v Markovcih, bi pod okriljem OGZ Ptuj v prihodnje delovalo 14 društev iz občin Ptuj in Hajdina. MO Ptuj ima devet prostovoljnih gasilskih društev, občina Hajdina pet. Člani komisije, ki jo je župan Milan Gabrovec pooblastil za ustanovitev samostojne gasilske zveze, so Milan Majer (predsednik), oba podžupana občine Markovci Zvonko Črešnik in Franc Kostanjevec, Janko Fišinger in Marjan Bezjak. Vsi imenovani so predstavniki občine Markovci. Občino Zavrč zastopata Branko Skok in Dušan Rojko (podžupan), občino Cirkulane pa Anton Kokot. gasilske zveze so ustanovile več ali manj vse spodnjepodravske občine, razen Hajdine, Markovcev, Cirkulan in Zavrča. Cirkulane in Zavrč imajo po eno društvo, kar pomeni, da svoje zveze ne morejo imeti, temveč se pridružujejo kateri od sosednjih. Po mojih informacijah so zainteresirani, da se priključijo k nam. Res je, da smo med zadnjimi, ki ustanavljamo gasilsko zvezo in bi jo lahko imeli že več let. Tudi pri ustanovitvi samostojne občine smo en mandat zamudili, pa smo ga hitro nadoknadili.“ Gabrovec računa na sodelovanje Župan Gabrovec računa, da bi gasilsko zvezo ustanovili v prvi polovici leta. Sedež bi lahko imela v gasilskem domu Bukovci, vendar to še ni dokončno odločeno. „O tem bo odločala komisija, ki ji bom prepustil samostojnost odločitve. Sam sem predlagal gasilski dom Bukovci, kako se bodo odločili v komisiji, pa je v njihovih rokah,“ je navedel župan in dodal, da je predstavnike OGZ Ptuj o nameri ustanavljanja nove gasilske zveze tudi sam seznanil. „Lani pred prazniki, ko sta me obiskala predsednik in poveljnik OGZ, sem jima predstavil naš cilj. Nisem imel občutka, da bi se zaradi tega gojila kakšna zamera. Prepričan sem, da četudi se bomo razšli, bomo še naprej sodelovali na vseh tistih področjih, kjer bo to možno. In si medsebojno pomagali.“ Mojca Zemljarič Policija, Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in Inšpektorat RS za notranje zadeve so v letu 2021 posodobili vozni park, ki ga uporabljajo pri svojem delu. Država je za potrebe navedenih organov kupila 324 vozil, vrednost nakupa vseh je 11,5 milijona evrov. Foto: Policija Za delo varnostnih organov bo v uporabo skupno predanih 684 vozil. Nova vozila je moč opaziti tudi v policijskih enotah Spodnjega Podravja. Največ vozil (316) so nabavili za delo policistov. Kot so pojasnili v Policiji, so se aktivnosti za obnovo voznega parka izvajale glede na potrebe in finančne vire. Za potrebe dela MNZ so kupili šest vozil in eno za delo inšpektorata. Izven tega okvira so zagotovili še 18 vozil, ki so jih potrebovali za delo v času predsedovanja Evropski uniji. Za ta vozila so z ministrstvom za obrambo sklenili dogovor o prenosu premičnega premoženja. Nekaj dodatnih vozil za delo policistov in MNZ je bilo prevzetih v uporabo na podlagi operativnega najema, in sicer 35. A posodobitev voznega parka policije še ni končana, saj je v načrtu prevzem dodatnih 307 vozil. „S tem se je skupno zagotovilo 684 prevoznih sredstev za izvajanje zakonskih nalog organa,“ so povedali na Policiji in dodali, da so v lanskem letu odpisali 162 prevoznih sredstev. „Vozila se praviloma izloči iz uporabe, ko so v celoti amortizirana in hkrati v stanju, ki za policijo predstavlja večje finančno breme ob nadaljnji uporabi, torej ko njihova uporaba ni več ekonomsko upravičena.“ Policijski vozni park se posodablja v skladu z Resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 »Kakovostna policija za varno Slovenijo«, letnim programom, usklajenim s potrebami posameznih enot in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi. Zanimalo nas je, koliko novih vozil je prišlo v operativo na območju Spodnjega Podravja, torej policijskih postaj Ptuj, Gorišnica, Ormož in Podlehnik. Teh podatkov varnostni organi ne razkrivajo. „Glede na naravo policijskega dela se lokacije prevoznih sredstev spreminjajo upoštevaje potrebe izvajanja operativnih nalog Policije, zato vam ne moremo podati podatkov za vsako od navedenih policijskih postaj posebej.“ Prav tako na Policiji niso navedli, katere tipe in znamke vozil so nabavili. Pojasnili so, da je nabava odvisna od potreb in zagotovljenih finančnih virov, natančnejši podatki bodo prikazani v letnem poročilu o delu Policije, ki je še v pripravi. Vedno pogostejša je tudi praksa, da policijskih vozil več ne označujejo z značilnimi emblemi, tako so v prometu tudi manj opazna. Povprečna starost vozil Policije (leta) Vrsta vozil Osebna patrulja Intervencijska Terenska Osebna civilna Tovorna in dostavna Motorna kolesa Kombinirana Slovenija 4,2 5,8 6,5 7,2 8,7 9,8 10,2 Podravje 5,6 6 10 7,9 8,5 10,7 11,5 Podatki so za leto 2020. Vir: Policija Policisti pri delu uporabljajo 2.500 vozil Konec leta 2020 je imela Policija v posesti 2.546 vozil; bila je lastnica 2.204 vozil, v operativnem najemu jih je imela 342, je razvidno iz zadnjega objavljenega poslovnega poročila. Glavnina voznega parka Policije so osebni avtomobili, ki jih je bilo predlani 1.200. Okoli 600 je bilo patruljnih vozil, 98 intervencijskih, 205 kombiniranih in 186 terenskih. Policisti so pri delu uporabljali 135 motorjev ter 111 tovornih in dostavnih vozil. Poglejmo še podatke za območje Policijske uprave Maribor. Policisti v Podravju uporabljajo 323 vozil: 138 osebnih, 102 osebnih patruljnih, 15 intervencijskih, 26 kombiniranih, 10 terenskih, 12 tovornih in dostavnih, 14 motornih koles ter šest drugih vozil. Od vseh 323 jih je 271 v lasti Policije, 52 pa jih je v operativnem najemu. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 1. februarja 2022 Ptuj z Zavod za turizem Ptuj Ormož z CSD zopet načrtuje selitev 80 prošenj za tri delovna mesta Poglavitni razlog: znižanje stroškov Na razpis za tri prosta delovna mesta na Zavodu za turizem Ptuj se je prijavilo 80 kandidatov. Dve izbrani kandidatki nastopita z delom februarja, tretja je že del ekipe. Ormoška enota Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje se namerava predvidoma jeseni seliti streljaj vstran, v stavbo, kjer med drugim domuje okrajno sodišče. CSD deluje v stavbi na naslovu Ptujska cesta 12. Gre za objekt, ki je v lasti podjetja Puklavec Family Wines. Center se je vanj preselil pred približno desetletjem, letošnjo jesen pa načrtujejo selitev v skorajda sosednjo stavbo, kjer je že več dejavnosti, od geodetske pisarne, davčnega urada, sodišča. Po besedah direktorja Mirana Kerina je razlogov za selitev več, eden izmed njih je tudi ta, da bodo lahko uporabniki na enem mestu opravili več storitev. Foto: MH Foto: ČG Na Zavodu za turizem Ptuj je nova skoraj polovica ekipe. Nesoglasja med posameznimi zaposlenimi na omenjenem zavodu naj bi stopnjevala in vrelišče dosegla v času odsotnosti direktorice Tanje Srečkovič Bolšec, in sicer zaradi porodniškega dopusta. Da je stanje resno, se je pokazalo ob skorajda sočasnem odhodu kar treh od skupaj sedmih zaposlenih. Dve zaposleni, Katja Ertl in Monika Klinc sta se sami odločili in dali odpoved, medtem ko je bila s tretjim sodelavcem pogodba o zaposlitvi prekinjena na željo zavoda. V začetku decembra je zato bil objavljen razpis za tri prosta delovna mesta, s katerim so iskali nadomestni kader. Že ta teden pa je nova ekipa popolna, med 80 kandidati so namreč izbrali tiste, za katere so ocenili, da bi lahko največ prispevali k razvoju turizma. Janja Erpič je začela delati januarja, Vilma Angel in Pia Kristan pa se ekipi pridružujeta s 1. februarjem. »Res imam dober občutek, da smo izbrali usposobljene in zagnane nove sodelavce. Želimo nadaljevati začrtano pot,« pravi Srečkovič Bolščeva, ki se je tudi (ali predvsem) zaradi omenjenih kadrovskih menjav predčasno vrnila na delovno mesto. Zaveda se, da so pričakovanja javnosti do njihovega dela visoka, a opozarja, da so res težki in zahtevni časi ter da je tudi njihovo delo močno oteženo: »Vsekakor pa se bo naš kolektiv trudil karseda dobro delati za Ptuj in regijo.« Dženana Kmetec Dogovori o višini najemnine še v teku Toda poglavitni razlog tiči v zmanjšanju stroškov. Stroški najema za sedanje prostore v velikosti To je stavba, kjer približno deset let deluje ormoška enota Centra za socialno delo Sp. Podravje. slabih 200 kvadratnih metrov znašajo okoli 2.100 evrov mesečno, kar je na letni ravni dobrih 25.000 evrov, k temu je treba prišteti še Kaj bo z izpraznjeno stavbo? Pogodba o najemu prostorov se CSD-ju izteče proti koncu leta. Kakšne načrte ima lastnik s stavbo po izselitvi najemnika, nam ni uspelo izvedeti. Za nakup dotičnega objekta se je pred leti zanimal Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, in sicer za ureditev varovanih oz. oskrbovanih stanovanj. Tamkajšnja vršilka dolžnosti direktorice Ivanka Limonšek je povedala, da ideja ni več aktualna: »Za Ormož nimamo načrtov preselitve. Po informacijah, ki smo jih zbirali takrat, ni bilo dovolj interesa. Nakup omenjenega objekta pa se ni realiziral tudi zaradi takrat prihajajočega zakona o dolgotrajni oskrbi, saj nismo dobili soglasja k predlaganemu načrtu.« Kot je še dejala, so v tem času skupaj s Sožitjem realizirali preselitev 12 uporabnikov v bivalno enoto v Žabjaku. tekoče stroške, ki so precejšnji. Čeprav z lastnikom – gre za Podjetje za stanovanjske storitve – dogovori o višini najemnine novih prostorov še potekajo, pa je Kerin prepričan, da bodo ti zagotovo nižji od zdajšnjih, zlasti na račun tekočih stroškov. »Tekoči stroški se bodo razdelili med vse najemnike, v sedanji stavbi pa smo sami. Smo v prvem nadstropju, kar pomeni, da moramo ogrevati tako spodnje hodnike kot tudi zgornje prostore. Poleg tega gre za starejšo stavbo. Tekoči stroški sedaj znašajo okrog 11.500 evrov, največ denarja gre za ogrevanje (9.000 evrov letno)« je pojasnil Kerin in nadaljeval, da bodo novi prostori tudi bistveno primernejši z vidika lažje organizacije dela oz. zagotovitve zasebnosti. V pisarnah, ki bodo sicer manjše od dosedanjih, bo le en strokovni delavec. Do zdaj je bilo namreč tako, da sta bila v eni pisarni hkrati tudi dva delavca, zaradi česar so bili ljudje včasih nezadovoljni, saj jim je bilo o svojih težavah težko govoriti vpričo drugih. Prav tako pa na zdajšnji lokaciji pogrešajo večjo sejno sobo ter sobo za stike pod nadzorom. Varnejše delovno okolje Hkrati bodo s selitvijo odpravili še težavo z varnostnega vidika, saj stavbo na vhodu varuje varnostnik. Nemalokrat se namreč zgodi, da se tudi v njihovih pisarnah soočajo z nedostojnim obnašanjem uporabnikov, zmerjanjem, verbalnimi grožnjami in jezo. »Novi prostori bodo zagotovo velika pridobitev. Imamo tudi že pridobljeno dovoljenje pristojnega ministrstva,« je še zaključil Kerin. Monika Horvat Juršinci z V obnovo treh kilometrov cest Zavrč z Sofinanciranje malih čistilnih naprav Za ceste še nikdar toliko Iz občinskega juršinskega proračuna bodo letos namenili rekordno vsoto denarja za izboljšanje cestne infrastrukture, in sicer skoraj 800.000 evrov. Foto: SD V Juršincih bodo letos v obnovo cest vložili skoraj 800.000 evrov. V občini Juršinci imajo 70 kilometrov cest, po besedah župana Alojza Kaučiča pa je približno še 20 kilometrov takih, ki so potrebne rekonstrukcije. Glede na razpoložljiva sredstva v občinskem proračunu jih vsako leto obnovijo približno tri kilometre, tako je bilo lani in takšen je načrt tudi za letos, a s to razliko, da bodo cestam namenili največ denarja v vsej zgodovini občine. »Na voljo imamo 770.000 evrov, torej nekaj več od prvotno planiranih, naredili smo popis cest, ki kličejo po obnovi, pripravili seznam najbolj dotrajanih in nanj uvrstili štiri cestne odseke, ki bodo letos zasijali v novi in lepši, predvsem pa varnejši podobi.« 344.000 evrov je namenjenih obnovi skoraj 1,7 kilometra dolgega odseka na Juršinskem Vrhu, na relaciji Toplak–kapela, v Kukavi bosta na vrsti dva odseka: 161.000 evrov imamo za 900 metrov ceste Kujavec–Plohl, 29.000 evrov pa za 70 metrov na odseku Leben. Za odsek Zagorci–kontejner, ki je dolg nekaj manj kot 700 metrov, bodo zagotovili 117.000 evrov, za 665 metrov ceste Kocmut–Hlaponci pa so rezervirali 105.000 evrov. V kratkem bodo objavili razpis za izvajalca del. SD Na gospodinjstvo največ 1.400 evrov V večini naselij občine Zavrč gradnja javnega kanalizacijskega sistema ni mogoča oz. finančno upravičena. Glavna razloga sta razpršena poselitev in geografske značilnosti. V preteklih letih so sicer zgradili okoli 6.500 metrov dolgo kanalizacijsko omrežje v najgosteje naseljenem območju Gorička, delu Hrastovca in Zavrča z osnovno šolo in športnim parkom. Vseh priključenih enot na javno kanalizacijsko omrežje je 96. Preostalih, skoraj dve tretjini završkih gospodinjstev, pa bo primorano za čiščenje odpadne vode poskrbeti v lastni režiji, in sicer z gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). Ker omenjena investicija predstavlja strošek tudi v višini več tisoč evrov, se je občina že pred leti odločila finančno pomagati občanom. Višina razpisanih sredstev za letošnje leto je enaka kot že dve leti prej in znaša 15.000 evrov. Kot so sporočili z občinske uprave, so lani porabili nekaj več kot polovico sredstev. Na razpis se je prijavilo pet občanov, ki so želena sredstva tudi prejeli. Kot je določeno v razpisnih pogojih, višina dodeljenih sredstev za sofinanciranje znaša do 50 odstotkov upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1.400 evrov (za- menjava obstoječe greznice z malo čistilno napravo ali novogradnja). Finančna pomoč po zaključeni investiciji Na javni razpis, ki je na spletni strani občine že objavljen, lahko kandidirajo gospodinjstva, ki so svoje čistilne naprave kupili in vgradili od 1. januarja 2017 naprej, vendar najkasneje v treh letih od nakupa in vgradnje. To pomeni, da mora posameznik najprej zagotoviti zadostna sredstva za naložbo, jo izpeljati in šele nato kandidirati za sofinancerski delež občine. Upravičeni stroški nakupa se dokazujejo s plačanimi računi dobavitelja čistilne naprave oziroma izvajalca del. V primeru izgradnje skupne čistilne naprave za več stanovanjskih Foto: ČG Občina Zavrč spodbuja gradnjo malih čistilnih naprav. objektov je nosilec investicije tisti, na katerem zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. Na razpis se lahko prijavijo samo fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Zavrč, prav tako morajo biti lastniki objektov na območju občine. Estera Korošec Direktor občinske uprave Damjan Napast je povedal, da se je na razpisano prosto delovno mesto prijavilo 16 kandidatov. „Z izbranimi smo opravili razgovore. Naslednji teden se bo sestal nadzorni svet podjetja in odločil o izbiri kandidata. Na predlog nadzornega sveta mora kandidata za direktorja potrditi še občinski svet. Predvidevamo, da bi bilo to še v tem mesecu,“ je pojasnil Napast. MZ Kidričevo z O izbiri direktorja občinskega podjetja 16 prijavljenih kandidatov Občina Kidričevo pelje postopek izbire novega direktorja občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje. Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 1. februarja 2022 5 Ormož, Sodinci z Čistilne naprave nočejo pred hišnim pragom Kljub ukrepom smrdi in izteka, skupina vaščanov v tožbo Vaščani Sodincev v občini Ormož, ki živijo v neposredni bližini rastlinske čistilne naprave, že več let opozarjajo na iztekanje odpadnih voda in neprijetne vonjave, ki se še vedno vsake toliko širijo s tamkajšnje čistilne. Odločeni so, da je nočejo pred hišnim pragom, medtem pa na občini pravijo, da načrtujejo njeno nadgradnjo in da prestavitev ne pride v poštev. Razočarana skupina šestih vaščanov išče pravico tudi na sodišču. Zaradi zmanjšanja kakovosti bivanja in vrednosti nepremičnin zahtevajo odškodnino v skupni višini okoli 100.000 evrov. Bojazni Sodinčanov o smradu in iztekanju odpadnih voda s sporne čistilne, ki jo je občina že pred leti proti njihovi volji postavila na njivo sredi vasi, so, kot trdijo, postale resničnost. Še zlasti ob močnih padavinah se fekalije preko brežin prelivajo neposredno v okolico. V preteklosti se je celo zgodilo, da je zaradi defektov na čistilni prišlo do izlivanja fekalij v dveh hišah. »Zadnja dva meseca zopet opažamo iztekanje odpadne tekočine iz čistilne naprave v okolico, v zadnjem času je prisoten tudi močan smrad. Decembra je že bila o tem obveščena občinska inšpekcija, toda do dandanes se ni prav nič ukrepalo, da bi se iztekanje preprečilo. Očitno je za upravljavce in občino to že normalen pojav,« se jezi vaščan Boštjan Zamuda, ki živi le nekaj metrov od sporne čistilne naprave. Izvedeni ukrepi za izboljšanje, učinka pa ni Kot pravi sogovornik, občina oz. upravljavec (Komunalno podjetje Ormož) vsake toliko izvaja razna dela na čistilni, ki naj bi predstavljala izboljšave, toda pravega učinka ni. »V februarju je upravljavec na čistilni napravi s prenosno črpalko prečrpaval umazano vodo iz zalo- Grožnje ob prijavi? Zamuda še trdi, da so ob vsakokratni prijavi nepravilnega delovanja čistilne naprave deležni groženj upravljavca. Hkrati opozarja še na nenavadno ravnanje občine. Kot pravi, so imeli že pred letom dni na zahtevo vaščanov sestanek glede rešitve problematike, a da zapisnika z omenjenega sestanka še vedno niso prejeli: »Sprašujemo se, kje je ostal zapisnik, iz katerega je jasno razvidno nezadovoljstvo vaščanov glede zavajanja občine s podatki o delovanju naprave in predlaganih rešitvah. V njem so bile zapisane konkretne težave.« Foto: zasebni arhiv govnika (greznice) mimo prve grede neposredno na površje druge. Prečrpavanje se je izvajalo neprekinjeno več kot mesec dni. Druga greda je postala bazenček umazane fekalne vode. Potem je celo popustila cev na črpalki, odpadna voda pa je špricala naokrog, tudi čez čistilno vse na sosednjo njivo, medtem ko je upravljavec šele naslednji dan popravil cev. Naslednji mesec so sledili novi ukrepi. Začeli so orati po vseh čistilnih gredah in rahljati zamašen substrat. Župan je pojasnil, da so z oranjem in dodajanjem neke vrste encimov poskušali izboljšati učinkovitost čistilne naprave. Sprašujemo se, ali je tak princip obratovanja in vzdrževanja čistilne naprave res primeren! Razen, da se je med izvajanjem ukre- pov intenzivno povečeval smrad, doslej ni bilo nobenega pozitivnega učinka. Občina samo porablja denar,« nadaljuje Zamuda, ki pravi, da kljub prošnjam in nenehnim opozorilom ne pridejo do prave rešitve. Zaradi poslabšanja kakovosti življenja in zmanjšanja vrednosti nepremičnin iščejo pravico tudi po sodni poti. S tožbo od občine zahtevajo odškodnino v skupni višini okoli 100.000 evrov. Vrbnjak: »Projektanti zagotavljajo, da bo nadgradnja izboljšala delovanje« Medtem pa občina obljublja novo rešitev – nadgradnjo čistilne naprave. »V okviru investicije so Tako je ob prečrpavanju februarja lani popustila cev na črpalki, zaradi česar je odpadna voda špricala vse naokrog, s fotografijami dokazuje Boštjan Zamuda. predvidena: nadgradnja primarnega usedalnika s tremi AB-posodami za predčiščenje odpadne vode, dodatna namestitev mehanskih grabelj za odstranjevanje trdih delcev iz odpadne vode pred obstoječim usedalnikom ter menjava substrata v prvih dveh gredah. Vsa dela bodo izvajali na območju obstoječe čistilne naprave,« so pojasnili na občini. Dela so ocenjena na okoli 65.000 evrov. Ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno, bodo pristopili k aktivnostim za izvedbo del. »Projektanti, ki so sprojektirali zadevo, zagotavljajo, da bo nadgradnja izboljšala delovanje obstoječe naprave,« še dodaja župan Toda vaščani obljubam vodstva o novi rešitvi, glede na izkušnje v preteklosti, ne zaupajo več. Bojijo se, da bo ta le še ena v nizu, ki ne bo prinesla trajne izboljšave. Zanje je edina celostna rešitev prestavitev naprave, saj ta ne sodi v sredino vasi, so jasni. Ob tem pa jih bega še, zakaj je občina za izdelavo izboljšav izbrala taistega projektanta, ki naj bi pred desetletjem izdelal tehnološki načrt projekta izgradnje sporne čistilne naprave: »Nenavadno je, da občina za izdelavo rešitev na čistilni napravi izbere projektanta, pri katerem bi pravzaprav morala iskati odgovornost za slabo izdelan projekt in težave, ki se pojavljajo. Vprašanje je tudi, na podlagi kakšnih pogojev in referenc je občina izbrala ravno tega projektanta.« Monika Horvat ki so nastajali od februarja 2020 in zajemajo tudi izvedeno kanalizacijo za območje Suhe veje in že delno izvedene fekalne kanalizacije na območju Grajene. V primeru odobritve projekta bi Ptuj lahko prejel 930.710 evrov sofinancerskih sredstev. Po zaključku bi skupaj priključili 126 objektov, približno polovico, 64, so jih že. Če bodo uspešni, bodo to naložbo izvajala do leta 2026. Upajo, da jim bo s pomočjo zajetnega deleža evropskih sredstev uspelo priti do še kako potrebne gradnje komunalne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadne vode. O nadaljnjih planih županja pravi: »Ob zaključku tega velikega evropskega projekta bi nadaljevali z urejanjem kanalizacije še po drugih četrtnih skupnostih, da čim več ljudem omogočimo priklop, saj je to nujno.« Med prioritetam naj bi bila Krčevina pri Vurbergu. Na občinski upravi zatrjujejo, da je projektna dokumentacija tudi za to območje v pripravi in da se dogovori nadaljujejo že ta mesec. Dženana Kmetec Danijel Vrbnjak, ki obenem razlaga, da preselitev čistilne ne pride v poštev, ker da prostorski akti tega ne omogočajo. Ta bi bila mogoča le izven vodovarstvenega območja, kar pa bi pomenilo visoke finančne stroške. Občina izbrala istega projektanta, ki je že sodeloval v projektiranju sporne naprave Ptuj z Občina upa na evropski denar za kanalizacijo V bitki s časom za milijon evrov Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo razpis za pridobitev sredstev za gradnjo kanalizacije, na katerem bo kandidirala tudi ptujska občina. Ker gre za sistem »kdor prvi pride, prvi melje«, so pohiteli in potrebno dokumentacijo potrdili kar na izredni seji. Nadejajo se okrog milijona evrov evropskih sredstev. »Objavljen je nov razpis za kanalizacijo pod 2000 enot. Tega v prejšnjem razpisu iz kohezije ni bilo. Imamo zadeve urejene za več delov, pridobljenih je nekaj gradbenih dovoljenj, ampak prijavimo lahko le en projekt. Pohiteli smo, ker bodo sredstva delili do porabe. Čakati na redno sejo bi bilo rizič- no,« je naglico pojasnila Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj. Razpis je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo 11. januarja, rok za prijavo pa se je iztekel 2. februarja. Občina se je prijavila z željo po celoviti ureditvi fekalne kanalizacije na Grajeni, na Turniščah (Sodnice in Suha veja) ter v Mestnem Vrhu, tik pred zdajci so umaknili območje Pacinja, ki so ga najprej planirali vključiti v to prijavo. »Za Pacinje smo pridobili gradbeno dovoljenje, a ker ni pravnomočno, smo se odločili, da tega dela ne bomo vključili, saj bi to bilo rizično,« je odločitev komentirala Gajškova. Dokumentacija mora biti namreč pred prijavo popolna. Skupna vrednost investicije 1,5 milijona evrov Skupna vrednost investicije sicer znaša 1,5 milijona evrov, a za upravičene stroške štejejo le tisti, 9,62.$ ĝ2/$ 1$ 378-8 ,1)250$7,91D'QHYD ,,)Ò-)Ò-5--Ò Ò,49.5   ,-)Ò-)Ò-5--Ò Ò,59.5 %,21,.$97(+1,., 9,62.2ĝ2/6., 6752.291, 352*5$0 1DþLQL]YHGEHSULODJRMHQSRWUHEDPãWXGHQWRY KLEULGQLQDþLQ  SUYLSULMDYQLURN Foto: ČG Po zaključku te investicije bodo na kanalizacijo priključili 126 objektov, od tega je polovica že priključenih. Ò-,)Ò-)Ò-5--Ò Ò-,)Ò.)Ò-5-- Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK torek z 1. februarja 2022 V središču 6 Slovenija z Ukrepi za znižanje energetske krize Dodatki in nižanje omrežnin Vlada je v soboto zvečer sprejela predlog ukrepov za omilitev posledice visokih cen energentov za ljudi in gospodarstvo. Najranljivejšim bo namenila solidarnostni energetski dodatek v višini 150 evrov, gospodinjstva bodo tri mesec oproščena plačevanja omrežnine za elektriko, na najnižjo možno stopnjo pa se bodo znižale trošarine na elektriko in pogonska goriva. Foto: arhiv Energetski solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bo prejelo približno 67.000 prejemnikov varstvenega dodatka, poleg njih pa tudi upokojenci z do 1000 evrov pokojnine, invalidi, velike družine in še nekatere druge ranljivejše kategorije. Tisti, ki so upravičeni do dodatka za veliko družino za štiri ali več otrok so poleg dodatka v višini 150 evrov upravičeni do dodatnega dodatka v višini 50 evrov. Enkraten solidarnostni dodatek se bo izplačal najkasneje do 15. aprila. Država bo za ta ukrep skupaj namenila 106 milijonov evrov, sredstva za izplačilo pa bo črpala iz podnebnega sklada. Med blažitvenimi ukrepi je tudi oprostitev plačevanja omrežnine za elektriko za vsa gospodinjstva v državi za tri mesece, od 1. februarja do 30. aprila. Skupaj z nižjimi trošarinami na elektriko na najnižjo možno stopnjo se bo znesek na položnicah znižal za od 30 do 35 odstotkov. Na najnižjo možno stopnjo se z uredbo s 1. februarjem znižujejo tudi trošarine za pogonska goriva in kurilno olje. Prav tako do konca aprila izenačuje pravice vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina. Kot je še dejal Janša, naj bi se po napovedih energetska kriza po aprilu umirila. »Če se to ne bo zgodilo, ima vlada možnost predlagati podaljšanje ukrepov,« je še napovedal premier. sta Slovenija z Sprememba veljavnosti covidnih potrdil Od danes v igri nova pravila Po priporočilih EU bo covidno potrdilo polno cepljenih od danes, 1. februarja, veljalo 270 dni od prejetja odmerka, ki pri posameznem cepivu šteje za polno cepljenost, torej večinoma drugega odmerka. Ob prejemu poživitvenega odmerka mRNK cepiva proti covidu-19 pa bo veljavnost potrdila tudi po 1. februarju neomejena. Tudi prebolevnikom, ki so prvo cepljenje opravili v 180 dneh po okužbi s koronavirusom (oz. v 240 dneh po preboleli okužbi do 14. septembra 2021), bo potrdilo veljalo 270 dni po cepljenju. Ob dodatnem cepljenju s cepivom podjetij Pfizer ali Moderna pa bo tudi v tem primeru veljavnost potrdila neomejena. Potrdilo bo 270 dni veljalo tudi osebam, ki so bile prvič cepljene s cepivom Janssen, drugič pa s cepivom podjetja AstraZeneca. Tudi potrdilo tistih, ki so se sprva dvakrat cepili, nato pa preboleli covid-19, bo veljalo 270 dni po cepljenju oz. 180 dni po pozitivnem rezultatu PCR-testiranja. Enako bo veljalo za osebe, ki so se sprva cepile, nato bolezen prebolele, kasneje pa se zopet cepile. sta stran 6 Slovenija, Ptuj z Lov na ptice in divjad tudi s pomočjo nedovoljenih pasti V državi brez vsakega nadzora nad Pred dnevi je po spletu zaokrožila vest, da je popisovalec vodnih ptic ob potoku v bližini Ptuja našel stopalno past, zraven pa je bila priložena fotografija barbarske železne priprave, v katero je nekdo nastavil kos mesa, da bi se žrtev ujela vanjo. »Gre za past stopalko, imenovano tudi past skobec, ki je po zakonu o divjadi in lovstvu prepovedana,« so na spletni strani zapisali pri Doppsu, Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Prav njihovi popisovalci, ki zaključujejo štiriletni projekt Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti, so našli omenjeno past ob ptujskem potoku. Slovenija še zdaleč ni oaza »Doslej smo verjeli, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice selivke varne pred nezakonitim ubijanjem. Sploh v primerjavi s sosednjo Italijo in balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami vsesplošno razširjen. A smo se zmotili, saj ugotavljamo, da je v Sloveniji precej lova ptic pevk za namene zadrževanja v kletkah, zlasti v zahodni Sloveniji, kar je najbrž povezano z italijanskim črnim trgom in ukinitvijo mejnih kontrol, presenečajo pa tudi informacije o lovu ptic ujed s pastmi. Podatki kažejo na razširjeno trgovino s pastmi za tovrstni nezakoniti lov,« pravijo na Doppsu in dodajajo, da so v zvezi z nezakonitim lovom ptic pevk v zadnjih letih večkrat Kaj je pri lovu prepovedano O prepovedih pri opravljanju lova govori 44. člen zakona o divjadi in lovstvu. Tako divjadi ni dovoljeno nastavljati pasti, zanke, mreže ali limanice, vendar zakon predvideva tudi kup izjem. Med drugim je pri lovu prepovedana uporaba luči, kratkocevnega orožja, razen v primeru odstrela bolne oziroma nevarne živali, orožja na zračni ali plinski pritisk in avtomatskega orožja, loka in lokostrela, elektronskih avdio pripomočkov za posnemanje glasov divjadi. Prav tako ni dovoljenja uporaba živih vabnikov, pasti stopalk in pasti, ki ne omogočajo selektivnega lova. obvestili inšpektorje, tudi s podatki zoper konkretne storilce, vendar brez pravega uspeha. Na Ptujskem najdena stopalna past pa po njihovem mnenju ni bila namenjena pticam, pač pa verjetno lisici ali vidri. O dogodku so nemudoma obvestili policijo, ki je dogodek popisala, past pa odstranila in zasegla. Več babic, kilavo dete Kakšne so sploh možnosti, da storilca izsledijo, nam na policiji niso znali povedati. »Ob zaznavi kaznivih dejanj, povezanih s prosto živečimi živalskimi vrstami, je dolžnost policije ukrepati skladno s svojimi pristojnostmi, veljavnimi pooblastili in zakonodajo ob aktiv- nem sodelovanju drugih strokovnih institucij, kot so Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Lovska zveza Slovenije (LZS), Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Agencija za okolje (ARSO), Zavod za varstvo narave (ZRSVN) ter pristojne inšpekcijske službe, in sicer Inšpekcija za lovstvo in ribištvo ali Inšpekcija za okolje in naravo. V Zakonu o divjadi in lovstvu je v 44. členu, ki govori o prepovedi pri opravljanju lova, zapisano, da je 'prepovedano uporabljati pasti stopalke in pasti, ki ne omogočajo selektivnega lova'. Policija v povezavi z nezakonitim odvzemom živali iz narave, ki so bodisi odstrel oziroma usmrtitev, (u)lov žive živali bodisi poškodovanje, obravnava tri kazniva dejanja, in sicer nezakonit lov, nezakonit ribolov in nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami,« je povedal Miran Šadl s Policijske Policisti so obravnavali kršitelja, ki in poginil. Haloze z Prvi temelji posebne turistične organiziranosti pod imenom razpršeni hotel Premalo registriranih sobodajalcev V Halozah so lani postavili temelje t. i. razpršenega hotela in na tak način povezali ponudnike nočitvenih kapacitet v različnih občinah. To aktivnost je v okviru projekta Visit Haloze prevzela občina Cirkulane. Na spletni strani Visit Haloze je bila vzpostavljena e-recepcija in skupna ponudba. V okviru projekta so popisali tudi nastanitvene zmogljivosti in izvedli svetovalne delavnice na temo razpršenih hotelov. K sodelovanju so povabili kmetije z dopolnilno dejavnostjo, sobodajalce, imetnike počitniških vikendov, apartmajev, hostlov in kampov … Žal pa odziv ni bil tako velik, kot so pričakovali. Na spletni strani Visit Haloze je zavihek e-recepcija, kjer je mogoče rezervirati prenočišče v desetih turističnih objektih na območju Haloz. Samo toliko ponudnikov nočitvenih kapacitet se je za zdaj odločilo za sodelovanje v okviru skupne promocije in blagovne znamke. Na občini Cirkulane so sicer mnenja, da bo v prihodnje to število precej večje, projekt pa se bo še nadgrajeval. Mogoče bo nekega dne zaživela recepcija v fizični obliki, od koder bodo turisti napoteni na želeno lokacijo. V registru nastanitvenih obratov (AJPES) je na območju Haloz uradno registriranih 24 ponudnikov nočitvenih kapacitet, skupno pa ponujajo nekaj manj kot 300 stalnih ležišč. Največja težava je, da veliko lastnikov počitniških kapacitet nima registrirane dejavnosti, Kaj sploh je »razpršeni hotel« Razpršeni hotel je inovativna oblika organiziranosti v turizmu v smislu poslovnega sodelovanja večjega števila posameznikov, ki skupaj upravljajo razpršeni hotel, s katerim izvajajo dejavnost najemodajalstva. Nastanitve v sklopu razpršenega hotela so razpršene na različnih lokacijah na podeželju, imajo pa skupno recepcijo, rezervacijski sistem in skupna raznolika lokalna doživetja v celotni destinaciji. V Halozah so ponudniki povezani v okviru rezervacijskega sistema (E-recepcija) in skupne ponudbe ter promocije. kar posledično pomeni, da se ne želijo javno izpostavljati. »Je pa na območju Haloz še veliko potencialnih nastanitvenih enot, ki bi se lahko povezale z ostalo zanimivo ponudbo za novodobnega turista,« je izpostavila Sonja Breznik, ki je izvedla delavnice razpršenega Foto: ČG V Halozah je še veliko potencialnih ponudnikov nočitvenih kapacitet. Štajerski TEDNIK torek z 1. februarja 2022 torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 prodajo prepovedanih pasti uprave Maribor. Po odgovore na vprašanja, kako pogosto zaznavajo take primere, kako je s prodajo nezakonitih pasti pri nas, te je namreč mogoče dobiti tudi na spletu, in nadzorom take prodaje, pa nas je napotil na kmetijsko ministrstvo (MKGP). Največ odkritih kršitev pri lovu na polhe Na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri MKGP so nam odgovorili, da so v Sloveniji dovoljene samo tiste pasti, ki divjad v trenutku usmrtijo ali jo odlovijo živo in nepoškodovano. »Prepovedane pa so tiste, ki divjad lahko poškodujejo. Za odlov žive divjadi je potrebno dovoljenje resornega ministrstva. Uporabo pasti nadzira lovska inšpekcija, in sicer pogosteje v letih, ko je lov na polhe intenzivnejši. V preteklem letu, torej v 2021, smo nadzirali uporabo pasti v šestih primerih, vendar kršitev pri tem nismo ugotovili. Doslej najpogo- stejše kršitve smo ugotovili prav s področja lova na polhe. Zanj je namreč treba pridobiti dovolilnico od upravljavca lovišča, po zaključenem lovu pa je treba vpisati količino ulova in upravljavcu dovolilnico tudi vrniti. Odkrite kršitve se najpogosteje pojavljajo zato, ker lovci dovolilnic ne vračajo. Predvidene sankcije za fizično osebo v takem primeru znašajo 420 evrov.« Mučna smrt v železnem oklepu Foto: Arhiv Svet24 Krško je lovil živali s pomočjo prepovedane pasti, v katero se je ujel tudi maček hotela. Na terenu je ugotovila kar nekaj slabosti, kot so neusklajenost in nepovezanost promocijskih oblik in dejavnosti (turistična brošura, spletno oglaševanje, celostna grafična podoba in ostala promocijska gradiva), nepoznavanje ponudnikov in njihove ponudbe v bližnji okolici, nepovezanost in slabo sodelovanje ponudnikov na lokalni ravni, neuniformiranost nastanitvenih objektov (kategorizacija , hišni red in pravila, turistična ponudba, signalizacija, informa- tivne table …), oddaljenost nastanitvenih kapacitet od urbanizacije in drugih gostinskih objektov. Razvoju turizma v Halozah med drugim zavirajo neusklajenost cen s kakovostjo, strah pred turisti, neupoštevanje strokovnih usmeritev in predvsem negotovost v povezavi z epidemijo. »Za uspešno vzpostavitev razpršenega hotela bi se morali potencialni ponudniki namestitev čim bolje seznaniti z dokumentacijo, ki je potrebna za vzpostavitev poslovanja,« je poja- V boju zoper krivolovce, ki uporabljajo nedovoljene pasti, obstajajo tudi primeri dobrih praks, pravijo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. »Pred leti so ljutomerski policisti prijeli krivolovca, ki je s pastjo in živo vabo lovil ptice ujede. Kot vaba je bil v past nastavljen živi golob. V kletki je bila najdena tudi manjša posodica z vodo, vendar je voda zaradi nizkih temperatur zmrznila. Policisti so goloba osvobodili in ga odpeljali v zavetišče za živali, o dogodku pa so obvestili tudi veterinarsko službo. Osumljenca so kazensko ovadili zaradi mučenja živali po 341. členu Kazenskega zakonika (KZ), za katerega je zagrožena denarna kazen ali zapor do šestih mesecev, z omenjenim dejanjem pa je storil vsaj še eno kaznivo dejanje in še en prekršek, in sicer kaznivo dejanje nezakonitega odvzema zaščitene živali po 343. členu KZ, za katerega je zagrožena kazen do petih let zapora, in prekršek nedovoljenega lova z živim vabnikom po 44. členu Zakona o divjadi in lovstvu, ki predvideva globo v višini 420 do 1.200.« S podatkom, kakšna kazen je dejansko doletela Ljutomerčana, če sploh, žal ne razpolagajo. Omenjajo še učinkovito akcijo sevniških policistov, ki so prijeli krivolovca, ki je z lovskim orožjem in železno pastjo lovil živali. V njej so našli mačka, ki se je ujel v past in v mukah poginil. Sodišče je odobrilo hišno preiskavo, v kateri so policisti zbrali ključne dokaze in storilca ovadili. snila Breznikova in dodala, da je v Halozah zelo malo registriranih sobodajalcev, brez tega pa prodaja in trženje nista mogoča. Sosed sosedu poslovni partner? Tisti, ki so izkoristili priložnost, obnovili nepremičnino in se temu primerno registrirali, so več kot zadovoljni. Prav tako je bila zasedenost kljub epidemiji zelo dobra. »Srčno upam, da bodo ljudje začu- Kdo sploh bdi nad prodajo pasti? Uradno nihče! Tudi lovski inšpektorji nam niso pojasnili, kakšno je pri nas stanje glede uporabe nedovoljenih pasti za lov na divje živali, kakšen je nadzor nad njihovo uporabo, katere so najpogosteje uporabljene in kakšne so kazni za tiste, ki se lova lotijo s prepovedanimi pastmi. »Kolikor nam je znano, je prodaja pasti dovoljena, prepovedana je le uporaba določenih pasti, njihovi uporabniki pa morajo imeti za izvajanje lova ali izlova ustrezna dovoljenja oziroma morajo biti člani upravljavcev lovišč. Informacije, kdo konkretno nadzira to prodajo, pa na našem inšpektoratu nimamo.« Tega torej ne vedo na policiji, prav tako ne lovski inšpektorji, pa tudi z Lovske zveze Slovenije so nam sporočili, da ne vodijo evidenc o nezakonitem ubijanju živali, saj za to nimajo pravne podlage. »Za vse kršitve zakona o divjadi in lovstvu ter podzakonskih aktov je pristojna lovska inšpekcija pri kmetijskem ministrstvu, preiskava suma storitve kaznivega dejanja pa je v pristojnosti policije.« In tako je krog sklenjen, nadzor nad uporabo nedovoljenega lova s prepovedanimi pastmi pa več kot očitno pomanjkljiv. Senka Dreu tili, da so haloški griči ena izmed lokacij, ki jih novodobni turist išče. To, da nekdo še vedno reče, da so »Haloze nekje Bogu za hrbtom« je danes njihova največja prednost. Turisti namreč želijo odkrivati nekaj novega, še neodkritega, predvsem iščejo mir in se obračajo k naravi. Treba pa se bo seveda veliko bolj povezovati, in sicer na način, da sosedje postanejo poslovni partnerji. Če jaz prodajam nočitvene kapacitete, bom gosta razvajala s košarico jagod, ki so zrastle pri so- Foto: osebni arhiv Lepo urejen počitniški objekt Haloze na dlani (Brezovec) Seznam ponudnikov prenočitvenih kapacitet v Registru nastanitvenih obratov Nastanitveni obrat Občina Nosilec Vrsta objekta BeeHappy – postajališče za avtodome in kampiranje na kmetiji Podlehnik Matej Grabrovec Turistična kmetija z nastanitvijo 30 Gostišče ob ribniku Vila Leska Pozama Villa Ribič WINE NATURE TOUR Hiša Petek Gostišče pri treh lipah Hiša v Halozah Hiša Vina Motel Majolka Sobe Selinšek Sobe Osmica Haloška vila Podlehnik Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Zavrč Dejan Svenšek Borislav Širec POZAMA, zadruga za razvoj, z. o. o. Christian Ribič, s. p. Morana Lubaj Christian Petek Jernej Pal, s. p. MFCtrade, trgovina in storitve, d. o. o. Igor Rogelj Mirko Bračič Dejan Selinšek Mateja Drevenšek, s. p. Metka Forštnarič, s. p. Gostišče Apartmaji Začasne nastanitvene zmogljivosti Počitniška hiša Počitniška hiša Počitniška hiša Gostišče Počitniška hiša Počitniška hiša Motel Prenočišča Prenočišča Počitniška hiša 36 11 16 6 8 8 23 2 10 48 22 21 2 Turizem na kmetiji in vinogradništvo Pungračič Zavrč Robert Pungračič Turistična kmetija z nastanitvijo 9 Apartma haloška Rozika Carovina Haloze na dlani KALASCONTEMPORARY Krajnc Goran, s. p. Vrnitev v paradiž Počitniška hiša Grozdek Turistična kmetija Kozarčan Apartmaji Tisa Cirkulane Cirkulane Cirkulane Cirkulane Cirkulane Cirkulane Cirkulane Cirkulane Majšperk Valerija Horvat Jožef Prašnički Ksenija Vuk Kostanjevec DISTRIKTDIVINE, oddaja nepremičnin, d. o. o. Goran Krajnc Zoran Dernikovič, s. p. Trgovina Njegač Franc Roškar BOS, trgovina, d. o. o. Počitniška hiša Počitniška hiša Počitniška hiša Počitniška hiša Počitniška hiša Počitniška hiša Počitniška hiša Turistična kmetija z nastanitvijo Apartma 4 6 4 4 4 4 5 8 8 Vir: Ajpes Foto: DOPPS Prepovedana past stopalka s kosom mesa, ki so jo pred dnevi našli ob potoku v bližini Ptuja. Število stalnih ležišč sedu; na mizi ga bo pričakalo vino lokalnega vinarja, odrezal si bo lahko kos kruha, pečenega v haloški krušni peči; z veseljem mu bom povedala vse o zanimivih lokacijah in doživetjih. Danes je za turista doživetje, da začuti domačnost in pristnost, muzeji in množični turizem so že zdavnaj mimo.« Haloze na dlani – obisk je bil izjemen Več povezovanje med različnimi ponudniki pogreša tudi Ksenija Vuk Kostanjevec, ki se je skupaj z možem odločila za preureditev družinskega vikenda v Brezovcu (občina Cirkulane) v počitniško hišo. Objekt so v celoti obnovili in ga začeli lani avgusta oddajati s pomočjo različnih družabnih omrežij in portalov, tudi spletne strani Visit Haloze. »Mi smo neverjetno zadovoljni z obiskom, ves avgust je bil polno zaseden, tudi z obiskom v jesenskih in zimskih mesecih smo izjemno zadovoljni, poleg domačih gostov so pri nas počitnikovali gostje iz Hrvaške, Madžarske, Ita- lije in Švice. Slednji so bili najbolj navdušeni nad neokrnjeno naravo in razgledom, ki je pri nas res navdušujoč. Do danes nas je obiskalo 80 različnih gostov, ki so pri nas v povprečju bivali od dva do tri dni,« je svoje izkušnje prvo leto delovanja na področju turizma strnila Vuk Kostanjevčeva. Udeležila se je tudi predavanj v okviru Visit Haloze, kjer je dobila veliko uporabnega znanja glede registracije in trženja objekta. Prav tako je njihova počitniška kapaciteta v ponudbi »razpršenega hotela«: »Kar okoli polovica gostov je našo ponudbo našla preko portala Visit Haloze, kar je zelo spodbudno.« Na različne načine se povezujejo tudi z drugimi lokalnimi turističnimi ponudniki. »Nam nikakor ni žal, da smo se odločili za to pot, Haloze so neokrnjen biser in tukaj je prihodnost. Zgled so nam lahko Goriška brda. Če bomo stopili skupaj, se povezovali in si pomagali, bomo lahko čez nekaj let tudi mi prepoznavni kot edinstvena destinacija z mnogimi doživetji.« Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 torek z 1. februarja 2022 Podravje z Direktorica Metka Petek Uhan: »Stanje je resno!« Telefoni v Zdravstvenem Domu Ptuj pregorevajo »Za primarij je to gotovo najtežji val med vsemi doslej. Dnevno vsak zdravnik opravi od 120–180 obravnav, izvedemo okrog 600 PCR-testiranj in še več sto hitrih testov. Ljudje so zmedeni, kličejo za navodila za testiranje, karantene ... Dnevno odgovorimo vsaj na 500 elektronskih sporočil. Dela imamo čez glavo,« pojasnjuje Metka Peteh Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Omenjeno stanje je razlog, da se je podaljšal tudi čas odzivnosti, kar pa seveda jezi paciente. Konstantno spreminjajoča se navodila za testiranje, odrejanje in trajanje karantene ter samoizolacije, prekinitve in podobno terjajo redno spremljanje predpisov. Mnogi pacienti za navodila kličejo kar osebne oziroma družinske zdravni- ke. Ti imajo dela čez glavo, z razlagami trenutno veljavnega protokola, napotovanjem … »Samo pojasnjevanje postopka oziroma protokola vzame zelo veliko časa. Zavedamo se, da marsikdo ne ve, kako naj postopa, a resnič- no ne zmoremo vsega naenkrat,« opozarja Petek Uhanova. Tudi zdravniki zbolevajo. V enem dnevu so v ptujskem Zdravstvenem domu na različnih deloviščih zboleli štirje. Toliko več morajo posledično delati tisti, ki jih nadomeščajo. Izolacija se lahko zaključi po sedmih dneh Od 1. februarja je začel veljati nov protokol naročanja na PCR-test. Osebe z respiratornimi boleznimi so razdeljene v dve skupini. Prva skupina so kronični bolniki, ljudje z imunsko pomanjkljivostjo, nosečnice in otroci, ki naj obvestijo osebnega zdravnika, ta pa jih bo naročil na PCR-test, če bo to potrebno. Osebe s simptomi in negativnim hitrim testom so v samoosamitvi tri dni. Če bodo simptomi izzveneli, je mogoče reči, da oseba ni pozitivna na novi koronavirus. V primeru, da bo hitri test pozitiven, okuženemu več ni potrebno opravljati PCR-testa, ampak bo dovolj za pridobitev QR-kode pozitiven HAGFoto: Dreamstime/M24 test. Kot začetek izolacije se pri osebi brez simptomov okužbe šteje dan, ko prejme pozitiven izvid HAGtestiranja. Pri zbolelih, ki kažejo bolezenske znake okužbe, ki je bila potrjena s HAG-testom, pa se kot prvi dan izolacije šteje dan, ko se pojavijo simptomi okužbe. Izolacija se po sedmih dneh lahko zaključi, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je oseba zadnjih 24 ur brez vročine in je minilo 24 ur od izboljšanja simptomov ter da ta oseba 7. dan opravi hitri antigenski (HAG) test pri pooblaščenem izvajalcu, ki mora biti negativen. V primeru, da je HAG-test pozitiven, oseba nadaljuje z izolacijo do konca 10. dneva. Po tem času se izolacija prekine brez opravljenega HAG-testa. Tudi karantena je z novimi predpisi omejena na sedem dni. (Vir: Ministrstvo za zdravje) Foto: ČG Stanje trenutno je zelo težko, tako za zdravstvene delavce kot tiste, ki se skušajo naročiti na test, čakajo rezultate ali le potrebujejo nasvet. Seveda tudi glede drugih bolezni, ne le korone. Naročanje nujno, mail boljša opcija kot klic »Prosim lepo, naj si ljudje preberejo navodila, protokol in šele nato kličejo ali pišejo. Mail je trenutno najboljša opcija, telefoni namreč zvonijo neprestano. Odgovorimo, kakor hitro pač lahko,« zatrjujejo v ZD Ptuj. V prejšnjem tednu je bil delež pozitivnih testiranih s PCR-testi na Ptuju okrog 80 %. Nekateri pacienti negodujejo, češ da na klic ali odgovor na mail za določitev termina za PCR-test (iz ZD Ptuj) čakajo tudi dan ali več. Ker izolacija (brez bolezenskih simptomov) začne veljati šele, ko je potrjen PCR-test, s tega vidika šteje vsak dan. A za razliko od prejšnjih valov so pacienti – vsaj glede na razprave na spletnih omrežjih –bolj potrpežljivi. Zavedajo se preobremenjenosti zdravstvenih delavcev, ki delajo tudi po 12 ur in več. Se bomo »prekužili«? Petek Uhanovo dejstvo, da zanimanje za cepljenje upada, skrbi: »To nikakor ni dobro. Računati na to, da se bomo zdaj prekužili na hitro, ne gre. Na našem območju je okrog 60.000 ljudi, da bi se jih večina okužila, bi ob takem tempu trajalo precej časa. Seveda je to nevarno početje, zato resnično apel vsem, naj se čim prej cepijo, da končamo to agonijo.« Posledica zmanjšanja interesa je, da bo na Ptuju v tem tednu cepljenje – brez predhodnega naročanja – potekalo le dva dni, v torek popoldan in četrtek dopoldan. Dženana Kmetec Ptuj z Izredna seja občinskega sveta o težavah z visokimi stroški ogrevanja Ali visoke položnice za ogrevanje svetnike sploh zanimajo? Ptujski mestni svet se je minuli teden sestal dva krat. Prvič v ponedeljek na redni in drugič v sredo na izredni seji. Druga seja je bila izvedena zaradi prijave na razpis za gradnjo kanalizacije, dotaknili pa so se tudi težav z visokimi stroški ogrevanja. Kljub mogoče drugačnim pričakovanjem javnosti, kakšne omembe vredne debate na to temo s strani mestnih svetnikov ni bilo. Do kar 120 odstoten dvig cen ogrevanja z zemeljskim plinom prejšnji mesec je vsekakor bil zadosten razlog, da je ptujska županja Nuška Gajšek na januarsko izredno sejo povabila vodstvo občinskega podjetja Javne službe Ptuj. Direktor Alen Hodnik je več krat poudaril, da ne gre le za ptujski, pač pa veliko širši problem. Zatrdil je, da so razlog za porast cen višji stroški energentov, predvsem zemeljskega plina na svetovnem trgu. Foto: DK Županja Nuška Gajšek je dejala, da direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik še vedno uživa njeno zaupanje. Obupani občani kličejo… Gnev ljudje zlivajo tudi na JS Ptuj Približno desetina občanov, od skupaj okrog 2500 kolikor jih koristi ptujski sistem daljinskega ogrevanja, je že sledila predlogu omenjenega podjetja in si obroke akontacije znižala. Pri dvigu namreč ne gre za dejansko porabo plina, pač pa akontacijo. Večina plačnikov si je znesek znižala za 40 %, razpon pa je od 20 do kar 80%. MO Ptuj in občinsko podjetje sta sklenila pomagati tudi s podaljševanjem časa plačila stroškov. Bolj sistemsko rešitev, s pomočjo katero bi premostili velike težave s plačilom položnic, pa pričakujejo od države. »Da se bodo energenti dražili se je vedelo že septembra lani. Vlada je obljubila ukrepanje novembra, zdaj smo februarja, ko smo končno dočakali vladne sistemske rešitve. Strinjamo se, da je to, kar se je zgodilo, katastrofa. Razumem in delim stisko ljudi,« je svoja pričakovanja predstavila ptujska županja, ki upa, da bo država ljudem čim prej pomagala z energetskimi vavčerji. Hodnik se zaveda, da številne kritike za nastalo situacijo letijo na račun občinskega podjetja: »Pogosto smo v situaciji, ko na nas kot pošiljatelja računov, tudi če nismo krivci, najbolj leti gnev ljudi. Ker pa je v tem primeru res očitno, da gre za širši problem in težavo na državni ravni ali širše, menim, da moramo biti razumni in skušati zadeve rešiti.« Foto: ČG Kolikšen bo realni dvig, še vedno ostaja uganka »Res je, da smo napovedovali manjši dvig cen kot se je izkazal. Ločiti sicer moramo akontacijo in dejanski strošek, ves čas smo govorili o skupnem strošku ogrevanja, ki uporabnika bremeni celo kurilno sezono. Del te zimske sezone je bil obračunan po stari ceni, del po novi, mi pa smo predstavljali napoved o skupnem strošku dviga. Zdaj sicer kaže, da bo tudi ta nekoliko višji,« je priznal Hodnik. Ob tem pa posebej poudaril, da so izračune pripravljali v občinskem podjetju in da je županja Nuška Gajšek le prenesla njihove napovedi, ki pa se niso uresničile. Kako se bo situacija razvijala v prihodnje, ostaja ugankam, a je dejstvo, da trenutna geopolitična situacija v svetu ni najbolj optimistična. Rešitev odvisnosti od drugih Hodnik v tem primeru vidi v kotlovnici, ki naj bi rešila velik del problema, saj bi s prehodom na lesno biomaso z novim kotlom pokrili 80 odstotkov potreb. Pet let čakanja na kotlovnico Kotlovnica bi sicer že morala biti zgrajena, saj so postopke sprožili pred petimi leti. Lani se je zalomilo z razpisi, porast cen se namreč močno pozna tudi na segmentu gradenj. Upajo, da jim bo to - približno tri milijone evrov vredno investicijo – do konca leta uspelo spraviti pod kap. Na vprašanje, ali je razlog, da ta projekt še vedno ni izveden med drugim v zavlačevanju občine, ki naj bi za podpis dokumentov potrebovala veliko časa, je županja odgovorila nikalno: »Projekt je odvisen od tistega, ki ga pripravlja, sami lahko o njem odločamo, ko prejmemo potrebne dokumente. Zakaj je to trajalo tako dolgo, bo moral odgovarjati nekdo drug.“ Glede na gnev javnosti je skorajda neverjetno, da svetniki kakšnih večjih pomislekov pri tej debati niso izrazili. Pravzaprav sta se oglasila le dva, Milan Klemenc in Diana Alibabič. Zgovorno je tudi dejstvo, da jih je bilo od skupaj 29 na izredni seji prisotnih le 20. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK stran 9 Turizem torek z 1. februarja 2022 9 Ormož z V Svetinjah kmalu stavba z vinoteko in apartmaji Ormož z Kako je zaživela grajska vinoteka Hiša Pep's s spanjem na preši Več kot 70 vrst vin 27 lokalnih vinarjev V vinorodnih krajih Destinacije Jeruzalem Slovenije, ki slovi po čudovitih razgledih na terasaste vinograde, odlični kulinariki in lokalnih vinih ter gostoljubnih ljudeh, se najdejo ambiciozno trmoglavi Prleki, ki želijo turistično ponudbo razviti na višji ravni. Med njimi je Katja Jurkovič, ki skupaj z družino na eni izmed tamkajšnjih najlepših razglednih točk, slemenu Svetinj, ureja hišo Pep's, poimenovano po dedku Pepeku, kjer bo mogoče prespati tudi v mogočni leseni lepotici – stari vinski preši. V zgradbi, kjer so nekoč delovali živilska trgovinica, od leta 2017 pa vinoteka s široko ponudbo lokalnih vin številnih vinarjev in vinogradnikov, izposojevalnica električnih koles in informacijska točka družinskega podjetja Pep's wine, se rojeva nova zgodba. V teku je obsežna preureditev zgradbe iz leta 1929, ki že dobiva končno podobo. Del kompleksa, kjer je bilo nekoč gospodarsko poslopje, so porušili in na gabaritu stare zgradbe zasnovali nov objekt, ki so ga podkletili, preostali del pa prenovili. V njem nastaja skupno devet sodobnih apartmajev, od tega pet z dvoposteljnimi sobami, štirje pa z možnostjo dodatnih ležišč. Prav vsi nudijo veličasten pogled na terasaste vinograde Jeruzalemsko-Ormoških goric, ki zlasti zažarijo ob sončnem zahodu. Ena izmed soban še posebej izstopa, saj je v njej velika lesena preša, na kateri so še do nedavnega stiskali grozdje. V njej so prepoznali dragoceno zgodovinsko vrednost, zato so ji namenili novo funkcionalnost. »Ta preša nam je kar kravžljala živce, saj je v delu stavbe, ki smo ga porušili in na novo zgradili. Pre- Direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport, ki upravlja z vinoteko Destinacije Jeruzalem Slovenija, kot se ta uradno imenuje, Andrej Vršič, je z delovanjem le-te zadovoljen. Kljub korona situaciji in z njo povezanimi ukrepi, ki so v jesenskih mesecih celo prepovedali degustiranje vin, jim je do konca leta uspelo prodati natanko 468 steklenic vina in opraviti 264 degustacij. Največ obiska so zaznali poleti. Obiskovalci so predvsem tujci, med njimi zlasti Nemci, Nizozemci, Belgijci in Avstrijci, ki prihajajo tako ob vikendih kot čez teden. Pogrešajo pa več domačinov. Povpraševanja so različna, prednjačijo suha vina, zlasti Severni Nemci pa povprašujejo po sladkih oz. polsladkih vinih. Foto: MH Hiša Pep's dobiva končno podobo. Preurejen objekt z vinoteko, devetimi sodobnimi apartmaji in jedilnico naj bi začel sprejemati prve goste pred velikonočnimi prazniki, napoveduje investitorka Katja Jurkovič. še pa vmes nismo mogli prestavljati. Zato je bilo nemalo improvizacij. Dejansko je ideja o postelji iz preše nastala iz »heca«. V ta prostor smo jo postavili leta 1999 in na njej prešali vse do predlani. Nanjo smo čustveno navezani. To bo naša posebnost. Ne vem, ali že kje obstaja kaj takega,« razlaga glavna akterka in investitorka Katja. 400.000 evrov vredna obnova Investicija je ocenjena na 400.000 evrov, 200.000 evrov si s pozitivno odločbo obetajo s kmetijskega ministrstva, Agencije za kmetijske trge. S črpanjem evropskih sredstev pa so se poleg številnih pogojev pri sami obnovi (ta sicer poteka v skladu z zahtevami spomeniškega varstva, saj stavba stoji v zaščitenem vaškem jedru) zavezali, da bodo zaposlili eno osebo. Njena naloga bo skrb za urejenost sob in pripravo zajtrkov. Z zgradbo povezana že stara starša Foto: FB Nov najemnik Dvorca Jeruzalem Veliko upanja, kar se tiče dodatne turistične ponudbe v okolici, zbuja tudi sosednja stavba, stara šola, ki je pred časom dobila novega lastnika. Ta je takrat napovedal izgradnjo butičnega hotela. Po nekajletnem zaprtju pa se je lansko jesen ponovno odprl Dvorec Jeruzalem, ki deluje pod okriljem novega najemnika Dina Kruhoberca, ki je sicer prav tako najemnik priljubljenega gostišča Taverna. Zazdi se, da je objekt z družino usodno povezan. Odkupili so ga že leta 1995. »Že moja babica je v tej zgradbi delala kot poslovodkinja v manjši živilski trgovinici. Po tem, ko se je leta 2003 zaključila zgodba s trgovinico, kakih 15 let nismo najbolj vedeli, kaj bi s stavbo. Poskusili smo z vinotočem, oddajanjem prostora za zabave ... Leta 2017 pa sva z bratom začela pisati zgodbo Pep's wine, medtem sem postala še mlada prevzemnica domače kmetije. Vseskozi smo čakali na primeren razpis, kajti videli smo, da Imate doma še delujoč aparat, ki ga ne uporabljate več? Prinesite ga v kotiček za ponovno uporabo, kjer ga bomo pripravili za novega lastnika. POIŠČITE KOTIČEK V SVOJI BLIŽINI! Zbirni center CERO Gajke (Mestna občina Ptuj) Zbirni center Duplek (Občina Duplek) Zbirni center Dobrava (Občina Ormož) Zbirni center Ljutomer (Občina Ljutomer) Zbirni center Plinarniška (Mestna občina Maribor) Zbirni center Lahova (Mestna občina Maribor) ZEOS.SI PARTNERJI PROJEKTA LIFE18 GIE/SI/000008 LIFE primanjkuje nočitvenih kapacitet,« razlaga vsestranska sogovornica, ki ugotavlja, da se ime Svetinj vse bolj uveljavlja v turističnem svetu. K njim tako zahajajo turisti iz različnih koncev sveta, pred epidemijo so prevladovali Avstrijci in Nemci, lani pa predvsem turisti iz Beneluksa, Skandinavije … Da objekt ne bi zaživel, pravi, strahu tako rekoč ni: »Včasih turiste zares vprašam, kje so nas pa našli. Lahko povem, da je iz leta v leto več turistov, ki želijo višjo ponudbo, butični turizem, ki znajo uživati v dobri kulinariki in vinih. Prav ti so po mojem mnenju pravi gostje za našo destinacijo.« Družinski projekt Po besedah Katje odločitev o nadgradnji zgodbe ni bila prav težka. Še zlasti zato, ker tako njej kot bratu domači kraj ogromno pomeni in sta mu želela nekaj dati: »Glede na čase, ki za turistične ponudnike niso najugodnejši, priznam, da smo se tudi mi večkrat vprašali, ali smo normalni oz. v kaj se podajamo. Toda žene nas to, da enostavno verjamemo v to področje, v ogromen potencial, ki ga naša lokacija prav gotovo ima. Ne nazadnje pa smo kot turistični ponudnik na tem območju prisotni toliko časa, da vidimo, od kod vse prihajajo k nam.« Urejena infrastruktura ni najpomembnejša IZ ZAPRAŠENEGA KOTA V KOTIČEK ZA PONOVNO UPORABO KROZNO.ZEOS.SI V ormoški vinoteki, ki je poleti lani zaživela v tamkajšnjem gradu, svoja vina predstavlja 27 okoliških vinarjev in vinogradnikov. Tod so do konca leta prodali blizu 470 steklenic vina in opravili več kot 260 degustacij. SPODBUJAMO E-KROŽNO Kot še pravi, se veseli načrtovanega občinskega projekta, s katerim bodo tod mimo vzpostavili tematsko-doživljajsko pot za kolesarje in pešce z ureditvijo cestne in komunalne infrastrukture ter drugih površin, postavitvijo programskih točk in turistično-informacijskega centra za izposojo koles. »Gotovo je pomembno, da je infrastruktura razvita in veselim se, da občina vidi potencial v turizmu in da se ogromno vlaga vanj. Toda veliko pomembneje je to, kar imamo: čudovita narava in prijazni ljudje. Sploh si ne predstavljamo, s kakšnimi očmi nas turisti vidijo, ko pridejo sem,« še navdušeno pove Katja. Monika Horvat Foto: MH Da je grajska vinoteka lepo zaživela, pravi direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož Andrej Vršič. Za steklenico vina: od 5 do 24 evrov V vinoteki lahko obiskovalci izbirajo med več kot 70 vrstami vin 27 vinarjev in vinogradnikov iz Destinacije Jeruzalem Slovenija. Pravzaprav so z njimi zapolnili vse, razen dveh vinskih boksov. »Poleg tega, da je lokalno, je pogoj, ki ga mora izpolnjevati vino za mesto v vinoteki, zahtevana kakovost. Vzorec vina mora imeti oceno, pridobljeno na ocenjevanju, najmanj 17 točk. Doslej sicer še nismo zavrnili nobenega vinarja, kajti vsi so izpolnjevali zahtevane pogoje,« o pogojih in kakovosti razstavljenih vin pove Vršič in nadaljuje, da je število vinogradnikov in vinarjev, ki na območju destinacije pridelujejo vina, še veliko višje. »Če bi bil interes vinarjev po predstavitvi vin večji od prostora, ki ga imamo na voljo, bi te, ki tukaj že predstavljajo vina, pozvali, da zmanjšajo ponudbo s treh na dve steklenici. Seveda pa želimo sčasoma stremeti k temu, da se tod vrši ponudba samo tistih vin, ki imajo pridobljeno kolektivno blagovno znamko Destinacije Jeruzalem Slovenija,« poudarja direktor, ki vinoteko vidi kot pomembno mesto promocije in prodaje lokalnih vin ter nasploh ponudbe v gradu in mestu, ki ga obišče kar nekaj turistov. Steklenice vina so na voljo od 5 do največ 24 evrov, najbolje se prodajajo tiste po ceni od 7 do 8 evrov. Na račun prodaje in degustiranja, kjer znaša cena 1,5 evra za en degustacijski vzorec, so lani skupno nabrali okoli 3.200 evrov. »Naš namen ni zaslužiti, temveč da pripomoremo k promociji in prodaji lokalnih vin,« še dodaja Vršič. Dolg obratovalni čas Vinoteka je v pritličju gradu, kjer je nekdaj deloval Tic, prostor pa se nadaljuje v pritličje grajskega stolpa oz. predstavitveno klet za protokolarne namene, kjer se hrani prva buteljka županovega šipona letnik 2020. Vinoteka je tako kot Tic v zimskem času (od novembra do marca) odprta od ponedeljka do nedelje od 8. do 16. ure, večino leta pa vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 19. ure in ob nedeljah do 16. ure. Odprta je tudi ob praznikih, razen 25. decembra. in 1. januarja. Monika Horvat Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 1. 2. 2022 Ljudje in dogodki 10 stran 10 torek z 1. februarja 2022 Spodnje Podravje z Občine imajo posluh za socialne programe Več uporabnikov – večji stroški Občine, ki spadajo pod Upravno enoto Ptuj, sofinancirajo različne programe Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje. Višina sredstev za posamezni program se določa glede na zakonodajo in je odvisna od števila uporabnikov, prebivalcev ali družin v posamezni občini. Glede na statistiko pa imajo občine posluh za sofinanciranje programov, ki so potrebni pri preprečevanju hujših oblik raznovrstnih ogroženosti. Pomoč na domu je v pristojnosti občin, ki izberejo izvajalca javne službe (javni zavod ali koncesionarja). Na Ptuju in v okoliških občinah to storitev izvaja CSD. Občine pomoč na domu sofinancirajo najmanj v višini 50 odstotkov, v povprečju pa okoli 60 odstotkov celotnih stroškov. Povprečna cena storitve na Ptujskem znaša med 4 in 9 evri na uro. Cena pomoči na domu se oblikuje glede na število uporabnikov. Mestna občina Ptuj je v lanskem letu za pomoč na domu namenila 181.000 evrov, kar je največ v primerjavi z drugimi občinami. Je pa res, da ima ptujska občina tudi največ uporabnikov pomoči na domu – decembra lani je to obliko pomoči koristilo 1.100 oseb. V veliki večini ostalih občin je uporabnikov pomoči na domu manj kot sto, razen na Hajdini (223), v Vidmu pri Ptuju (178) in Kidričevem (142). Pomoč na domu je socialnovarstvena storitev, ki je opredeljena z Zakonom o socialnem varstvu. Namenjena je osebam, starejšim od 65 let, ki zaradi bolezni ali starosti potrebujejo pomoč druge osebe. Na ta način je starejši populaciji omogočeno, da čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Varna hiša Ptuj je prostor, kamor se lahko ženske bodisi same ali z otroki umaknejo na varno, proč od nasilja. Program sofinancira vseh 16 občin upravne enote Ptuj. Letni zneski, ki jih občine prispevajo za nemoteno delovanje Varne hiše, so odvisni od števila prebivalcev v posamezni občini, kar pomeni, da večje občine plačujejo več in manjše ravno obratno. Ker je MOP z okoli 23.500 občani največja občina v Spodnjem Podravju, je v lanskem letu za Varno hišo namenila 17.980 evrov, kar je bistveno več v primerjavi z drugimi. Manjše občine v povprečju prispevajo med 1.500 in 3.000 evri. Manj kot 1.000 evrov so v lanskem letu plačale občine Sveti Andraž (756 evrov), Trnovska vas (852), Zavrč (972) in Žetale (816). Osebe preko javnih del pomagajo družinam v stiski Eden izmed manj poznanih programov CSD Spodnje Podravje je Laična pomoč na domu, ki je po mnenju direktorja Mirana Kerina izjemno pomemben. »Osebe, ki so pri nas zaposlene preko javnih del, tedensko obiskujejo družine v stiski in jim pomagajo pri različnih opravilih. Delo na terenu je namreč edino, ki omogoča dejanski vpogled v družinske razmere in Sredstva, ki jih MO Ptuj namenja za programe CSD Spodnje Podravje Leto Varna hiša Svetovanje otrokom in mladostnikom Laična pomoč Pomoč na domu 2017 11.304 35.775 2.578 100.402 13.011 2018 11.352 38.124 2.578 151.347 12.157 2019 11.172 38.592 3.677 157.189 11.934 2020 12.456 38.592 3.605 172.132 1.683 Javna dela 2021 17.980 39.840 3.042 181.000 5.022 Skupaj: 64.264 190.923 15.480 762.070 48.807 Vir: Center za socialno delo Spodnje Podravje Delež sofinanciranja občin v Spodnjem Podravju po urah pomoči: Občina Delež sofinanciranja občine v % Zavrč 50 Sveti Andraž 60 Cirkulane 50 Kidričevo 50 Podlehnik 62 Ptuj 73,31 Destrnik 69,73 Juršinci 81,84 Žetale 70 Videm 70,20 Markovci 77,4 Hajdina 77,4 Trnovska vas 77,4 Foto: Dreamstime/M24 Občine morajo najmanj v višini 50 odstotkov sofinancirati pomoč na domu. Vir: Center za socialno delo Spodnje Podravje Program Svetovanje otrokom in mladostnikom se ukinja odnose med družinski člani,« je dejal Kerin. Vsako leto znova se zato trudijo, da bi se za sofinanciranje odločilo čim več občin, še posebej tistih, kjer je največ takih družin, ki omenjeno pomoč potrebujejo,« je dejal Kerin. Občine ta program sofinancirajo glede na število družin, ki pomoč potrebujejo. Z letošnjim letom je Center za socialno delo Spodnje Podravje po dvajsetih letih ukinil dolgoletni program Svetovanje otrokom in mladostnikom (delo z otroki na šolskem področju). Slednji je bil sprva mišljen kot zametek Svetovalnega centra za mlade, vendar se to nikoli ni udejanjilo. Potreb po tem programu je bilo v zadnjih Gorišnica 50 Dornava 50 letih vedno manj, saj so se v tem času ustanovile druge institucije na tem področju, prav tako so se okrepile šolske svetovalne službe. »Naša specialna pedagoginja, ki je vrsto let opravljala delo z mladimi, se je upokojila. Ker smo že pred časom sprejeli odločitev, da ta program ukinemo, na to delovno mesto nismo več zaposlovali,« je dejal Kerin. Vsi ostali programi se bodo nemoteno izvajali tudi letos. Estera Korošec Slovenija z Lovci pričakujejo ukrepe ministrstva Ptuj, Slovenija z Zdravstveno ministrstvo brez ločenih evidenc Vsakemu kmetu ne morejo kar plačati škode V bolnišnici s covidom ali zaradi njega?! Slovenski lovci so lani odstrelili več kot 19.000 divjih prašičev, zato v Lovski zvezi Slovenije (LZS) zavračajo kritike, da niso opravili svojega dela pri preprečevanju škod zaradi te vrste divjadi. Kot je pojasnil predsednik lovske zveze Lado Bradač, prav tako ne drži, da bi lovci avtomatično dobili nagrade za vsako odstreljeno žival. Na covidnih oddelkih slovenskih bolnišnic zdravijo tudi s koronavirusom okužene bolnike, ki bolnišnično zdravljenje sicer potrebujejo zaradi drugih bolezni, so potrdili v več slovenskih bolnišnicah. Po besedah strokovnega direktorja ptujske bolnišnice Teodorja Pevca gre za navodila zdravstvenega ministrstva. Slednja bi se lahko v prihodnje spremenila. V zvezi s perečo problematiko zaradi škode, ki jo povzročajo divji prašiči, se je v začetku tedna na terenu mudil tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anton Harej. Ta je tedaj med drugim navedel, da bodo lovske družine za odvzem nad povprečnim petletnim načrtom tudi v letu 2022 nagrajene za odvzem živali moškega spola s 50 evri in za odvzem živali ženskega spola s 100 evri. Kot je pojasnil predsednik LZS Lado Bradač, se v javnosti ustvarja vtis, da dobivajo nagrado za vsako odstreljeno žival, kar pa ne drži. Do zdaj lovci niso dobili še nobenega izplačila, če pa že bodo dobili kakšne nagrade po zakonu o ukrepih za preprečevanje afriške prašičje kuge, pa bo to le za odstrel nad doseženim petletnim povprečjem. Harej je ob nezadovoljstvu kmetov zaradi ovrednotenja izplačane škode omenil možnost, da bi pri prvi oceni škode, ki je zdaj izključno v pristojnosti lovske družine, s svojimi strokovnjaki pomagali kmetijsko gozdarski zavodi. Bradač pa je glede tega spomnil, da obstaja posebna komisija pri ministrstvu, ki v primeru pritožbe kmetov pravilo- Foto: Sta/M24 ma odloča v prid slednjih. Ob tem je prvi mož lovske zveze prepričan, da lovcem ne smejo odreči pravice do sodnega varstva, saj da ne morejo plačevati škode »vsakemu kmetu, ki bo zatulil, da ima škodo«. Lovska zveza je sicer sporočilu za javnost navedla, da je bilo za leto 2021 v lovsko informacijski sistem Lisjak vnesenih 2772 primerov prijavljenih škod ter podatki o izplačanih 334.875 evrov odškodnin in 5874 ur dela lovcev za odpravo škode. »Zato menimo, da se zaradi dveh primerov še nedogovorjene škode na Primorskem ustvarja nepotreben pritisk na lovce. Namesto spodbujanja konflikta je treba spodbujati sodelovanje kmeta in lovca, saj brez tega ni mogoče uspešno upravljati s populacijami divjih prašičev,« so dodali. sta Strokovni direktor Splošne bolnišnice (SB) Ptuj Teodor Pevec je dejal, da si v bolnišnici želijo, da bi bolnike, pri katerih covid-19 ni primarni vzrok hospitalizacije, izolirali na bolnišničnih oddelkih, ki bolnikom nudijo oskrbo njihove primarne zdravstvene težave. V torek so v ptujski bolnišnici zdravili 18 covidnih bolnikov. Trije bolniki so bili v bolnišnico sprejeti zaradi drugih zdravstvenih težav, ob potrjeni okužbi s koronavirusom pa so bili premeščeni na covidni oddelek. Tudi v SB Celje so pojasnili, da bolnike z drugimi zdravstvenimi težavami ob potrjeni okužbi s koronavirusom večinoma premeščajo na covidne oddelke. Ob tem so poudarili, da je za bolnike bolje, da se zdravijo na oddelkih, kjer zdravijo njihove primarne bolezni. Ni povsem jasno, če podatki o covidnih bolnikih, ki jih vsakodnevno sporoča vlada, vključujejo tudi bolnike, ki so na covidne oddelke premeščeni zgolj zaradi okužbe s koronavirusom, ne pa tudi zaradi zdravstvenih težav zaradi bolezni covid-19. Foto: Sta /M24 Z ministrstva za zdravje so v ponedeljek sporočili le, da ločenih evidenc za ene in druge ne vodijo. Kot je dejal minister za zdravje Janez Poklukar, pa na ministrstvu s stroko že iščejo rešitve glede organizacije bolnišnic. Želijo namreč, da bi slednje v čim večji meri zdravile tudi bolnike, ki oskrbe ne potrebujejo zaradi covida-19, ampak drugih bolezni. Po njegovih besedah naj bi bilo več znanega v prihodnjih dneh. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so slovenske bolnišnice od 10. do 16. januarja sprejele 247 bolnic in bolnikov s potrjenim covidom, med njimi jih je bilo 75, ki niso imeli akutne bolezni dihal, temveč so bili hospitalizirani zaradi drugih razlogov. Pri 25 osebah so šele po hospitalizaciji prepoznali okužbo, 51 bolnic in bolnikov pa se je okužilo med hospitalizacijo. sta Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 1. februarja 2022 11 Ptuj z Nadaljevanje bogate vinogradniške tradicije na Kogu Ptuj z Frančišek na ptujskem odru Najstnika, ki poprimeta za delo v vinogradu Za odprti pogled okrog sebe Zanimanja za vpis v kmetijske programe je iz leta v leto manj, tudi zato, ker mladi ne vidijo prave perspektive v kmetijski panogi. Eden izmed razlogov za to je najverjetneje nekonkurenčnost slovenskega kmetijstva. Kljub temu pa so na PtujskoOrmoškem še kmetije, kjer žanjejo sadove trdega dela, mlajši rod pa pri tem pridno pomaga in se temu primerno izobražuje. Brata Tim in Teo Prapotnik iz znane vinogradniške kmetije Čurin - Prapotnik (Kog) že od zgodnjega otroštva staršem pomagata pri vseh opravilih v vinogradu, najraje pa opravljata strojna dela. Zelo aktivna sta tudi v času trgatve in stekleničenja vina, ko je še kako dobrodošel vsak par pridnih rok. Njihovi vinogradi v velikosti devetih hektarjev so na najboljših vinogradniških legah, tam, kjer je največ sonca, in obrnjeni na zahod. Z letnikom 2021 so zadovoljni, pridelek je nekoliko manjši, vendar je kakovost toliko boljša. Zaradi epidemije se je prodaja vina precej zmanjšala, kljub temu pa družina Čurin - Prapotnik upa, da se bodo razmere na tem področju kmalu izboljšale. Brata Tim in Teo imata kljub trenutnim negotovim razmeram na področju vinogradništva enake cilje: »Želiva si doseči tako V MG Ptuj so te dni na oder postavili svojo prvo premiero v letu 2022. Predstava Frančišek je avtorska priredba Jerneja Lorencija in Matica Starine po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa v prevodu Jaroslava Novaka. Nastala je pod režijo Jerneja Lorencija in z igralcema Tamaro Avguštin in Janezom Škofom. Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference v MG Ptuj, na kateri so predstavili prvo premiero v letu 2022 in aktualni gledališki program za to obdobje. Predstava Frančišek je nastala v produkciji MG Ptuj pod režijo Jerneja Lorencija ter z igralcema Tamaro Avguštin in Janezom Škofom. Foto: osebni arhiv Brata Tim in Teo z veseljem pomagata v domačem vinogradu. velike uspehe, kot jih je dosegal najin vzornik pradedek Stanko Čurin. V prihodnje si bova prizadevala še razširiti prodajo naših vin, V šolo na Ptuj, ker je blizu Na vprašanje, zakaj sta se Tim in Teo odločila za izobraževanje v programu kmetijsko-podjetniškega tehnika v Šolskem centru Ptuj, odgovarjata tako: »Predvsem zato, ker se lahko voziva z avtobusom ali vlakom. Vožnja v šolo nama vzame veliko časa, saj smo od Ptuja oddaljeni 37 kilometrov, vendar sva se odločila za Ptuj, ker želiva biti čim več doma. Vzdušje v šoli je prijetno, učitelji imajo mnogo strokovnega znanja, ki nam ga podajajo tudi praktično na različnih vajah in nam pomagajo, da bi nam uspelo v življenju.« predvsem na tuje trge, hkrati pa se bova trudila še izboljševati kakovost vseh naših produktov.« Oba se izobražujeta na področju kmetijstva Foto: osebni arhiv V prihodnje želita brata Prapotnik nadaljevati bogato vinogradniško tradicijo. Do takrat pa bogato znanje pridobivata v okviru izobraževanja na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, smer Kmetijski podjetniški tehnik. »V tem času sva pridobila veliko strokovnega znanja, ki ga bova v prihodnje s pridom uporabljala pri delu na domači kmetiji. V razredu se zelo dobro počutiva, veliko si imamo povedati tudi z drugimi sošolci, saj jih kar nekaj prihaja s kmetij.« Kot ugotavljata, je v srednji šoli treba nekoliko več časa posvetiti učenju, vendar je ob izbiri prave poklicne poti to veliko lažje. Kljub obilici dela na domači kmetiji in v šoli pa sta Tim in Teo aktivna športnika, saj oba trenirata nogomet v NK Ormož. Med drugim pa sta tudi aktivna člana Prostovoljnega gasilskega društva Vitan-Kog. Estera Korošec Predpremiera bo že nocoj, premiera pa jutri, 2. februarja, ob 19.30. V MG Ptuj so veseli in ponosni, da se ponovno predstavljajo z lastno predstavo. Hkrati z njo pa napovedujejo boljšo gledališko bero v tem letu, v živo z gledalci. V tem času si tudi postavljamo vprašanja, ki se nam zdijo za ta trenutek tudi najpomembnejša. Frančišek Asiški je velika religiozna, mitološka, zgodovinska, umetniška figura. Videl je onkraj materialnega, onkraj ambicije, onkraj pohlepa in poželenja. Tako je tudi živel. Zavedal se je, da je vsak človek en in edini, neponovljiv. Prav ta človeški element je tudi ključen za ptujsko uprizoritev Frančiška, ki ni hotel moči in oblasti, ni hotel spremeniti sveta, ponudil pa je način, kako je mogoče spremeniti sebe in lasten odnos do drugih. Razglašal je novo norost – ljubezen. „Sv. Frančišek je ena velika, prevelika ikona, ne samo krščanskega sveta, saj mu je uspelo prodreti tudi v okolja drugih religij, zato je težko izločiti tisto, kar je najpomembnejše. Denimo, da smo skušali počlovečiti to mitsko figuro, in pogledati, česa se je lotil na človeški ravni, kaj je hotel, po kakšni poti je šel ter kako daleč je šel na tej poti. V bistvu pa je tako, da se vsaka ideja, naj bo še tako fenomenalna, spridi. Obsojena je na propad v trenutku, ko se kolektivizira, in v trenutku, ko se institualizira,“ je pred nocojšnjo predpremiero povedal režiser Jernej Lorenci. Pri nobeni predstavi ne verjame v direktno sporočilo gledalcem, tako tudi pri Frančišku ne. Ljubše mu je, če se med predstavo in gledalcem zgodi neka zaveza, neka izkušnja, če v gledalca vstopi celostno, pove. Predstava Frančišek je poskus odgovora na ta jezni čas, ki ga živimo danes, na čas pretirane razdraženosti, v katerem smo sami na različne načine, tudi zagledani vase in obsedeni sami s seboj. Ne bi bilo slabo, da bi prisluhnili Frančišku – človeku, pogledali z odprtimi očmi okrog sebe. V sebi poiskali razloge za vso jezo, osamljenost, žalost, gnev, grenkobo. Ne samo poglobljeno, temveč tudi šaljivo, kar je tudi sporočilo Frančiška, še pove Jernej Lorenci, ki na Ptuj rad prihaja. V tem okolju se dobro počuti, ta obojestranska povezanost se je začela že pred 25 leti. MG Ptuj z Planinska zgodba Milana Bezjaka Aljažev stolp na dvorišču Planinska zgodba Milana Bezjaka se je začela pod Pohorjem, kjer je bil doma, od koder se je pogosto odpravil na pohorska pobočja. Danes je njegov dom v Krčevini pri Ptuju, pred tem pa je 18 let živel na Hajdini. Ko se je včlanil v Planinsko društvo Hajdina, pa je tudi začel pogosteje hoditi v planine. Okoli leta 1998 se je začelo z vzponi v slovenskem pogorju, v Julijskih Alpah. V svoj planinski koledar pa je vsako leto vpisal tudi vzpon na Triglav. Doslej jih je bilo že več kot trideset. Lani je bil na Triglavu celo štirikrat, leta 2020 pa šestkrat. Nanj je že popeljal sinova, ženo pa vzpon še čaka. Sicer pa je tako, da imata sinova raje malo višje vzpone, njuna mama, Milanova žena, pa malo nižje. Kondicijo nabira s hojo po domačem hribu, Mestnem Vrhu, Hincejevem bregu, Sovretovi poti nad sekvojo. Najvišje se je doslej povzel na več kot 4.807 metrov visok Mont Blanc, skupaj s člani PD Cirkulane, kjer je tudi njihov član. Sicer pa je že nekaj časa predsednik PD Hajdina. Na planinske poti se vselej podaja dobro pripravljen in opremljen. Doslej še ni omagal, vselej pa z veseljem komu pomaga, če potrebuje pomoč. Oprema, ki jo vzame na pot, je odvisna od letnega časa, pozimi so obvezni del opreme dereze, cepin. Če razmere ne dopuščajo, se obrne, Foto: Črtomir Goznik Milana Bezjaka so domači ob 50. rojstnem dnevu presenetili z Aljaževim stolpom, kakršen stoji na Triglavu, ki je v kratkem času postal prava mala atrakcija, ob katerem se mnogi tudi fotografirajo. Foto: zasebni arhiv Milan Bezjak se je na Triglav povzpel že več kot 30-krat. saj vrh počaka, rad poudari. Pred vsako potjo zato tudi preveri vremenske razmere. Za vsak vzpon je potrebna telesna in psihična priprava. Preveriti moramo samega sebe, če smo dovolj pripravljeni in sposobni prenesti vse obremenitve neke planinske poti, s seboj pa vzeti samo tisto, kar potrebujemo, Milan pove iz svojih bogatih planinskih izkušenj. Najboljše pa bomo naredili, če se bomo v planine podali z izkušenim planinskim društvom, kjer imajo preverjene vodnike z znanji, ki znajo svetovati glede opreme, same poti oz. kaj vse vzeti s seboj na neko turo, da nahrbtnik ne bo pretežak, da se bomo vrnili zdravi in polni lepih vtisov, doživetij, ki bodo navdih za nove planinske poti. Ko je decembra lani Milan Bez- jak praznoval 50. rojstni dan, ga je na domačem dvorišču čakalo veliko presenečenje, Aljažev stolp, kakršen stoji na vrhu Triglava, kamor tako rad zahaja. Niti v snu ni pričakoval, da ga bodo domači, skupaj s prijatelji, razveselili s takšnim darilom. Že v kratkem času je postal prava mala atrakcija, ob kateri se je že marsikdo fotografiral. MG Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 stran 12 torek z 1. februarja 2022 Slovenija, Ptuj z Dušan Kirbiš, nagrajenec Prešernovega sklada 2022 Nagrada za ikonična dela slovenske sodobne umetnosti Galerija mesta Ptuj je lahko upravičeno ponosna na svoje delo, četudi se še vedno sooča s kadrovskimi in tudi finančnimi problemi. Zagotovo pa je njena repertoarna politika tista, ki jo kljub sorazmerni mladosti uvršča ob bok veliko večjim galerijam. Že drugo leto se ponaša z nagrajencem Prešernovega sklada. Lani je nagrado Prešernovega sklada prejel Sandi Červek za razstavo 1 + 1 = 11, letos je nagrajenec Prešernovega sklada Dušan Kirbiš za pregledno razstavo O izvoru podob, ki je nekakšna retrospektiva njegovega 40-letnega dela. Z deli s te razstave posega v samo bistvo in na sam začetek likovne misli, kot tudi izhaja iz utemeljitve nagrade. Ptujčani smo Dušana Kirbiša na nek način posvojili, saj je osnovno šolo in gimnazijo končal na Ptuju. Štejemo ga med „ptujske slikarje“, v monografiji Ptujski slikarji XX. stoletja ga je tako obravnaval tudi Ivan Sedej in tako je tudi ostalo do danes. Trenutno razstavlja v Galeriji Murska Sobota, kjer se predstavlja s popolnoma novimi deli, ki so nastala v letih 2021 in 2022 pod naslovom Predmeti in podobe. Pripravlja pa se že tudi na razstavo za Galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju, razstavo v Zagrebu in nekaj sodelovanj z različnimi galerijami v tujini in doma. Nagrade so bolj za tiste, ki zanje tekmujejo ... Za Dušana Kirbiša so bile nagrade vedno španska vas. Do njih ni imel nobenega odnosa, tako tudi do Prešernove ne. Sedaj, ko je sam vpleten, ga to spravlja v veliko nelagodje, je povedal. Pravi, da državne nagrade pričakujejo tisti, ki garajo zanje, trenirajo in tekmujejo. Novico o nominaciji za nagrado Prešernovega sklada je sprejel. Ob tem pa priznava, da mu ta novica, da je prejemnik, nekako odvzema mir. To pa predvsem zaradi današnje izrazite nenaklonjenosti tistih, ki nagrade podeljujejo, do razsodne in svobodne misli razumnikov, ustvarjalcev in umetnikov, je še posebej poudaril. Kot umetnik v tem času razmišlja o vsem, o čemer so razmišljali že vsi razmišljujoči ljudje, odkar ta civilizacija obstaja. Prvenstveno pa o nekih bivanjskih izhodiščih, o tem, kar nas žene, premika skozi življenje ne glede na to, če se to spreminja iz dneva v dan, se prilagaja sodobnemu času in zahtevam sodobnega časa, ki jih lahko doživljamo kot trivialne, agresivne in moteče. Foto: Črtomir Goznik Dušan Kirbiš, nagrajenec Prešernovega sklada za leto 2022 za razstavo v Galeriji mesta Ptuj z naslovom O izvoru podob. Tisto pa, kar ostane, je poetika, je Dušan Kirbiš izpostavil ob razstavi O izvoru podob na Ptuju, za katero je letos prejel nagrado Prešernovega sklada. Ob razstavi je izšla tudi monografija z obsežnim in analitičnim besedilom dr. Nadje Gnamuš. Razstava v Galeriji mesta Ptuj je vzbudila veliko zanimanja in pozitivne odzive med obiskovalci galerije, poseben dogodek pa je bila ravno predstavitev monografije, na kateri je slikar sam prestavil svojo ustvarjalno pot skozi različna ustvarjalna obdobja in hkrati interpretiral razstavljena dela. Foto: Črtomir Goznik Na razstavi na Ptuju v lanskem letu se je Dušan Kirbiš predstavil z izborom del iz njegovega 40-letnega opusa. Razstavljena so bila veliko formatna dela, ki so tudi tako značilna na njegovo ustvarjanje, ne glede na to, ali so to slike, kipi, instalacije. Kirbiševa razstava – ključna razstava mlade galerije „V svoji ustvarjalni kompleksnosti in s širokim teoretičnim znanjem in poznavanjem je Dušan Kirbiš zagotovo izjemen umetnik, ki sodi med ključna imena slovenske sodobne umetnosti. Razstava je predstavljena tudi v virtualni obliki na spletni strani galerije. Sodelavci Galerije mesta Ptuj ocenjujemo, da je razstava o izvoru podob ključen dogodek v sicer kratki zgodovini naše galerije. Prav zaradi pomena razstave in siceršnje vloge Dušana Kirbiša v slovenski likovni ustvarjalnosti smo se odločili za spremni katalog,“ je v podpori predlogu za podelitev nagrade Prešernovega sklada Dušanu Kirbišu za razstavo O izvoru podob, ki ga je pripravila in podpisala dr. Marjeta Ciglenečki, izr. prof. v pokoju, zapisal vodja Galerije mesta Ptuj Dušan Fišer. Umetnik je občinstvu omogočil vpogled v svoje razumevanje podobe, kakor se je oblikovala skozi dolgo zgodovino civilizacije in kakor je nastajala v njegovem lastnem ateljeju. „Lahko smo se soočili z umetnikovimi najodličnejšimi deli iz štirih desetletij ustvarjanja, ki smo jih sprejeli kot izpostavljena ikonična dela slovenske sodobne umetnosti, pa tudi z najnovejšimi slikami-objekti, s katerimi slikar posega v samo bistvo in na sam začetek likovne misli,“ pa je izpostavila dr. Marjeta Ciglenečki. Dela Dušana Kirbiša so uvrščena tudi v galerijsko zbirko Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, kjer je umetnik tudi večkrat razstavljal samostojno in v okviru skupinskih razstav. Od leta 1986 pa do leta 2016 je svoja dela predstavil na kar enajstih muzejskih razstavah, nazadnje leta 2016 na skupinski razstavi Ptujski umetniki 20. stoletja. Tudi v PMPO so ponosni, da je letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada Dušan Kirbiš. MG Podlehnik z Haloški veseljaki ohranjajo ljudsko muziko »Igramo na cug, ribež in lončeni bas« V Halozah si društva na različne načine prizadevajo za ohranjanje ljudskega izročila. V Podlehniku je bila pred 14 leti spontano ustanovljena skupina ljudskih godcev Haloški veseljaki TD Podlehnik, ki je aktivna še danes. »Dobro se spomnim, ko se nas je nekaj zbralo v stari kulturni dvorani, prijeli smo za instrumente, začeli igrati, izbrali ime in od takrat naprej smo nepogrešljivi na številnih prireditvah v našem kraju. V tem času smo nastopali po celotni Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Madžarski,« tako se začetkov spominja Milan Vidovič, ki je bil eden izmed ustanovnih članov ljudskih godcev, sicer pa predsednik TD Podlehnik. Dolgoletni vezni člen ljudskih godcev je bil Franc Butolen, ki je vsa leta vodil skupino z veliko dobre volje in zagnanosti. Povsod, kjer so nastopali, so bili sprejeti z navdušenjem in bučnim aplavzom. Še posebej so ponosni na zgoščenko, ki so jo posneli dve leti po ustanovitvi. Njihova največja želja je ohranjanje ljudskih pesmi, ki jim namenjajo svoj prosti čas in jih s svojimi instrumenti obujajo v življenje. Preprosta ljudska glasbila –cug, ribež in lončeni bas so si izdelali kar sami, pred kratkim pa sem jim je pridružil še Patrik Vidovič, mlad harmonikar iz Žetal, ki je poskrbel za pomladitev skupine. Veseli ga igranje in vesela ljudska pesem. Pred nastopi ima vedno malo treme, ki pa jo s s spodbudami ostalih članov, predvsem Jožice Butolen, tudi uspešno premaguje. Haloški veseljaki z novim vodstvom Jožica Butolen je po smrti moža Franca prevzela vodenje ljudskih godcev. Članica skupine je sicer vse od ustanovitve, igra pa na »cug«, kot jim rečejo v Halozah. To je poseben instrument, narejen iz posebne vrste buče, v njem pa je koruza. Ljudski godec »cug« drži v rokah in jih glede na melodijo stresa. »Zelo sem vesela, da se nam je uspelo obdržati toliko let. Z ostalimi člani skupine se zelo dobro razumemo, spoštujemo in cenimo. Nastopov je sicer v zadnjih dveh letih se zaradi epidemije precej manj družimo, vendar smo ta čas izkoristili za vaje, pa seveda tudi za druženje, kolikor je bilo to sploh mogoče v teh časih,« je povedala Jožica. Pred dobrim letom dni se jim je pridružil še Janez Vidovič, ki igra na »ribež« oz. »to je bil včasih pralni stroj naših babic«, svoj instrument opiše Vidovič. Iz lončnega basa melodijo izvablja Darjan Pernat, ki je sicer član TD Podlehnik že 15 let. Lončeni bas je narejen iz glinastega lonca in čezenj opetega svinjskega mehurja v katerega je zavezana sirkova palica. »Malo sem med muzikanti, malo med koranti, pa tudi v ekipo kuharjev me radi povabijo. Vse te aktivnosti počnem z velikim veseljem in Foto: Turistično društvo Podlehnik Haloški veseljaki TD Podlehnik na enem izmed nastopov z željo, da tradicija, značilna za naše kraje, ne bi šla v pozabo.« Haloški veseljaki TD Podlehnik se veselijo prihodnosti in novih izzivov, predvsem pa si želijo druženja, nastopanja in kulturnih pri- reditev, tako kot je to že bilo pred epidemijo. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK Atletika Prapotnik Čurin postavil državni rekord na 60 metrov Stran 15 Rokomet Zaostali tekmi nista prinesli točk … Stran 14 stran 13 Tenis Zidanškova znova rekordno visoko Stran 15 Powerlifting Katja Babič med najboljšimi v Evropi Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogometaši Aluminija so ob koncu tedna po prvotnem načrtu nameravali gostovati v Avstriji, po spremenjenem načrtu pa so v Sloveniji odigrali dve tekmi, v petek s prvoligaško zasedbo Brava, v soboto pa še s ptujsko Dravo. Nogomet z Prijateljski tekmi Šumarji proti dravašem prebili strelsko bariero Nogometaše v 1. slovenski ligi le še slaba dva tedna ločita do začetka spomladanskega dela sezone (Olim- pija in Mura bosta zaostalo tekmo odigrali že 9. 2.), zato se priprave že pomikajo proti zaključni fazi. Moštva Bravo – Aluminij 1:0 (0:0) pilijo podrobnosti in se uigravajo, da bi čim bolje pripravljena pričakala uvodne tekme. STRELEC: 1:0 Maružin (47.) ALUMINIJ: Janžekovič, Nkama, Petek, Azemović, Ploj, Pečnik, Plantak, Bolha, Đerlek, Matjašič, Brest. Igrali so še: Marinšek, Kadrić, Prša, Bizjak, Martič. Trener: Oskar Drobne. V petek so se šumarji odpravili v Čatež, kjer so opravili močan test proti konkurentu iz 1. lige, zasedbi Brava. Ta po polovici sezone zaseda visoko 4. mesto, kar ji zagotavlja mirnost pred nadaljevanjem sezone. Z manjšim izmed obeh ljubljanskih klubov se bo sicer Aluminij v prvenstvu pomeril le še enkrat, v začetku aprila. V enakovrednem srečanju, precej podobnem prvenstvenem obračunu, je edini zadetek na tekmi padel v začetku drugega polčasa, ko je v polno zadel hrvaški napadalec Loren Maružin. Trener Oskar Drobne še naprej ne more biti zadovoljen z realizacijo, že na drugi zaporedni tekmi namreč njegovi varovanci niso zadeli v polno (pred tem že proti madžarski ekipi Budafoki). Aluminij – Drava Ptuj 7:1 (6:0) Foto: Črtomir Goznik Na igrišču z umetno travo v Kidričevem sta se v pripravljalnem srečanju pomerili ekipi Aluminija in Drave. Nogomet Končnih sedem doseženih golov je za šumarje lepa popotnica pred zaključnim delom priprav, obenem pa bi lahko to pomenilo psihično razbremenitev in dvig samozavesti, kar je natančno to, kar je Drobne pri svojih fantih iskal. Generalko pred tekmo z Radomljami bodo šumarji odigrali v soboto na domačem igrišču proti avstrijskemu drugoligašu iz Gradca, ekipi GAK. Za vrsto Drave poraz ni posebej problematičen, saj je trener Franci Fridl v prvem polčasu priložnost ponudil zvečine igralcem, ki so na preizkušnji. Tako neuigranost niti ni bila presenetljiva … V drugem polčasu je bila na igrišču ekipa, ki je npr. že igrala proti Dravinji in je bila slika veliko boljša. Ob tem imajo dravaši do začetka drugega dela sezone na voljo še več kot mesec priprav. Zagotovo pa čaka Fridla in igralce še veliko dela do želenega nivoja. JM Nogomet z NK Aluminij Pri Olimpiji nekdanji mladinec Aluminija Ljubljanska Olimpija je uradno potrdila prihod novega napadalca. Do konca sezone bo kot posojen nogometaš italijanske Sampdorie za ljubljansko zasedbo igral 20-letni Nik Prelec, nekdanji član mladinske šole Aluminija. Olimpija lahko nogometaša po koncu sezone tudi odkupi. Prelec je v Sloveniji igral za Kovinar in Aluminij, v Kidričevem je v letih od 2014 do 2017 odigral nekaj manj kot 100 tekem in na njih dosegel STRELCI: Kidrič 2 x, Martić 2 x, Kadrić, Bizjak, Brest ALUMINIJ: Janžekovič, Nkama, Martić, Schaubach, Benotič, Prša, Ciganovič, Marinšek, Kadrić, Bizjak, Kidrič. Igrali so še: Jarc, Petek, Đerlek, Brest, Matjašič. Trener: Oskar Drobne. Že naslednji dan, v soboto dopoldan, so Kidričani na domačem igrišču z umetno travo odigrali še en pripravljalni test, tokrat proti sosedom iz Ptuja, ki igrajo v 2. ligi. Trener Oskar Drobne je močno premešal postavo, priložnost so zvečine dobili igralci, ki so v petek igrali manj kot polčas. Igralcem domačega moštva se je že od samega začetka videlo, da se želijo dokazati trenerju in ga tako prepričati, da si zaslužijo mesto v udarni ekipi. Takšen polet so takoj izkoristili za prevzem popolne kontrole na igrišču in dosego nekaj lepih zadetkov. Gostje so v več primerih samo nemočno spremljali hitre akcije igralcev v rdečih dresih, ki so že do polčasa zabili pol ducata zadetkov. zavidljivih 72 zadetkov. Posebej je blestel v sezoni 2015/16, ko je v kategoriji U-15 na 16 tekmah zabil kar 35 zadetkov. Po prestopu v Italijo je oblekel dres nekdanjega italijanskega prvaka Sampdorie, za katerega je v mladinskem pogonu odigral 99 tekem in dosegel 29 golov. V tako imenovani Primaveri je zadel 22-krat na 78 tekmah. Slovenska javnost je Nika Prelca spoznala tudi na lanskem evrop- V šumi mladi napadalec … in še en vratar! skem prvenstvu za nogometaše do 21 let, na katerem je pod vodstvom Milenka Aćimovića branil barve domače reprezentance. Prelec je sicer za selekcijo do 21 let dosegel dva gola na šestih tekmah. Za izbrano vrsto do 19 let je medtem na 20 tekmah v polno meril 10-krat, igral je tudi za reprezentance do 15, 16, 17 in 18 let. Skupaj je v mladih reprezentancah zbral 63 nastopov. JM, sta Luka Branšteter in Lovro Juric V Nogometnem klubu Aluminij še vedno sestavljajo igralski mozaik za nadaljevanje sezone v 1. slovenski ligi. Po vratarju Davidu Nwolokorju in vezistu Karlu Plantaku so se okrepili še z dvema novincema, to sta Luka Branšteter in Lovro Jurić. Luka Branšteter je mladi srednji napadalec, ki je nazadnje igral za drugo ekipo Osijeka. 19-letnik sicer prihaja iz bližnjega Slavonskega Broda, kjer je tudi začel svojo nogometno pot. Nadaljeval jo je pri NK Graničar Županja, del mladinske šole pa je opravil tudi pri NK Cibalia v Vinkovcih. Že v selekciji U-17 je prestopil k Osijeku. Vso dosedanjo kariero je torej nastopal za klube iz Slavonije, prestop k Aluminiju bo zanj prva izkušnja v tujini. NK Osijek in Aluminij sta se dogovorila za polletno posojo z možnostjo odkupa. Branšteter je v zadnji sezoni za ekipo Osijek II nastopal na domala vseh tekmah, izpustil je le eno samo. Ni bil standardni član prve postave, kljub temu pa je v 14 nastopih dosegel štiri zadetke. V 16-članski drugi hrvaški ligi Osijek II po polovici sezone zaseda 8. mesto. Lovro Juric je naslednji novinec v dresu Aluminija, tudi on prihaja iz Slavonije, po »poklicu« je vratar. V rojstnih Vinkovcih je igral za mlajše selekcije Cibalie, nato pa je po dopolnjenem 18. letu prestopil k mla- dincem zagrebškega Dinama. Naslednje postaje so bile druga ekipa Dinama (2. liga) in nižjeligaš Dinamo Predanac, nato pa za pol leta tudi prvoligaški HNK Gorica. Obe sezoni, 2017/18 do 2019/20, je znova nastopal za drugo ekipo Dinama, nazadnje pa je bil član še enega hrvaškega prvoligaša – Istre iz Pulja. V teh sezonah ni bil standardni član katerega od teh moštev, kljub temu pa je zbral 20 nastopov v 2. in pet v 1. hrvaški ligi. Juric je tako po Nwolokorju že drugi vratar, ki je v tem prestopnem roku prišel v Kidričevo. Nigerijec je medtem pristal na listi poškodovanih in bo odsoten nekaj tednov. JM Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 Šport 14 COLOR CMYK stran 14 torek z 1. februarja 2022 Rokomet z 1. SRL – modra skupina (ž) Rokomet z Kvalifikacije SP 2023 Za ugodnejši rezultat preveč izgubljenih žog Do svetovnega prvenstva vodi pot preko Italije in Srbije Foto: Črtomir Goznik Ptujska zasedba je proti Dolenjkam pustila dober vtis, točk pa ji ni uspelo ujeti. ŽRK Ptuj – ŽRK Krka Novo mesto 25:32 (11.11) ŽRK Ptuj: Tripkovič, Krasnič, Ciglar, Orešek, Planinc 6, Rukelj, Korpar, Bedrač 6, Puž 3, Wudler, Šemrl, Kolenko 9, Luknjar, Želj 1. Trener: Matej Bračič. Po dobrih dveh mesecih so ptujske rokometašice končno odigrale uradno tekmo. Prvenstvo v 1. ženski ligi je bilo najprej prekinjeno zaradi svetovnega prvenstva, nato pa so bile njihove tekme prestavljene zaradi situacije, povezane s koronavirusom. Kot je izpostavil trener Matej Bračič, se je proti Krki poznalo tudi to, da v tem času niso odigrale niti nobene prijateljske tekme. Najbolj se je pomanjkanje tekem poznalo v igri pri izgubljenih žogah, ki jih je bilo zagotovo preveč, da bi lahko rezultatsko sledile dobri ekipi iz Novega mesta. Ta je v športni dvorani Ljudski vrt prišla do zmage s konstantno igro z manjšim številom napak in predvsem z izpostavljenimi tremi slovenskimi članskimi rokometnimi reprezentantkami: Erin Novak, Živo Čopi in Petro Kramar. Domačinke so tekmo proti četrtouvrščeni ekipi Krke, ki je bila v absolutni vlogi favoritinj, začele z jasnim načrtom, ki so se ga trdno držale. Prva zadeva, ki je močno zagodla domačinkam, je bila ta, da je bila po nespretnem posredovanju direktno izključena Neli Rukelj. To je »presekalo« Ptujčanke, ki so v sredini prvega polčasa zaostajale že za štiri zadetke 4:8. Do odmora so se zbrale in z dobro igro prvi del končale celo z nedoločenim rezultatom 11:11. Te dobre igre niso takoj prenesle v nadaljevanje, kar je izkoristila Krka z mini serijo; v štirih minutah so dosegle štiri zaporedne zadetke in se pomaknile na varno razliko 14:20. Do konca tekme so se Ptujčanke v nekaj primerih približale na minus štiri, a bližje jih tokrat Dolenjke niso spustile. Gostje so dosegle veliko zadetkov iz protinapadov, medtem ko so imele veliko več težav na postavljeno obrambo. Ta je delovala solidno, medtem ko je za ugodnejši končni rezultat 25:32 bilo preveč 1. A SRL (ž), modra skupina REZULTATI 14. KROGA: Ptuj – Krka 25:32 (11:12), Velenje – Mlinotest Ajdovščina 18:35 (9:19), Z'dežele – Zagorje 36:14 (18:6). Tekmi Litija – Trgo ABC Izola in Zelene doline Žalec – Krim Mercator sta bili prestavljeni. 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 13 10 2. KRIM MERCATOR 9 9 3. Z'DEŽELE 10 8 4. KRKA 10 7 5. ZAGORJE 10 3 6. LITIJA 9 3 7. VELENJE 12 3 8. ZELENE DOLINE ŽALEC 11 2 9. TRGO ABC IZOLA 10 2 10. PTUJ 10 1 2 0 1 1 1 0 0 2 0 1 1 0 1 2 6 6 9 7 8 8 22 18 17 15 7 6 6 6 4 3 izgubljenih žog. Veliko žog je iz različnih položajev končalo tudi v mreži Krke, najbolj učinkovite ptujske igralke na tekmi so bile Minea Kolenko z devetimi doseženimi zadetki ter Nika Bedrač in Alina Planinc, ki sta jih dosegli po šest. Na drugi strani so bile v ospredju reprezentantke, ki so naredile tudi največjo razliko, saj je Erin Novak s pozicije leve zunanje dosegla deset zadetkov, Živa Čopi jih je dodala osem, Petra Kramar pa pet. ŽRK Ptuj navadno dobro igra proti dobrim tekmicam, tako je bilo tudi na tekmi s Krko, kjer so v delih tekme pustile dober vtis. Vsaj takšen vtis bodo morale z manjšim številom izgubljenih žog pustiti v naslednjem krogu, saj se bodo v soboto ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt pomerile z ekipo iz Velenja, proti kateri bodo iskale pomembne točke v borbi za obstanek v prvi ligi. Zaostali tekmi nista prinesli točk … Zaostala tekma 9. kroga: Krka – Moškanjci-Gorišnica 30:18 (16:10) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Brodnjak; Šandor 6(1), Hrupič 3, Lorenčič 3, Žuran 3, N. Bedrač 2, Leben 1, T. Bedrač, Zupanič. Trener: Siniša Radujković. SEDEMMETROVKE: Krka 6/6; Moškanjci-Gorišnica 1/1. IZKLJUČITVE: Krka 10 minut; Moškanjci-Gorišnica 6 minut. Proti favorizirani ekipi Krke gostje iz Štajerske niso imeli realnih možnosti za presenečenje, morda le v primeru popolne postave in popolno odigrane tekme. Nič od tega se ni zgodilo in sledil je gladek poraz. Domačini so od rezultata 2:2 naprej v nekaj minutah nanizali serijo 7:1, s katero so že v zgodnji fazi tekme ušli na varno prednost (9:3 v 12. minuti). To so brez posebnih težav vzdrževali in jo na koncu povečali do najvišjih 12 golov razlike. Gorišničani, pri katerih je največ zadetkov prispeval Nejc Šandor, so zadnji gol na tekmi iz igre zabili v 48. minuti (Denis Hrupič za 25:17). Zaostala tekma 7. kroga: Mokerc-Kig – Moškanjci-Gorišnica 28:22 (15:13) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Brodnjak; Hrupič 7, Maroh 5, Šandor 3(2), Lorenčič 3, T. Bedrač 1, Leben 1, Zupanič 1, N. Bedrač. Trener: Siniša Radujković. SEDEMMETROVKE: Mokerc-Kig 3/2; Moškanjci-Gorišnica 2/2. IZKLJUČITVE: Mokerc-Kig 8 minut; Moškanjci-Gorišnica 8 minut. Štiri dni kasneje je trener Siniša Radujković v okrnjeni sestavi svoje varovance popeljal še na tekmo na 1. B SRL (m) 1. KRŠKO 10 10 2. KRKA 11 9 3. BUTAN PLIN IZOLA 11 9 4. ŠKOFLJICA PEK. PEČJAK 11 6 5. SEVNICA 10 4 6. DOL TKI HRASTNIK 11 4 7. MOKERC - KIG 11 3 8. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 10 4 9. GROSUPLJE 11 4 10. FRANKSTAHL RADOVLJICA11 3 11. ČRNOMELJ 11 2 12. ALPLES ŽELEZNIKI 10 0 0 0 0 2 1 1 3 1 1 1 1 1 0 2 2 3 5 6 5 5 6 7 8 9 20 18 18 14 9 9 9 9 9 7 5 1 Ig, v istoimensko občino južno od Ljubljane. V tem srečanju so Gorišničani lahko realno računali na kakšno točko, a jim tega cilja ni uspelo izpolniti. Tudi tukaj je na razplet tekme močno vplival razvoj dogodkov v začetni fazi tekme, ko so domačini v 18. minuti povedli 10:4. Minuta odmora je Gorišničane nekoliko predramila, tako da so do polčasa ujeli priključek z domačim moštvom. Boljši začetek drugega polčasa je veliko obetal, saj je gostom uspelo hitro poravnati izid na 16:16. Sledilo je obdobje enakovredne igre, še v Od evropskih reprezentanc so si nastop na svetovnem prvenstvu 2023 že zagotovili Danska, Francija, Španija in Norveška ter oba gostitelja turnirja, od drugod pa tudi že Argentina, Urugvaj, Brazilija, Katar, Čile, Iran, Bahrajn in Savdska Arabija. Na SP 2023 bo igralo 32 reprezentanc, tekme bo gostilo devet dvoran na Švedskem in Poljskem, uvodna tekma bo 11. januarja 2023 v Katovicah. va, do konca tekme so zadeli le še dvakrat … Nejc Šandor, Moškanjci-Gorišnica: »Z ekipo smo padli v krizno obdobje, v katerem se srečujemo s številnimi težavami. Številni igralci so poškodovani, nekaj jih je zbolelo, tako da smo na zadnji tekmi odpotovali z zgolj 10 igralci, posledično smo izgubili pomembne točke v boju za visoka mesta. Situacija ni bleščeča, na srečo pa v tem tednu nimamo prvenstvene tekme, tako da se bomo lahko sestavili in ponovno organizirali. Verjamem v svetlejšo prihodnost v nadaljevanju sezone.« Pari prvega dela kvalifikacij: Ukrajina – Finska Italija – Slovenija Portugalska – Švica Avstrija – Estonija Grčija – BiH Severna Makedonija – Romunija Izrael – Litva Slovaška – Belgija Ferski otoki – Belorusija Pari drugega dela kvalifikacij: Rusija – Slovaška/Belgija Ukrajina/Finska – Hrvaška Grčija/BiH – Črna gora Portugalska/Švica – Nizozemska Italija/Slovenija – Srbija Nemčija – Ferski otoki/Belorusija Češka – Severna Makedonija/Romunija Avstrija/Estonija – Islandija Izrael/Litva – Madžarska sta David Breznik Rokomet z 1. B SRL (m) Rokometaši Gorišnice so prejšnji teden končali prvenstveni premor, začetek pa je bil takoj zelo naporen, saj so v štirih dneh odigrali dve tekmi. Šlo je za zaostali srečanji 7. in 9. kroga, obe sta bili gostovanji: v sredo v Novem mestu in v soboto na Igu. Evropska rokometna zveza je v Budimpešti med evropskim prvenstvom izžrebala pare kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki bo med 11. in 29. januarjem prihodnje leto na Švedskem in Poljskem. Slovenija se bo v prvem delu kvalifikacij merila z Italijo, v morebitnem drugem pa s Srbijo. Slovenija, ki je na letošnjem evropskem prvenstvu osvojila 16. mesto, bo prvo tekmo, sredi marca, proti Italiji igrala v gosteh, povratno pa nekaj dni pozneje doma. Slovenska vrsta, ki po izpadu v skupinskem delu letošnjega EP in razhodu z Ljubomirjem Vranješem še išče novega selektorja, omenjajo se imena, kot so Uroš Zorman, Zoran Jovičić, Branko Tamše, Aleš Pajovič in Boris Denić, bo proti Italiji, ki je doslej le po enkrat igrala na SP ali EP, v vlogi favorita. V primeru končne zmage na teh dveh tekmah Slovenijo nato aprila čakata še dva obračuna s Srbijo, prvi pa bo doma. Srbi predstavljajo težji zalogaj, med drugim imajo dva brona s SP (1999, 2001) ter srebro in bron z EP (2012, 1996). Letošnje EP pa so končali na 14. mestu. Prve tekme prvega dela kvalifikacij bodo 16. in 17. marca, povratne pa 19. in 20. marca. Prve tekme drugega dela pa bodo 13. in 14. aprila, povratne pa 16. in 17. aprila. 50. minuti je na semaforju pisalo 21:20. Za finiš tekme je gostom zaradi kratke klopi zmanjkalo gori- JM Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice so prejšnji teden v gosteh odigrali dve zaostali tekmi, obe so izgubili. sport@radio-tednik.si NMHUQDHQHPPHVWXQDMGHWHQDMYHĀRåSRUWQLNLKLQHNLSDKL]6SRGQMHJD3RGUDYMD NMHU HU QD QD HHQHP HQH PHVWX QDM HQ QDMGHWH QD DMGHWH QQDMY DM DMYHĀ R åSRUWQ DMY åS COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 stran 15 Šport torek z 1. februarja 2022 15 Atletika z Prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke Anej Prapotnik Čurin postavil državni rekord na 60 metrov Prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke v atletiki je v Novem mestu močno zaznamoval član Atletskega kluba Ptuj Anej Prapotnik Čurin. Varovanec trenerja Gorazda Rajherja v zadnjih tednih dokazuje, da je v vrhunski formi. Mlad sprinter je v Olimpijskem vadbenem centru v Novem mestu v soboto popravil celo mladinski državni rekord v teku na 60 metrov! Prejšnjo najboljšo znamko v Sloveniji je leta 1998 postavil Matic Šušteršič (6,79 s), novi državni rekord pa je sedaj še stotinko boljši in znaša 6,78 sekunde. Na poti do tega rezultata je Prapotnik Čurin že v predtekmovanju dosegel zelo dober rezultat 6,87. Za tek v finalu je prihranil še nekoliko več energije in ure so se ustavile pri novem rekordu 6,78 sekunde. Gre za izjemen čas in rezultat atleta, ki je tej zlati medalji dodal še srebrno v teku na 200 metrov. V tej disciplini je zmagal Andrej Škočir iz Posočja, medtem ko je Anej Prapotnik Čurin tekel 22,20 sekunde (osebni rekord) Devet osebnih rekordov ptujskih atletov Ob Aneju so na Dolenjskem odlično nastopili še drugi ptujski atleti, skupno so postavili kar devet osebnih rekordov, kar je znak njihovega dobrega dela in vodenja trenerja Gorazda Rajherja. Sara Šeruga je v teku na 60 metrov zasedla 12. mesto s časom 8,10 sekunde, medtem ko je v teku na 200 metrov spustila svoj osebni rekord na 26,57 sekunde in je zasedla 6. mesto. Zelo dobro se je odrezala Zoja Sluga, ki je bila blizu medalji v troskoku. Njen najdaljši skok je meril 11,69 metra, pri čemer je le za štiri centimetre zaostala na tretjim mestom in bronasto medaljo. V skoku v daljino je dosegla 522 cm in je bila deveta. Tretja ptujska atletinja Taja Štumberger je svoje sposobnosti preverila v teku na 400 metrov in je dosegla rezultat 1:05,65, kar jo je popeljalo na 15. mesto. Glede na mesta je bil nekoliko višje uvrščen Blaž Jurgec, ki se je zelo izkazal s svojima doseženima rezultatoma. V teku na 400 metrov se je spustil pod znamko 54 sekund (53,88) in je dosegel 13. mesto, na pol krajši razdalji, kjer je bil v skupini skupaj z Anejem Prapotnikom Čuri- nom, pa je dosegel čas 24,05 sekunde, kar je zadostovalo za 14. mesto. Precej višje, na 4. mestu, je pristal Andraž Rajher, ki je svoje glavno orodje – kladivo – tokrat zamenjal s kroglo in je dosegel izid 12,38 metra. Vseh šest mladih predstavnikov AK Ptuj je na Prvenstvu Slovenije za starejše mladince in mladinke v atletiki doseglo dobre rezultate. Med omenjenimi je starejši mladinec le Anej Prapotnik Čurin, medtem ko so ostali še mlajši mladinci, za katere predstavlja vrhunec zimskega dela sezone 12. februar, ko bo prav tako v Novem mestu Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke. Takrat lahko znova pričakujemo nove odlične rezultate in nove osvojene medalje. David Breznik Foto: arhiv Atletskega kluba Ptuj Anej Prapotnik Čurin (AK Ptuj, v sredini) Rokomet z Pokal Slovenije, žreb Foto: arhiv Atletskega kluba Ptuj Mladi ptujski atleti na tekmovanju v Novem mestu Vsi trije spodnjepodravski ligaši s prvoligaši! Tenis Zidanškova znova rekordno visoko Po zaključenem odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu sta teniški združenji WTA in ATP objavili nove lestvice. Prvi grand slam sezone je večje spremembe znotraj TOP 10 povzročil pri dekletih, pri fantih pa zgolj minimalne. Najbolj opazen skok pri dekletih je storila presenetljiva finalistka odprtega prvenstva Avstralije Američanka Danielle Collins, ki je prvič v karieri del najboljše deseterice igralk sveta – zaseda prav 10. mesto (prej je bila na 30. mestu). Prvo mesto je utrdila zmagovalka Avstralka Ashleigh Barty, druga ostaja Belorusinja Arina Sabalenka, nova tretja pa je Čehinja Barbora Krejčikova. Rekordno uvrstitev je znova dosegla Poljakinja Iga Swiatek, ki je skočila na 4. mesto. Novo najvišjo uvrstitev v karieri je zabeležila tudi najboljša Slovenka na WTA-lestvici Tamara Zidanšek. Ta je z uvrstitvijo v 3. krog OP Avstralije z 29. napredovala na 27. mesto. To je najvišja uvrstitev katere koli slovenske igralke po Katarini Srebotnik, ki je bila leta 2006 20. igralka sveta. Zidanškova je izmed slovenskih igralk (in tudi igralcev) trenutno edina znotraj TOP 100 igralk ali igralcev sveta. Izven tega kroga je namreč po porazu v 1. krogu izpadla Ljubljančanka Kaja Juvan – izgubila je 13 mest in je 102. igralka sveta. 31-letna Mariborčanka Polona Hercog je na 139. mestu. Lestvica WTA: 1. (1) Ashleigh Barty (Avstralija) 2. (2) Arina Sabalenka (Belorusija) 3. (4) Barbora Krejčikova (Češka) 4. (9) Iga Swiatek (Poljska) 5. (5) Karolina Pliškova (Češka) 6. (6) Paula Badosa (Španija) 7. (3) Garbine Muguruza (Španija) 8. (8) Maria Sakari (Grčija) 9. (7) Anett Kontaveit (Estonija) 10. (20) Danielle Collins (ZDA) .. 27. (29) Tamara Zidanšek 102. (89) Kaja Juvan 139. (137) Polona Hercog www.tednik.si 8.331 5.698 5.533 4.456 4.452 4.429 4.195 4.071 3.871 3.071 Novak ostaja na vrhu Lestvica ATP (10. januar): Na ATP-lestvici še naprej vodi Srb Novak Đoković, ki ni smel nastopiti v Melbournu, drugi Rus Danil Medvedjev pa se mu je z uvrstitvijo v finale približal na manj kot 1000 točk razlike. Zmagovalec prvega grand slama v sezoni in dobitnik rekordne 21. lovorike Španec Rafael Nadal ostaja peti. Od slovenskih igralcev je najvišje Aljaž Bedene, ki je izgubil eno mesto in je 111. Drugi najboljši Slovenec je Blaž Rola na 175. mestu. 1. (1) Novak Đoković (Srbija) 2. (2) Danil Medvedjev (Rusija) 3. (3) Alexander Zverev (Nemčija) 4. (4) Stefanos Cicipas (Grčija) 5. (5) Rafael Nadal (Španija) 6. (7) Matteo Berettini (Italija) 7. (6) Andrej Rubljov (Rusija) 8. (8) Casper Ruud (Norveška) 9. (9) Felix Auger-Aliassime (Kanada) 10. (10) Jannick Sinner (Italija) ... 112. (111) Aljaž Bedene 175. (179) Blaž Rola 347. (318) Blaž Kavčič JM, sta 11.015 10.125 7780 7170 6875 5278 4830 4065 3923 3705 675 368 130 Foto: ČG Velikonedeljčani so zadovoljni z žrebom. Konec preteklega tedna je bil opravljen žreb parov osmine finala rokometnega pokala Slovenije za člane v sezoni 2021/22. Med osmimi dvoboji bo možno spremljati tudi medsebojna obračuna moštev iz prve slovenske rokometne lige, lige NLB. Derbi kroga bo nedvomno obračun med Ribnico in Trimom. V žrebu so sodelovale tudi tri ekipe s področja Spodnjega Podravja, ki so dobile za tekmece atraktivne ekipe, vse po vrsti prvoligaše. V prvi vrsti to velja za ptujsko Dravo, ki bo gostila državne prvake iz Celja in trenutno vodilno ekipo NLB lige! Ekipa iz Gorišnice se bo merila s Svišem iz Ivančne Gorice, Veliki Nedelji pa je žreb namenil MRK Ljubljana. Vsi dvoboji, ki bodo odločali o napredovanju ekip v četrtfinale, bodo predvidoma na sporedu v sredo, 9. februarja. Pokal Slovenije (m), osmina finala (sreda, 9. februarja): Drava Ptuj – Celje Pivovarna Laško Moškanjci-Gorišnica – Sviš Ivančna Gorica Velika Nedelja – Ljubljana Kočevje/Butan plin Izola – Dobova Trimo Trebnje – Riko Ribnica Dol TKI Hrastnik – Krka Gorenje Velenje – Slovenj Gradec 2011 Frankstahl Radovljica – Urbanscape Loka/Koper JM K Veliki Nedelji prihaja še en prvoligaš 1.991 698 492 Tamara Zidanšek Rokometaši Velike Nedelje (trenutno 1. mesto v 2. SRL) so v 1/16 finala Pokala Slovenije priredili največje presenečenje in iz nadaljnjega tekmovanja izločil prvoligaša iz Šmartnega. Žreb za osmino finala jim je namenil še enega prvoligaša, MRK Ljubljana. »Želeli smo prvoligaša in ga tudi dobili, zato smo zadovoljni z žrebom. Ljubljana je v vlogi favorita, naša želja pa je, da jih na parketu čim bolj namučimo. Pri tekmecih igrajo kot posojeni igralci tudi trije člani Jeruzalema – Vid Lukman, Miha Kolmančič in Jure Lukman. Zanimivo je, da so vsi omenjeni v preteklosti igrali tudi za Veliko Nedeljo. Tudi iz tega vidika se veselimo tekme proti Ljubljani in srečanja z nekaterimi bivšimi soigralci,« je žreb pokala ocenil Žan Toplak, krožni napadalec Velike Nedelje. Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 Šport 16 Powerlifting Katja Babič med najboljšimi Powerlifting je velika športna ljubezen Katje Babič, ki je v decembru tekmovala na evropskem prvenstvu na Švedskem v mestu Vasteras. V isti državi je pred dvema letoma nastopala na zadnji veliki mednarodni tekmi, na svetovnem prvenstvu. V tem času je dvigovalka uteži naredila lep napredek ... Babičeva, ki je doma iz Župečje vasi in je bila v zadnjih letih izbrana za najboljšo športnico Občine Kidričevo, je na Švedskem uživala v svojem nastopu in je opravila številne uspešne dvige. Natančneje: uspelo ji je osem od devetih poizkusov, njeni rezultati pa so bili naslednji: dvig s počepa 145 kilogramov, potisk s prsi 75 kilogramov in mrtvi dvig 157,5 kilograma. Skupni seštevek 377,5 kilograma jo je pripeljal do odličnega 6. mesta v kategoriji do 57 kg. Gre za lep uspeh in nov rekord Katje Babič, ki je za Štajerski tednik spregovorila o svojem nastopu na Švedskem, trenažnem procesu, napredku in športnih željah za prihodnje. Kaj ste počeli v letu 2021, ko ste se fokusirali na glavni nastop na evropskem prvenstvu v powerliftingu na Švedskem? K. Babič: »V mojem življenju se kar precej dogaja in mislim, da ni dneva, da bi se dolgočasila, ravno nasprotno. Veliko časa preživim v službi, kjer kot doktorska študentka raziskujem področje preverjanja pristnosti in kakovosti živil. Večino dneva sem v laboratoriju ali pa za ekranom. K uspešnosti na strokovnem področju mislim, da kar precejšni del pripomorejo treningi dviganja uteži in hoja v hribe, kjer se poskušam čimbolj 'odklopiti', sprostiti stres in predvsem uživati. Poleg tega zelo rada potujem, berem knjige, spoznavam ljudi ter razvajam brbončice z Foto: @sbdapparel dobro hrano. Tudi med dopustom opravim kak trening, pa ne zato, ker bi mogla, ampak preprosto zato, ker to rada počnem.« Kako so potekali vaši treningi, priprave in tekmovanja v lanskem letu? K. Babič: »Lansko sezono sem začela precej dobro. Najprej sem uspešno nastopila na državnem prvenstvu, kjer sem izpolnila normo in se tako uvrstila ne evropsko prvenstvo. S trenerjem sva ugotovila, kakšen način treninga mi odgovarja in sva potem to samo še stopnjevala do evropskega prvenstva. Poleg tega sem ujela tudi precej dober ritem med treningi, raziskovalnim delom in vsemi drugimi obveznostmi.« S kakšnimi željami, cilji in formo ste odšli na evropsko prvenstvo v powerliftingu? K. Babič: »Želja je bila preboj med najboljših deset v kategoriji članic do 57 kilogramov. Cilj, ki sem si ga zadala po državnem prvenstvu, je bil postaviti nove osebne in državne rekorde. Počasno stopnjevanje treningov in vztrajnost sta se izkazala za učinkovita. Lahko bi rekla, da sem bila pred evropskim prvenstvom v najboljši formi do sedaj.« Kako bi opisali svoj nastop, dvige, rekord in rezultat na evropskem prvenstvu? K. Babič: »Pred nastopom, priznam, da sem bila precej živčna. Razlog je verjetno tudi v tem, da so bile zaradi epidemije številne tekme odpovedane in dobri dve leti (zadnja velika tekma je bila leta 2019 na Švedskem, op. a.) nisem stala na mednarodnem odru. Po prvem poskusu počepa sem dobila samozavest in v tistem trenutku sem vedela, da bom imela dobro tekmo. Praktično sem naredila vseh devet dvigov: počep 145 kg (državni rekord), potisk s prsi 75 kg in mrtvi dvig 165 kg, vendar mi slednjega poskusa na omenjenem dvigu zaradi tehnične napake sodniki niso priznali. Tako se je k skupnemu seštevku štel drugi uspešen dvig (157,5 kg, državni rekord). S seštevkom 377,5 kg in izboljšanim državnim rekordom sem se prebila na 6. mesto in za pičlih 2,5 kg zgrešila medaljo na počepu. Z nastopom sem izjemno zadovoljna in upam, da bom takšno tekmo še kdaj ponovila, seveda s kakšnim novim osebnim rekordom.« Kaj vas iz tekmovalnega vidika čaka v letu 2022? K. Babič: »Trenutno se pripravljam na državno prvenstvo, ki bo 2. in 3. aprila v domačem kraju – v občini Kidričevo. Morda bo na seznamu še kakšna manjša tekma, ki jo bodo organizirali klubi, in pa konec leta evropsko prvenstvo na Poljskem.« Kakšni so vaši načrti ali želje za prihodnost, povezane s powerliftingom? K. Babič: »V prihodnje bi rada ostala članica reprezentance in zastopala Slovenijo na čim več mednarodnih tekmovanjih. Seveda si želim dobre uvrstitve in domov prinesti še kakšno medaljo. Na domačih tleh pa je eden mojih ciljev razširiti prepoznavnost tega športa in navdušiti čim več mladih in starejših za dvigovanje uteži.« David Breznik Futsal z EP na Nizozemskem Poraz proti Finski odnesel četrtfinale EP Veliko odmevnih uspehov Slovenska futsal reprezentanca je nastopila na evropskem prvenstvu na Nizozemskem, z udejstvovanjem pa je zaključila po skupinskem delu tekmovanja. Igrala je v močni skupini B, kjer so bile še reprezentance Italije, Kazahstana in Finske (vse tri so v TOP 10 UEFA futsal lestvice). Napredovanje sta si priborili slednji. Slovenija – Finska 1:2 (0:0) Foto: arhiv Golf kluba Ptuj Ptujska seniorska ženska golf ekipa Foto: arhiv Golf kluba Ptuj Nadarjen igralec golfa Jan Luka Šamec V klubu, ki letos praznuje 30 let delovanja (ta jubilej bodo obeležili s turnirjem, op. a.), imajo približno 380 aktivnih članov in članic. Nekateri izmed njih se udeležujejo različnih tekmovanj, na katerih so lani dosegli veliko odmevnih rezultatov v vseh kategorijah, posebej pa so bili stran 16 torek z 1. februarja 2022 Katja Babič: »Ujela sem precej dober ritem med treningi, raziskovalnim delom in vsemi ostalimi obveznostmi.« Golf z Golf klub Ptuj V različnih športnih sredinah so potegnili črto pod leto 2021, to so storili tudi v Golf klubu Ptuj. Glede na dosežene rezultate so ga ocenili za uspešnega. COLOR CMYK veseli dobrih rezultatov mladih igralcev golfa. Ob udeležbi na vseh večjih tekmovanjih so imeli tudi klubsko prvenstvo, nekaj družabnih turnirjev in srečanj z drugimi klubi. Prihaja generacija mladih golfistov Golf klub Ptuj ima v svojih vrstah kar precej podmladka in med njimi je nekaj zelo nadarjenih posameznikov, ki so se lani izkazali na različnih tekmovanjih. Na šolskih tekmovanjih imajo Ptujčani štiri zmagovalce: pri U-8 je bil prvi Vid Val Vuk, pri U-10 Brin Svit Vuk, pri dečkih U-12 Maj Škrut in pri deklicah U-12 Teja Stergar. Večina teh mladih igralcev se je izkazala tudi na državnih prvenstvih, saj so prva mesta osvojili Vid Val Vuk, Brin Svit Vuk in Jan Luka Šamec (U14), druga je bila Teja Stergar in tretji Tine Lah Mršek. Na Slo Touru 2021 je med mladinci drugo mesto zasedel Tom Li Dobnik, med člani pa je bil tretji Jan Hribernik. Posebno uspešno zgodbo v ptujskem klubu že dolgo časa pišejo seniorji in seniorke. Ženska ekipa je lani zmagala v pokalnem tekmovanju, medtem ko so med posamezniki najboljše rezultate dosegali Sabina Markoli, Dragica Vojsk, Darko Kočar (slednji je lanskega maja osvojil prvo mesto na državnem prvenstvu za seniorje, ki je potekalo na golf igrišču Ptuj, op. a.) in Bojan Raušl. Vsi omenjeni člani in članice Golf kluba Ptuj so zaznamovali lansko golf leto v Sloveniji in večina izmed njih bo v letu 2022 stremela k ponovitvi ali celo izboljšanju lanskoletnih odličnih rezultatov. David Breznik Strelci: 0:1 Jyrkiäinen (33.), 0:2 Savolainen (35.), 1:2 Hozjan (38.). SLOVENIJA: Berzelak, Lovrenčič, Turk, Totošković, Osredkar, Hozjan, Kovačič, Vesel, Bukovec, Fetić, Duščak, Čeh, Fideršek, Čujec. Selektor: Tomislav Horvat. Slovenci so v uvodnih dveh preizkušnjah z izjemnima predstavama remizirali z najvišje postavljenima reprezentancama v naši skupini, proti Kazahstanu (4:4) in Italiji (2:2). V tekmi s Finci bi bil za napredovanje v četrtfinale (Slovenci so se v četrtfinale doslej uvrstili dvakrat, leta 2014 in 2018) dovolj remi, a je bil to račun brez krčmarja. Novinci na velikih tekmovanjih s severa Evrope so se predstavili kot čvrsti tekmeci in se na koncu veselili napredovanja. Selektor Slovenije Tomi Horvat je že pred tekmo opozarjal na to, da tekmecem ne smejo dopustiti protinapadov, medtem ko je selektor Finske Mićo Martić (prihaja iz Hrvaške) poudaril, da je prav Slovenija v prvih dveh krogih pokazala najboljšo igro v skupini. Kompliment, ki je pomenil past … Del slovenske reprezentance so bili tudi Jeremy Bukovec, Tilen Gajser (oba Ptuj) ter Tjaž Lovrenčič (Meteorplast). Priložnost za igro je dobil le Bukovec, ki sedaj odhaja v Italijo. Kristjan Čujec, igralec Slovenije: »Pri nas ni šlo kaj veliko narobe – igrali smo in se trudili. Smo pa težko prihajali do čistih priložnosti, pri zaključku nam je zmanjkalo moči. Pa tudi sodniški kriterij nam ni bil pisan na kožo. To je evropsko prvenstvo, kjer odločajo detajli, pri teh pa smo bili nekoliko površni. Smo se pa že pred tekmo zave- dali svoje odgovornosti. Vedeli smo tudi, da sta nam prejšnja tekmeca, Kazahstan in Italija, zaradi načina igre bolj ustrezala. Lahkih žog proti Fincem je bilo izredno malo, praktično jih ni bilo. Odigrali so dve, tri podaje, potem pa poslali dolgo žogo naprej. To nas je malce ubijalo. Daleč od gola so nas držali.« Tomislav Horvat, selektor Slovenije: »Kot ekipa smo se veselili, zato bomo tudi zdaj skupaj prevzeli odgovornost za izpad. Finska je v svojem slogu odigrala fantastično tekmo, za kar ji čestitam. Čestitke pa tudi mojim igralcem za odličen turnir. Pričakovali smo tako tekmo, vedeli smo, da so Finci hitri, čvrsti in izredno dobra ekipa. Nisem pa želel sprva preveč tvegati, saj smo imeli aktiven rezultat. Ko se jim je ena žoga odbila, smo prišli v slabšo pozicijo, kar so na koncu tudi izkoristili. Seveda nam je težko, a življenje gre dalje, pogledali smo si v obraz, smo ekipa. Še enkrat čestitke za cel turnir.« sta, JM Foto: m24.si Slovenska futsal reprezentanca je na Nizozemskem zabeležila dva remija in poraz. Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 1. februarja 2022 stran 17 17 Videm z Okrogli jubilej patra Tarzicija »Delo pomaga, da ne misliš samo na bolezen« V nedeljo, 16. januarja, je praznoval svoj visoki jubilej p. Tarzicij Kolenko. Ob prazniku so mu pripravili presenečenje njegovi ožji sodelavci v župniji, sorodniki in duhovniki. Ob tej priložnosti je v imenu župnije in Občine Videm prejel čestitke in zahvale za vse dobro, kar je naredil v domači župniji oziroma občini. P. Tarzicij ni imel lahkega življenja. Korenine družine Kolenko segajo v leto 1929 v Novo vas pri Ptuju, ko sta se poročila mama Marija in oče Jožef ter si skupno ognjišče ustvarila v skromni, s slamo kriti hiški. Luč sveta je ugledalo devet otrok, štirje bratje in pet sester. Tarzicij je bil rojen kot sedmi otrok. Bili so težki časi in starša sta neizmerno garala na manjši kmetiji. Z muko in trpljenjem so zgradili novo hišo. Toda nikoli niso bili tako utrujeni, da zvečer ne bi molili. Otroci so odrasli ter drug za drugim odhajali od doma. Doma je ostal brat Ciril, kjer si je ustvaril svojo družino in poskrbel za starše. Pater Tarzicij se spominja, da so redno zahajali k šmarnični pobožnosti, in ko so prišli domov, so molili še rožni venec. Tarzicij je kot šolarček vsako jutro ministriral. Na temelju globoke vere, ki so jo starši prenesli na otroke, se je Trazicij odločil za duhovniško pot, sestra Micka pa je bila 65 let gospodinja v minoritskem redu. Sama sta bila potem vzgled nečaku Vladimirju Kolenku, ki je postal duhovnik, in nečaku Alešu Štamflu, ki je član or- skupin v župniji, je predsednik ŽPS in Župnijske karitas ter gospodarskega sveta ter vodja Frančiškove skupine. ganizacije Rimskokatoliške cerkve Opus Dei. Pater Tarzicij Kolenko se trudi in zapisuje vse pomembne družinske dogodke in ima celotno družinsko drevo. Živih je še vseh osem bratov in sester ter imajo 19 vnukov, 40 pravnukov in pet prapravnukov. Dokler je bila živa mama, so se zbirali doma ob njenem godovnem dnevu. Kljub dializi trikrat tedensko zelo aktiven v domači fari V času, ko je vstopil v minoritski red, so bile razmere po samosta- Foto: Jože Kozel Ob visokem jubileju, 80. rojstnem dnevu patra Tarzicija, je v njegovi domači videmski cerkvi potekala sveta maša. Zasluge za veliko novih pridobitev Foto: Jože Kozel Pater Tarzicij Kolenko izhaja iz verne družine z devetimi otroki. nih zelo težke in polne preizkušenj. Tudi selitve so bile težke. Kot mlad duhovnik je službo opravljal najprej dve leti v Sostrem, eno leto v Dornavi, trinajst let na Ptujski Gori in devet let v Ljubljani. Zelo zahtevna je bila služba provincialnega ministra, ki jo je opravljal tri zaporedne mandate od 1983 do 1992. Sodeloval je ob gradnji cerkve sv. Petra in Pavla na Ptuju. Vse to ga je krepilo in mu dajalo moč za nadaljnje podvige kljub bolezni. Bil je dolgoletni dekan ter dobil naziv decanus emeritus (častni dekan). Spominja se časov, ko sta skupaj s sedanjim nadškofom dr. Martinom Kmetcem predlagala za mlade semeniščnike romanje v Assisi, saj sta želela, da imajo mladi duhovniki popotnico za življenje. V župnijo sv. Vida je prišel službovat leta 2006 in kljub temu, da je trikrat na teden moral na dializo, se je kot župnik moderator trudil za napredek župnije. Veliko truda je vlagal v živo župnijo, kjer deluje veliko različnih skupin. Tako je vzpodbujal delo že delujočih skupin in ustanovil več novih. Najpomembnejši je zagotovo Frančiškov svetni red za minoritsko župnijo, saj so vanj vključeni najožji sodelavci patrov minoritov. Z velikim veseljem dela v dveh zakonskih skupinah, skrbi za dejavno navzočnost vseh ostalih Sveti Andraž z O obvezni 24-urni pokopališki dežurni službi Maribor z Pošta s prvim letošnjim sklopom znamk Almaja še naprej tudi v vlogi grobarja Počastili olimpijce in Elo Peroci V vseh devetih slovenjegoriških občinah, v katerih je pokopališki koncesionar podjetje Almaja, so se dogovorili za enotno ceno obvezne 24-urne dežurne službe. Leta 2018 je ob jubileju zlate maše prejel občinsko priznanje častnega občana Občine Videm. Vedno se je zavzemal za obnovo kulturnih spomenikov in svetišč, predvsem za obnovo cerkve sv. Vida in za postavitev doma p. Miha Drevenška. Ob njegovem jubileju je izšla tudi knjižica Križev pot na dializi in istega leta še zbirka pesmi Ko se pretaka srčna kri. Njegova dela so nastala, ko je bil priklenjen na bolniško sobo. Na župnijski cerkvi je vzpodbujal in vodil dela pri mnogih izboljšavah in obnovah. Tako so napeljali novo ogrevanje, podaljšali cerkev in pridobili novi kor za pevce, kupili nove orgle, sanirali cerkev z drenažo, kompletno obnovili notranjost cerkve od elektrifikacije, pleskanja, postavitev novega krstnega kamna, obnovili križev pot in kipe, odkrivali ter obnovili freske v cerkvi, izdelali nova vhodna vrata, obnovili sarkofaga in relikvij sv. Donata ter dokončali dela in opremo v Domu p. Miha, sedaj pa že čakata nova zvona v cerkvi, da ju umestijo v zvonik. Zdenka Golub Pošta Slovenije je v petek izdala prvi letošnji sklop priložnostnih znamk, ki ga zaznamujeta kar dva velika dogodka - bližnje zimske olimpijske igre v Pekingu ter stoletnica rojstva pisateljice Ele Peroci. Foto: SD Andraški svetniki so odločili, da bo 24-urno pokopališko dežurno službo v občini opravljalo dosedanje koncesijsko podjetje Almaja. Gre za občine Lenart v Slov. goricah, Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov. goricah, Sveti Andraž v Slov. goricah, Destrnik in Trnovska vas, ki jim je Almaja kot edini ponudnik na javnem razpisu za 24-urno dežurno službo ponudila eno ugodnejših ponudb v Sloveniji. Ta znaša 175,20 evra brez oziroma 191,84 evra z davkom na dodano vrednost na pokojnika. Direktor Zlatko Glinšek je svetnikom, ki jih je zadnji izbruh novega seva koronavirusa krepko zdesetkal in so se seje udeležili le štirje od sedmih, tako da so bili komaj sklepčni, predstavil novosti na področju pokopališke dejavnosti. »Po novi zakonodaji je namreč obvezna 24-urna dežurna služba, za katero smo morali izpolniti nekaj pogojev in pridobiti kup dovoljenj. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti določa, da je 24-urna dežurna služba ločena od ostalih pogrebnih dejavnosti, obsega pa vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali do zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe.« Zakon po novem delo grobarjev, kot so izkop, ekshumacija in prekop žare, nalaga občinam. Ker mnoge manjše občine nimajo svojih režijskih obratov ali pa so z njimi zelo omejene, zakon dopušča, da delo grobarjev še zmeraj opravi zunanji izvajalec. »V Almaji smo seveda zainteresirani, da to izvajamo za vašo in druge občine, v katerih imamo koncesijo,« je dejal Glinšek, svetniki pa z dvigom rok potrdili. Potrdili pa so tudi cene storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti. Obstoječe postavke se ne spreminjajo in ostajajo enake, kot so bile sprejete leta 2019, ceniku so dodane le nekatere nove storitve, ki jih naročniku pogreba zaračuna neposredno izvajalec pogrebnih storitev. SD Z željo po čim boljših uvrstitvah slovenskih športnikov so na pošti z dvema znamkama pozdravili skorajšnji začetek 24. zimskih olimpijskih iger, na katerih sta motiva biatlonca in deskarja na snegu. Gre za zimska športa, ki sta v preteklosti že poskrbela za veselje slovenskih ljubiteljev športa na olimpijskih igrah. Biatlon je Sloveniji doslej prinesel dve olimpijski kolajni, saj je v Sočiju leta 2014 z bronom presenetila Teja Gregorin, le štiri leta zatem pa je letvico na srebro pomaknil Jakov Fak. Deskanje na snegu je del olimpijskega programa od leta 1998, ko so olimpijske igre potekale v Naganu na Japonskem, na zadnjih dveh igrah v Sočiju in Pjongčangu pa se je vrhunsko odrezal tudi Žan Košir, ki je osvojil kar tri medalje - srebrno in dve bronasti. Priložnostno znamko v seriji Znamenite osebnosti so tokrat posvetili tudi slovenski mladinski pisateljici in pedagoginji Eli Peroci, saj bo 11. februarja minilo natanko 100 let od njenega rojstva v Rogaški Slatini. Njena dela so klasika slovenske mladinske literature, pisala je poezijo, radijske igre, scenarije ter prozo. Že tradicionalno na Pošti izdajajo tudi voščilno znamko v obliki srca, ki predstavlja simbol ljubezni in kot tak zaznamuje tudi praznik valentinovega, ki je vsako leto 14. februarja. Ob tem so v tokratni seriji z znamko podprli projekt razvoja slovenščine v digitalnem okolju, z motivom Krnskega jezera pa začenjajo novo serijo Naravna jezera Slovenije. Nadaljujejo tudi serijo Sodobni rokodelci Slovenije, v kateri predstavljamo sodobno oblikovanje lesa. Na najnovejši znamki je predstavljeno izdelovanje lesenih plovil oblikovalca Anžeta Logarja. sta Foto: Pošta Slovenije Prvi paket priložnostnih znamk, ki jih je pošta Slovenije izdala letos. Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 1. februarja 2022 Skrinja domačih viž — Festivalsko poletje 2022 Narodno-zabavni festivali že vabijo V kovidnih letih 2020 in 2021 so se organizatorji festivalov narodno-zabavne glasbe srečevali s številnimi težavami. Nekateri med njimi so se tudi odpovedali vsakoletnim tradicionalnim festivalskim dogodkom in jih prestavili. Organizatorji najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije, tradicionalnega ptujskega festivala NZG, pa so tudi v letih 2020 in 2021 narodno-zabavne ansamble povabili na festivalski oder ter izbrali najboljše ansamble in najboljše narodno-zabavne viže obeh festivalskih let. Letos so jih med prvimi ponovno povabili k sodelovanju. 53. festival NZG 2022 bo potekal 19. avgusta. Na njem se bodo izbrani ansambli predstavili s po eno tekmovalno skladbo. Prijave bodo sprejemali do 16. maja. Ptujski festival NZG ohranja tekmovanje narodno-zabavnih ansamblov v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, vas) in v kategoriji drugih zasedb. Na festivalu bo strokovna komisija podelila nag- rado za najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti, za najboljši ansambel med drugimi zasedbami, najboljše besedilo in najboljšo vokalno zasedbo (Korenovo plaketo). Najboljšo skladbo pa bodo izbrali obiskovalci na prireditvi in radijski poslušalci. Na Festivalu pod Pohorjem Oplotnica 2022 bodo narodno-zabavni ansambli nove polke in valčke predstavili že 3. junija na grajskem dvorišču. Na razpisu bodo sprejeli največ osem ansamblov, ki jih bo po kriteriju strokovnosti izbrala tričlanska strokovna komisija. Vsak ansambel se bo predstavil z dvema skladbama. Prva bo tekmovalna (polka ali valček), ki še ni bila javno predvajana ali kjerkoli objavljena. Drugo skladbo, t. i. skladbo iz zakladnice, pa bo določil organizator glede na prijavljeno tekmovalno skladbo. Če bo ansambel v tekmovalnem delu nastopil z valčkom, bo druga skladba polka oz. obratno. Skladbo iz zakladnice bo organizator izbral glede na zasedbo ansambla, ki jo bo moral ansambel Foto: Črtomir Goznik Za ansambel Opoj je bilo leto 2021 izjemno uspešno. Bili so najboljša nekvintetovska zasedba na 52. festivalu NZG Ptuj 2021, na 5. Festivalu pod Pohorjem v Oplotnici pa so prejeli najvišjo nagrado strokovne komisije – plaketo Tineta Lesjaka ter tako slavili v skupni konkurenci kvintetov in nekvintetov. „Letos pa bomo malo počivali, kar zadeva festivale,“ je v imenu ansambla Opoj povedal Uroš Škripec. do festivala pripraviti v svoji preobleki. Prijave ansamblov bodo sprejemali do 20. marca. Na Festivalu pod Pohorjem je najvišja nagrada strokovne komi- sije plaketa Tineta Lesjaka, ki je po besedah organizatorja unikat in ima velik pomen za glasbeni prostor Slovenije. Kot nagrado občinstva pa bodo podelili pla- keto Bratov iz Oplotnice, ki ima posebno vrednost, saj so bratje iz Oplotnice postali sinonim za večglasno petje, s katerim so osvajali srca ljubiteljev narodno-za- bavne glasbe. Podelili pa bodo še nekaj drugih nagrad. Znani pa so tudi še pogoji za udeležbo na 30. festivalu narodno-zabavne glasbe, vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dvo- in večglasnim petjem Vurberk 2022. Jubilejni festival bo potekal 24. junija na grajskem dvorišču v Vurberku. Prijave za udeležbo bodo sprejemali do 14. marca. Za vse prijavljene ansamble bodo izvedli javni izbor, ki bo 8. maja v Podnanosu. Tudi letos se bodo ansambli predstavili z eno lastno tekmovalno skladbo, ki še ni bila javno predvajana, in s skladbo iz zakladnice skladb Lojzeta Slaka. Glavne nagrade festivala Vurberk so zlati, srebrni in bronasti zmaj. Vse podrobnosti o že razpisanih narodno-zabavnih festivalih v letu 2022 ansambli najdejo na spletnih straneh organizatorjev. Pričakovati je bogato bero prijav glede na to, da so v kovidnem obdobju ansambli zelo malo nastopali, zato pa več ustvarjali. MG Ptuj z 14. likovna nagrada ex-tempore karneval Ptuj 2022 Slovenija, Ptuj z Združenje Manager razglasilo najboljšega Umetniki v novi pustni zgodbi Mladi menedžer 2021 je Miha Senčar Zaradi omejevalnih ukrepov bo tudi letošnja likovna nagrada ex tempore karneval Ptuj 2022, osrednja likovna prireditev tradicionalnega ptujskega Kurentovanja, potekala v spletni obliki. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bodo na ogled le dela finalistov letošnje nagrade, ki si jih bo mogoče ogledati od 24. februarja do 4. marca. Na januarskem srečanju združenja Manager so sredi minulega tedna razglasili mladega menedžerja 2021. To je postal Miha Senčar, ki je od januarja 2013 direktor komerciale v družinskem podjetju Tenzor, kjer je tudi solastnik. Ponosen je, da kot predstavnik druge generacije nadaljuje vizijo trajnostnega družinskega podjetja in da mu je uspel preskok v verigi vrednosti – podjetje se je iz integratorja na področju tehničnega varovanja razvilo v izvajalca, ki ponuja celovite storitve na področju integracije sistemov električnih inštalacij (svetovanje, projektiranje, razvoj, dobava, izvedba, servis in vzdrževanje), ob tem pa je razvilo tudi lastni IoT platformi za integracijo. Skupina Tenzor je prisotna v šestih državah in je lani ustvarila 12 milijonov evrov prihodkov, od tega največ, 7,5 milijona, v Sloveniji; v letu 2021 jih pričakujejo 13 milijonov. Skupina ima trenutno 110 zaposlenih, v Sloveniji 60. Dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji je bila lani 51.357 evrov, kar je devet odstotkov več od slovenskega povprečja. Povprečna bruto plača v podjetju v 2020 je bila 2.444 evrov, kar je 75 odstotkov več od povprečja panoge v Sloveniji (1.377 evrov). Senčar je bil ob razglasitvi hvaležen in presenečen: »Ogromno je še stvari, ki se jih moram naučiti. Ta nagrada je za vse sodelavce, ki v sedmih državah živijo to našo trajnostno vizijo, to je njihova nagrada.« Prejemnik priznanja za življenjsko delo po izbiri združenja Manager je Igor Mervič iz družbe Spar, prejemnica priznanja Artemida za leto 2021 pa Anita Stojčevska, ki od decembra 2019 vodi SKB banko. Ur Foto: Črtomir Goznik Doslej se je mednarodne likovne nagrade ex-tempore karneval Ptuj udeležilo že več kot 1.100 umetnikov iz različnih držav, ki so navdih za svoje ustvarjanje iskali v ptujski pustni zgodbi. Razstavo bodo v KUD Art Stays, ki nagrado pripravlja ob podpori MO Ptuj in Zavoda za turizem Ptuj, pospremili tudi z izdajo kataloga z likovnimi deli vseh sodelujočih avtorjev. Odkar poteka mednarodna likovna nagrada ex-tempore, začelo se je v letih 2003 in 2004, nadaljevalo pa v letu 2011 do danes, je z deli na temo karnevala, kurenta, pustne maske, pomladi in proste teme sodelovalo že več kot 1.100 likovnih umetnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Japonske, Hrvaške in drugih držav. Njene najboljše zaklade, ki si jih je javnost lahko ogledala ob 60-letnici Kurentovanja, skrbno hrani MO Ptuj. Ta zbirka je bogat zaklad raznolikih pogledov na Kurentovanje, hkrati pa nadvse pomembna dodana v rednost karnevalskega prostora Slovenije, poudarjajo njeni organizatorji. Prijave za udeležbo umetnikov na letošnji nagradi pričakujejo do 14. februarja, prijave pa so začeli zbirati 24. januarja. Umetniki lahko sodelujejo z enim likovnim delom (sliko) ali malo plastiko. Virtualno bodo razstavo odprli in podelili nagrade 24. februarja na spletni strani www.artstays.si. Mednarodna strokovna žirija bo podelila veliko odkupno nagrado grand prix MO Ptuj v višini 1.000 evrov, dve odkupni nagradi MO Ptuj v višini 550 evrov, nagrado za najboljšega kurenta v višini 150 evrov, nagrado galerije FO.VI, priznanja strokovne žirije in druge odkupne ter praktične nagrade. Preko spleta pa bo omogočeno glasovanje za nagrado občinstva v višini 150 evrov. Vse nagrade so v bruto zneskih. MG Foto: arhiv Združenja Manager Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK stran 19 Nasveti torek z 1. februarja 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Na prostem še zmrznjeno, na toplem pa že sejemo Spomladi moram vsako leto znova ponavljati, da na prosto sejemo šele takrat, ko se zemlja dovolj ogreje. Vsaj še dva meseca na prosto zagotovo še ne bomo sejali. Lahko pa se seveda pripravimo doma in si naredimo načrt setev in sajenj na vrtu. Na toplem pa že lahko vzgajate prve sadike. Prednosti lastne vzgoje sadik Za mnoge pomeni lastna vzgoja veliko veselje, saj lahko spremljajo rastlino od njenega začetka do pobiranja plodov. Toplo priporočam vzgojo lastnih sadik predvsem staršem z manjšimi otroki. Tako lahko skupaj naredimo nekaj zelo koristnega, hkrati preživljamo z otroki vsaj nekaj skupnega prostega časa, otroci pa z veseljem opazujejo rast in razvoj rastlin in se nekaj tudi naučijo. Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Prenos premoženja dementne osebe Slabosti lastne vzgoje sadik Sama po setvi za sadike setev ovijem v folijo za živila, a samo do vznika. Največja slabost je ta, da po večini nimamo ustreznih prostorov – ogrevanih rastlinjakov, kjer bi lahko vzgojili kakovostne sadike. Okenske police namreč ne zagotavljajo dovolj svetlobe. Sadike, vzgojene tam, so nežne, predolge in premalo čvrste, takšne pa imajo veliko slabši start v začetku rasti. Druga težava je izbor kakovostnih sort. Mnogih ne moremo kupiti v vseh trgovinah, predvsem pa je seme drago, kupiti pa ga moramo v velikih količinah. Toliko sadik pa ne potrebujemo. Vrtnarije veliko lažje nabavijo seme, imajo tudi veliko ustreznejše prostore za vzgojo kakovostnih sadik. Če znajo te prednosti izkoristiti, so sposobni vzgojiti kakovostnejše sadike kakor mi sami doma na policah in improviziranih rastlinjakih. Zato je v vrtnarijah smiselno kupovati sadike, vendar moramo biti krtičini in kupimo res samo kakovostne sadike, domače sorte, poletne sadike pa vzgajamo doma. treba ločiti, ali bomo sadike kasneje sadili v rastlinjak (neogrevan) ali na prosto. Za zdaj je smiselno posejati le listnati peteršilj, blitvo, večino zelišč, zeleno, solato, nadzemno kolerabico, čebulo, por, predvsem pa tudi grah in bob. Slednja dva lahko celo že posejemo v zemljo, a v rastlinjaku. Pogrešate kaj? Prepričana sem, da ste se zdaj vprašali, kaj pa paprika in paradižnik. S setvijo še počakamo. Sadike paradižnika vzgojimo relativno hitro. Potrebujemo nekje 8 tednov. Pa si odštejte od 1. maja nazaj in boste videli, da je še prezgodaj. Za vzgojo sadik paprike in feferonov je potrebno 10 tednov, a jih na prosto presajamo šele po 15. maju, torej je tudi še dovolj časa. Prevelike sadike ni dobro presajati na stalno mesto. V rastlinjak, v zemljo seveda, lahko poleg boba in graha posejete še solato, mesečno redkvico, rukolo in azijske listnate rastline, po potrebi tudi motovilec in špinačo. Kako do kakovostne sadike Primerne temperature za vzgojo sadik Tudi pri vzgoji sadik ne hitimo s setvami, saj velika sadika ni kakovostna sadika. Zgodaj spomladi je svetlobe na oknih (pa tudi v rastlinjakih) velikokrat premalo. Pogosto se potem zgodi, da imamo tako velike sadike, da jih moramo prezgodaj saditi na prosto ali v rastlinjak, potem pa jih sadimo v prehladno zemljo. Presajanje sadik v mrzlo zemljo pa pogosto povzroči težave tudi z zdravstvenim stanjem vrtnin kasneje, posebej v primeru hladnejšega, vlažnega junija. Kaj torej že sejemo? Najprej je Ob kaljenju moramo zagotoviti dovolj visoke temperature, ne potrebujemo pa svetlobe. Zato postavimo setve na toplo, ne pa na police, kjer pripeka sonce. Pomembno je tudi, da je temperatura enakomerna ponoči in podnevi. Tega pa v rastlinjaku ni, saj ga sonce podnevi zelo segreje, ponoči pa se še močno ohladi. Zato tudi tisti, ki imate rastlinjake, do vznika posejane lončke, multiplošče postavite v enakomerno ogrevan prostor v hiši. Šele po vzniku pa postavite setve na okenske police ali v rastli- Foto: Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Foto: Shutterstock/M24 Skrb za zdravje sadik Bolj kakor uporaba pesticidov je za zdravje rastlinic pomembno, da prostore redno zračimo. Njihov največji sovražnik je namreč visoka zračna vlaga. Rastlinjake zato zračimo vsak dan, ne glede na to, kakor mrzlo je zunaj. Najpomembnejše je, da jih prezračimo zjutraj. Namesto fungicidov lahko uporabimo kamilični, timijanov, rmanov ali žajbljev čaj. Da bodo rastline lažje prenašale tudi nekoliko hladnejše pogoje, jih zalijemo z baldrijanovim čajem. Od kupljenih pripravkov pa svetujem pri pridelavi sadik samo pripravke, ki vsebujejo morske alge, za zaščito pa pripravek, ki vsebuje bakterijo Bacillusamyloliquefaciens. Dobro založene trgovine ga imajo tudi za 5–10 l vode. Če nimamo težav z boleznimi v rastlinjaku, ga razredčimo z 10 l vode, ki naj bo topla, če pa veste, da se vam gnitje sadik (solata in druge) pogosto pojavlja, uporabite samo 5 l tople vode. A vedite, da težav ozkega kolobarja tudi učinkovito sredstvo, dovoljeno v eko pridelavi, ne bo odpravilo. Svetujem, da z njim zalijete prvič setev takoj po vzniku, drugič pa pred presajanjem na stalno mesto. njake. Do vznika je za večino rastlin zaželena temperatura okoli 25 oC. Takoj po vzniku poskusite tisti, ki imate to možnost, znižati temperaturo na 16 oC vsaj za dva dni, nato pa jo spet povišati na okoli 20 oC. Foto: Miša Pušenjak Vzgoja sadik zelišč na svetlem prostoru ob oknu Bralec sprašuje: »Ali si lahko sporazumno razdelimo premoženje mame, ki je še vedno nosilec kmetijskega gospodarstva, čeprav se že bliža devetdesetim letom in je v zadnjih letih zbolela za demenco ter se več ni sposobna sama odločati? Je s finančnega vidika bolje reševati zadeve glede dedovanja, dokler je mama živa? Ali lahko del premoženja podari vnukom?« Rastline, ki jih vzgajamo preko sadik, lahko v grobem razdelimo v dve skupini. V prvi so tiste, ki potrebujejo nekaj več toplote ves čas, ko jih imamo v zaščitenem prostoru. V to skupino sodijo predvsem plodovke: paradižnik, paprika, jajčevec in bučnice. Pri teh rastlinah velja, da naj bo v prostoru ves čas nekje okoli 16–18 oC podnevi, če se le da, pa tudi ponoči ne sme biti hladneje. V drugi skupini pa so rastline, ki se na toplem po tem, ko nastavijo prvi pravi list, ne počutijo več dobro. V to skupino sodijo solata, pri kateri moramo zagotoviti najbolj hladne prostore, če želimo čvrste sadike. Nekje okoli 15 oC ji najbolj ustreza, ne bo pa se pritoževala, če bo za krajši čas še hladneje. Tudi kapusnice ne marajo vročine, sadike vzgajamo pri temperaturah okoli 12–15 oC. Enako velja tudi za sadike čebule in njene sorodnice kakor tudi za zeleno in peteršilj. Miša Pušenjak O prenosu premoženja in njegovi delitvi za časa življenja odloča lastnik tega premoženja, torej vaša mama. Njena starost sama po sebi pri tem ne igra vloge, pomembna pa je njena zmožnost razsojanja, zmožnost razumeti pomen svojih dejanj, zmožnost sklepanja pravnih poslov, prevzemanja pravic in obveznosti, torej njena poslovna sposobnost. Če vaša mama zaradi demence omenjenih sposobnosti več nima, potem tudi veljavnih pravnih poslov ne more sklepati. V primerih, ko se izkaže za potrebno, lahko sodišče odrasli osebi postavi skrbnika. Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Pri tem določi tudi obseg njegovih pravic in obveznosti. Skrbnik mora vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje. Varovančeve nepremičnine, premičnine večje vrednosti in premoženjske pravice večje vrednosti sme odtujiti ali obremeniti samo z dovoljenjem centra za socialno delo. Postopek postavitve pod skrbništvo lahko (poleg drugih predlagateljev) predlaga tudi center za socialno delo ali pa potomci osebe, ki naj bi se postavila pod skrbništvo. O zadevi odloča krajevno pristojno okrajno sodišče. Institut postavitve pod skrbništvo je namenjen varstvu osebe, ki ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, in se izvaja v njenem interesu. Zato bo tudi morebiti postavljen skrbnik pri odločitvi o sklenitvi vseh pravnih poslov upošteval predvsem mamine interese. Za prenos nepremičnin in drugega premoženja večje vrednosti bo potreboval soglasje pristojnega centra za socialno delo, ki bo pri odločitvi upošteval mamine koristi. Pod predpostavko izpolnitve opisanih pogojev (določitev skrbnika, soglasje centra za socialno delo) bi bilo mogoče razdeliti mamino premoženje že zdaj. Glede na v vprašanju kratko opisano dejansko stanje bi verjetno prišla v poštev pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba) ali pogodba o preužitku, obe z ustrezno zagotovljeno skrbjo in preživljanjem vaše mame. Davčne vidike je smiselno preveriti z davčnim svetovalcem, so pa dediči prvega dednega reda tako ob prenosu s pogodbo kot tudi v primeru dedovanja (torej pridobitve in razdelitve premoženja po smrti) oproščeni davka na dediščine in darila. Seveda je pod gornjimi pogoji mogoče del premoženja prenesti tudi na vnuke, je pa pri vseh odločitvah smiselno v izogib bodočim sporom upoštevati tudi zakonske določbe o nujnih dedičih. O tej problematiki pa morda več v enem od naslednjih prispevkov. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 1. februarja 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Ob gori Ararat Turčija je v zadnjem letu v globoki gospodarski krizi, kar se odraža predvsem v padcu njihove lire. Ker so cene in kakopak plače ostale približno enake, ljudje precej negodujejo, saj je njihovo premoženje vsak dan vredno manj. Nasprotno pa sem bil jaz po tihem zelo vesel, ker sem bil vsak dan bolj bogat, ne da bi mignil s prstom. V praksi je to pomenilo, da je bil naš evro ob mojem prihodu vreden 10 lir, čez slab mesec pa že 13 lir, tako da je šlo za ogromno odstopanje. Država je ta primanjkljaj kompenzirala z različnimi ukrepi, med katerimi mi je bil najbolj všeč regulacija goriva, saj je liter nafte stal med 70 in 80 našimi centi. V teh razmerah sem po kratki kalkulaciji ugotovil, da se mi splača najeti avto in da se mi praktično ne splača kampirati ali vnaprej iskati cenenih prenočišč, saj so bile cene višje rangiranih nastanitev izjemno poceni. Vožnja avtomobila v Turčiji je precej stresna aktivnost. Edino, kar res upoštevajo, je rdeča luč na semaforju, ostalo je pa milimetrska izraba prostora in merjenje Foto: Dani Zorko Biblijska gora Ararat, kjer bi naj Noe parkiral svojo barko Foto: Dani Zorko Palača Ishaka Paše na dlani moči. Sam od sebe te predse ne spusti nihče, ustavljajo in parkirajo kar sredi voznega pasu … In če je cesta imela dva vozna pasa, smo v vrsti stali štirje, pri čemer je peti vse skupaj prehitel po desni zunanji strani semaforja ob rdeči luči. Tudi sam sem potem ubral taktiko močnejšega, pri vsej zadevi pa mi ni uspelo ugotoviti edino režima vožnje v krožišču. Turki imajo namreč večino križišč urejenih kot ogromna krožišča, kjer sem vedno počakal, če je ustavil vključujoči avto na desni ali avto pred mano v krožišču. Kakorkoli, bil sem zelo vesel, da mi je uspelo avto obdržati cel. Na prvi daljši relaciji sem se namenil v kraj Dogubeyazit blizu meje z Iranom, kjer je tudi palača Ishaka Paše iz 17. stoletja, ki je eden lepših primerov turških palač. Razdalje so za naše razmere enormne, tako da sem v eno smer porabil približno dve uri in pol časa na hitri cesti, za nazaj pa sem ubral čisto podeželsko pot, ki je bila še daljša. Vedno bolj sem ugotavljal, da na vzhodu Turčije nihče ne govori tujih jezikov, zato sem se hitro opremil z osnovnim besednjakom. Palača je bila zaradi obilne potresne dejavnosti večkrat obnovljena, skupaj z bližnjim Dogubeyazitom, kot glavnim mestom, pa je bila včasih del prve neodvisne kurdske države Kurdska republika Ararat (1927), ki pa so jo Britanci in Francozi s pomočjo turške vojske v letu 1931 hitro zatrli. Od takrat tu dolgo časa ni bilo miru, šele v zadnjih letih je to območje postalo varnejše. Iz teh koncev se najlepše vidi tudi gora Ararat (5.137 m. n. v), ki sicer leži danes v Turčiji, je pa nacionalni simbol Armenije. Zanimivo je tudi to, da so to goro identificirali v Svetem pismu kot počivališče Noetove barke, zaradi česar je za Armence kot kristjane to sveta gora, po njihovi mitologiji pa tudi gora bogov. Meni se nekako ni zdelo, da bi se kdaj v tem delu zadrževali kakšni bogovi, saj je bil Dogubeyazit eno najbolj s smetmi nastlanih mest, kar sem jih videl na poti. Pa verjemimo Armencem … Foto: Dani Zorko Turčija ima v osnovi z Iranom dobre odnose KOLOFON Je uradna denarna enota Papue Nove Gvineje in stotina se imenuje toea. Ime valute izvira iz jezika kuanua iz regije Tolai in pomeni biserna lupina, ki so jo uporabljali kot plačilno sredstvo. Uvedena je bila leta 1975 kot zamenjava za avstralski dolar v razmerju 1 : 1. Izdaja jo Banka Papue Nove Gvineje. Oznaka valute je PGK. LOKATOR - radar, OLT - neplovna reka v Romuniji, na kateri je 24 jezov, SANOK - mesto na jugovzhodu Poljske ob reki San Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 1. februarja 2022 COLOR CMYK torek, 1. 2. 2022 Za kratek čas 21 Ptuj z Wolt je na Ptuju Podravje z Iz studia Radia Ptuj Dostava v 30 minutah Namesto Kurentovanja pripravljamo vse to! Ptujčani te dni že lahko naročajo dostavo iz restavracij prek aplikacije Wolt, kmalu pa tudi iz trgovin. Wolt, ki deluje v 23 državah, omogoča dostavo v 30 minutah, uporabnik pa lahko plača s spletno kartico ali z gotovino. Radio-Tednik Ptuj že desetletja goji izjemno povezanost z lokalnim prebivalstvom s prefinjenim posluhom za kulturo, ki je v naši regiji res ne manjka. Upamo si trditi, da Spodnje Podravje z biserom – mestom Ptuj – nudi enormne možnosti razvoja v turistično-gospodarskem, pa tudi kulturnem smislu. To dvoje je moč zelo dobro povezati. Naš medij to dokazuje z več kot petdesetletnim delom v organizaciji največjih dogodkov v tem delu Slovenije. V tej maniri smo, zelo ambiciozno, zasnovali triletni plan komercialnega dela Kurentovanja. Žal se prvi del, začetek naše triletne poti, na tej točki prestavlja za eno leto. Zdravje vseh postavljamo na prvo mesto in jasno je, da zaradi epidemioloških razmer zabavnega dela Kurentovanja ni mogoče varno izpeljati. A vendar so temelji postavljeni. Temelji, kjer bomo lahko s pomočjo naših partnerjev Kurentovanje kot celoto povzdignili na povsem drug nivo. Nivo, kjer bodo vsi v Sloveniji in širše, z željo po pristnem doživljanju kulture, kulturne dediščine in etnografije, želeli obiskati Spodnje Podravje. Nivo, kjer ključne vloge ne bo več odigralo ime glasbenika na odru, ampak pristno doživljanje karnevalskega vzdušja in druženja. Ta premik v miselnosti se mora zgoditi v mestu, na povorkah, pa tudi v karnevalski dvorani. Vsem, ki to želijo, mora biti omogočeno biti del Kurentovanja. Tudi v poslovnem smislu. Že kupljene vstopnice za letošnje, zdaj prestavljene dogodke v karnevalski dvorani, lahko koristite tudi naslednje Foto: ČG leto, lahko pa jih vrnete na Eventimovih prodajnih mestih. Da bo lažje čakati, pa do takrat vseeno pripravljamo pestro pomlad in poletje. Po pomladi bo dišalo 27. marca na koncertu Z glasbo do srca, kjer boste lahko uživali ob najboljših glasbenih skupinah in posameznikih iz Slovenije in soseščine. V festivalskem poletju bo na Ptuju zelo pestro. S partnerji aktivno pristopamo k soor- ganizaciji tradicionalne Ptujske noči, svoje pa bomo dodali tudi 19. avgusta na že 53. Festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2022. 20. avgusta prihaja na Ptuj finale 8. sezone vseslovenskega otroškega festivala Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Oboje bo znova moč videti na nacionalni televiziji, festival narodno-zabavne glasbe celo z neposrednim televizijskim prenosom na 1. programu TV Slovenija. To je velika čast za mesto Ptuj, ki ga bo spet lahko občudovalo več sto tisoč gledalcev. V nedeljo, 21. avgusta, pa sredi mesta nazdravimo še 30-letnici Orfejčkove parade. Prvo nedeljo v septembru, ko bomo čakali, da grozdje dozori, bo družba Radio-Tednik Ptuj pripravila še prireditev Na grad po ljubezen. Na turnirskem prostoru ptujskega gradu se bodo zvrstila najbolj zveneča domača in tuja glasbena imena. Z vsemi temi dogodki bo naslednje Kurentovanje zagotovo lažje pričakati. nš Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 5 2 4 9 1 3 1 4 8 8 6 9 stran 21 6 4 3 5 6 2 5 8 3 9 4 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel <<< << < << <<< < <<< <<< < < << < --------------- Denar €€€ €€ €€€ €€ € €€€ € €€ €€€ €€ €€€ € Foto: Wolt Priljubljena aplikacija za dostavo iz restavracij in trgovin je že na voljo Ptujčanom. Poleg dostave burgerjev, pic, testenin, jedi z žara in sladic lahko uporabniki na Woltu naročijo tudi praline in rože, medtem ko bodo v prihodnosti na voljo tudi banane, kruh, mleko in celo izdelki za nego telesa. Uporabniki bodo lahko na aplikaciji v realnem času spremljali, kje je njihovo naročilo in kdaj bo prispelo. Vsi na novo registrirani uporabniki bodo imeli na voljo sedem dni brezplačne dostave, medtem ko imajo s kodo PTUJ6 šest evrov popusta ob prvem naročilu. Na Ptuju bo mogoče naročiti več kot 200 različnih jedi iz restavracij Pomaranča Ptuj, McDonald’s Ptuj, Laplac & Pizza Fabrika, pizzeria Njami, Gastro, Gostilna Ribič, Gostilna Muršič, Restavracija Verdi in Na žlico. Uporabniki se lahko razvajajo tudi z rožami iz Cvetličarne Rožmarin in pralinami iz Čokoladnice XOCOC oziroma jih kot darilo ob praznovanju naročijo na dom obdarovanca. V prvi fazi bo na voljo tudi dostava iz trgovine Presta, ki nudi krofe, bureke in hot doge, v prihodnosti pa se jim bodo pridružile druge živilske trgovine in restavracije, saj se bo ponudba ves čas nadgrajevala in dopolnjevala. Zdravje ›› ››› ›› ››› ›› › ›› ››› ›› › ›› ››› V svoje vrste vabijo dostavljavce Pri Woltu trenutno sodelujejo z več kot 700 aktivnimi tedenskimi dostavljavci v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Celju in Novem mestu. Njihovi modri heroji, ki skrbijo za nasmehe lačnih uporabnikov, imajo možnost fleksibilnega dela, kar tudi sami, poleg dobrega zaslužka, ocenjujejo za največjo prednost medsebojnega sodelovanja. Wolt na Ptuju trenutno načrtuje širitev ekipe dostavljavcev in vse zainteresirane vabi k sodelovanju. Ur Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 01. februar do 07. februar 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 7.februarja 2022.. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Eva Kolednik, 2284 Videm Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 Poslovna in druga sporočila 22 www.radio-tednik.si COLOR CMYK   stran 22 torek z 1. februarja 2022 11 == ** DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM3WXM   3HWHNDYJXVWDRE 3H HWHN D DYJXVWD RE www.ptujski-festival.si KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ 8 SEZONA . PROJEKTA Vssee ddosedaan V anje njee odd o ddaje ajjee ssii laaahhko oggleda l da date naa &ĂĐĐĞ &&Ă ĐĞŬŝŝŝŶŶ zzŽŽƵƵddƵďďĞĞƉƌŽĮůŝ ŽĮůŝ ĮĮůŝŚ ůŝŝŚŚŚZĂ ZĂĚŝĂWƚƵũ W ũ “NAJBOLJŠI ““NA NA AJBOLJŠI JBOLJŠI BOLJŠI BO B OL O LJŠI L ŠI PEVCI Š PEVCI EV VC CI SO SO DOMA DO D OMA TAM, TAM TA T AM AM, A M, KJER KJ K KJE JE ER E R OTROCI O OTR OTRO OT OTROC RO R OC CII POJEJ POJE P POJEJO OJEJO O JEJO EJO JO O SLOVENSKE SL LOVEN LO L OVENSKE V NSKE KE PESMI P MI M IN N SE VESELIJO” VESELIJ VESELI VESELIJO VES V VESE VE E JO” O”” O 1DURĀLWH 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 1. februarja 2022 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV 23 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Poslovil se je OSMRTNICA Ferdinand Veingerl – Ferdo 1950–2022 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga Olga Stepanov Pogreb bo v četrtek, 3. februarja, ob 15. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico starega pokopališča položena na dan pogreba ob 13. uri. (rojena Cvetko) Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Mož in hčerki z družinama Žalujoči: tvoji najdražji www www.reporter.si www w.re .repor repor p ter.si si ROBERT GOLOB Janša ugrabil desnico za lastne koristi. PETER PIŠEK Celjski župan Šrot in minister Vrtovec gresta na roko vsemogočnemu kamionarju. IZ NO ŠTEV V E ILKE SPOMIN OSMRTNICA 28. januarja so minila 3 leta žalosti, odkar nas je zapustil dragi sin in brat Tiho je zaspala najina sestra Štefan Kodrič Olga Stepanov Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. MARJAN PODOBNIK Volivce poskuša nalagati s fantomskim mandatarjem. roj. Cvetko Žalujoča: mama in brat Vinko z družino AFERA SODNA PALAČA Sumljive okoliščine natečaja za 135-milijonsko novo sodno stavbo. S POTRČEVE CESTE NA PTUJU Žalujoča: sestra Silva in brat Viktor z družinama Samomoru osnovnošolke k ke ob rob www.salomongroup.si Tiha znamenja zlomljenih »Na ka »Na k j taake kegaa nisi isi ni is nikko kolii prrip ipra ravl ra v je vl jen! jen! n!«« VSAK TOREK! Srce je omagalo, dih je zastal, na tebe spomin bo večno ostal. SPOMIN OSMRTNICA 30. januarja je minilo eno leto, odkar si nas zapustil, dragi mož, ata, dedek in tast Hvaležen za vse, kar je dobrega storila moja teta Mihael Bigec IZ DEŽNEGA 19 Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se spomnite nanj. Tvoji najdražji roj. Cvetko Ne spreglejte v novi Jani zƏǣɿɿƫ zƏǣɿƫ ɿƫȸƏ ƫ ȇǣǝ ȇǣǝȵȸȒƳ ȵȸȒƳƏǴȇǣ ƏǴȇǣǝȅƺ ǝȅƺɀɎǣǝ ɀɎǣǝ ȇƏ ȇƏɮȒǼǴ ɮȒǼǴ ɮȒ ȒǼǴȒɮ Ȓɮ Ȓɮ Ȓ ɮ ɮǸ ǸȒȅ ǸȒȅȵ ǸȒ Ȓȅ Ǽƺ Ǽƺ ƺɎɖ ɀƮ ɀƮƏɀȒȵ ƏɀȒȵ ɀȒȵǣɀȒȅ ǣɀȒȅ No ovice e Svet Svet24 24, za a sam sa o 3,2 3,2 20 0 EU E EUR, R,, v ko kompletu l ttu z rev re ij ijo j Li Liza Liz iza Maja Ma M jja, za za sam samo o4 4,20 4,2 20 E EU EUR R.. iin R n v kom komplet pletu z rev revi vijo jo Lad Lady y, za sam mo 4,2 4 0E 4, EUR. R. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO NESNICE, rjave, 22-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel.040 531 246. Olga Stepanov S POTRČEVE CESTE NA PTUJU V SPOMIN Žalujoči: nečak Davorin z družino Minilo je mesec dni, odkar nas je zapustil naš dragi V naših srcih si zapisan, čas nikoli te ne bo izbrisal, ti sedaj spokojno spiš, a v naših srcih ti živiš. Tomislav Kolar IZ PTUJA, SLOMŠKOVA 12 Ohranimo ga v lepem spominu! Marija PRODAM 280-kg teličko simentalko za nadaljno rejo ali pleme in okrog 180-kg prašiča. Tel. 031 865 585. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. Umrli so Umrli so: Marijan ŠŠulek, Kicar 10e, roj. 1952 – umrl 19. januarja 2022; Nada Kelenc, roj. Šmigoc, Brstje 14a, roj. 1949 – umrla 19. januarja 2022; Jožefa Gomboc, roj. Rep, Rogaška c. 62, Ptuj, roj. 1955 – umrla 20. januarja 2022; Simona Kurbos, Videm pri Ptuju 28, roj. 1986 – umrla 20. januarja 2022; Irena Potočnik, roj. Rampre, Kupčinji Vrh 23, roj. 1935 – umrla 24. januarja 2022; Franc Forštnarič, Bukovci 77, roj. 1938 – umrl 22. januarja 2022; Ivana Tomažič, roj. Kekec, Muretinci 25, roj. 1938 – umrla 23. januarja 2022; Veronika Petek, roj. Senica, Cvetkovci 104, roj. 1933 – umrla 25. januarja 2022; Janez Hebar, Sp. Ključarovci 11, roj. 1936 – umrl 25. januarja 2022. V SPOMIN Danes, 1. februarja, mineva šest let žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Stanko Čuš IZ HLAPONCEV 24 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se ga z lepo mislijo spomnite. Žalujoči: žena Zalika in sin Stanko z družino Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Franca Forštnariča IZ BUKOVCEV 77 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste mu na njegovi zadnji poti izkazali spoštovanje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za sveče, vence, ikebane, cvetje in za svete maše ter dar cerkvi. Še posebej se zahvaljujemo za molitev in govor ge. Otiliji Markovič, župniku, pevkam in pevcem cerkvenega pevskega zbora za odpete žalostinke, praporščakoma in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi tvoji Štajerski TEDNIK torek, 1. 2. 2022 COLOR CMYK Kronika 24 stran 24 torek z 1. februarja 2022 Ptuj z Izpad zdravstvenega kadra v bolnišnici Slovenija z Sindikati zdravstva in socialnega varstva napovedali stavko Manjka petina zaposlenih Dovolj jim je čakanja in vladne ignorance Okužbe med zaposlenimi v zdravstvu so izjemno velik problem. V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj dnevno iz delovnega procesa zaradi okužb izpade okrog 15 zaposlenih. »V enem tednu to predstavlja kar 20 % izpad, kar je ogromno. Nekaj čez 500 nas je vseh skupaj in v tem trenutku je prihodnost zelo negotova,« priznava Teodor Pevec, strokovni direktor SB Ptuj. Foto: ČG Teodor Pevec pravi, da je prihodnost zelo negotova in da s strahom vsak dan pogleda seznam manjkajočih zaposlenih. Delovišča, ki bi v smislu reševanja problemov s kadrom posebej izstopalo, ni, težave se praktično pojavljajo povsod. Proces dela vsakodnevno prilagajajo situaciji. »Res pa je, da so nekatera delovišča omejena, ker zna zelo malo ljudi opravljati nekatera dela. Tu gre predvsem za ozko specializirana področja, v mavčarni so le štirje, odsotnost enega, dveh je praviloma bizaren problem, v tem primeru pa zelo velik. Podobno tudi dializa, laboratorij, lekarna ... Pripravljeni smo na vse možne scenarije,« zagotavlja Pevec. Takega osipa, kot so ga deležni v tem valu, nikoli doslej ni bilo, pri čemer strokovni direktor SB Ptuj opozarja: »V preteklosti, denimo v času gripe, nismo testirali in so zaposleni delali tudi nahodni, kar seveda ni prav. Zdaj je to veliko bolj strogo.« A možnost, da bi celo okuženi v prihodnje delali na oddelkih (seveda s covid bolniki), ni popolnoma izključena. Pevec meni, da je prihodnost nepredvidljiva in da se tudi pri nas lahko v najslabšem primeru uveljavi švicarski primer. Nov protokol nameščanja bolnikov V veljavi pa je tudi nov protokol, po katerem okuženih bolnikov, ki so na drugih oddelkih, ne bodo selili na covid. Znotraj navadnih oddelkov bodo zanje vzpostavili ločene cone. »Če si bo nekdo zlomil gleženj in bo pozitiven, bo ostal na kirurgiji, seveda ločen od drugih. Varnostno bo vse enako, tudi zdravstveni kader bo opremljen kot na covid oddelku, le pacienta ne bomo selili, ker je tega enostavno že preveč,« pojasnjujejo v ptujski bolnišnici. Dženana Kmetec Rojstva: Anja Gabrovec, Krčevina pri Ptuju 75, Ptuj – deklica Mia; Lara Janžekovič, Juršinci 38a, Juršinci – deček Matic; Anja Masten, Frankovci 37, Ormož – deček Tias; Tina Sel, Starše 53, Starše – deklica Julija; Donjeta Ajažaj, Trg svobode 30, Slovenska Bistrica – deček Doal; Mirjana Međimurec, Biš 8a, Trnovska vas – deklica Zara; Monika Gajšek, Dobrina 59, Žetale – deklica Naja; Anja Krajnc, Spodnje Negonje 5c, Rogaška Slatina – deček Jan; Sintija Juršič, Spodnja Sveča 19a, Majšperk – deček Bjon; Adela Krajinović, Trubarjeva ulica 7, Ptuj – deklica Iman; Simona Šimenko, Lasigovci 15a, Polenšak – deček Vito; Vanessa Romih, Otemna 4b, Šmartno v Rožni dolini – deček Bor; Patricija Kidrič, Križeča vas 14a, Poljčane – deček Oskar; Daniela Ivanuš, Zamušani 54a, Gorišnica – deček Ožbej; Taja Bračič, Zgornja Hajdina 44a, Hajdina – deklica Klara; Doroteja Zinner, Jareninski Vrh 3c, Jarenina – deklica Ines; Sinem Novak – deklica Lucy; Sandra Hrženjak – deklica Evelin; Gabrijela Dobrovnik – deček Teo; Tanja Nrecaj – deček Alex. Reprezentativni sindikati v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva so zaradi vladnega kršenja dogovora o nadaljevanju pogajanj napovedali stavko, ki se bo začela 16. februarja. Zahtevajo takojšen začetek pogajanj ter sprejem standardov skladno s stavkovnimi sporazumi iz leta 2018, so sporočili. Skladno z novembra lani sklenjenim dogovorom o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva med sindikati in vlado bi se pogajanja morala nadaljevati najkasneje do 15. januarja, a do tega ni prišlo. »Sindikati smo vladno stran večkrat pisno pozvali k začetku drugega kroga pogajanj, vladna stran pa z obvestilom o nepričetku drugega kroga pogajanj neposredno krši sklenjeni dogovor, ki ima naravo kolektivne pogodbe in katerega kršitev ima za posledico tudi plačano stavko v obeh dejavnostih,« so zapisali v sporočilu za javnost. Izpostavili so, da je vlada že sprejela pogajalska izhodišča za pogajanja o spremembah v okviru kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, in sicer vsem enako in vsem za šest plačnih razredov, pogajalskih izhodišč za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege pa ne. Pristojna ministra za zdravje Janez Poklukar in za delo Janez Cigler Kralj sta v sredo pojasnjevala, da izhodišča za pogajanje še usklajujejo na ravni vlade. V sindikatih zdravstva in socialnega varstva pa so razočarani in ogorčeni nad izhodišči, ki jih je za zdravnike in zobozdravnike sprejela vlada. »Potezo vladne strani razumemo kot ponižujoč odnos do vseh ostalih zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki niso zdravniki in ki kljub ali ravno zaradi reševanja epidemiološke situacije vlagajo maksimalne napore pri opravljanju svojega poslanstva,« so še navedli. Po navedbah sindikatov je novembrski dvig plač povzročil nastanek plačnih nesorazmerij znotraj timov in namen nadaljevanja pogajanj »je bil odprava teh nesorazmerij z dvigom plač tistim zaposlenim, ki v pogajanjih leta 2021 niso bili deležni dviga plač ali pa je bil ta dvig minimalen«. Ocenjujejo, da je vlada v že tako težke delovne pogoje s svojim ignoriranjem pozivov k pogajanjem vnesla nemir in povzročila krhanje medsebojnih odnosov v timu in s tem še dodatno spodbudila zaposlene, da odhajajo iz obeh Foto: Bobo/M24 Kateri sindikati so napovedali stavko Stavko so napovedali sindikat zdravstva in socialnega varstva, sindikat zdravstva in socialnega skrbstva, sindikat delavcev v zdravstveni negi, sindikat medicinskih sester Florence, sindikati v zdravstvu Slovenije Pergam in sindikat kliničnega centra Ljubljana, sindikat farmacevtov Slovenije, sindikat laboratorijske medicine, sindikat sevalcev ter sindikat centrov za socialno delo. dejavnosti. »Sindikati vladne nepripravljenosti na začetek pogajanj ne moremo razumeti drugače, kot da gre za namensko rušenje sistema javnega zdravstva in socialnega varstva,« so zapisali. Začetek pogajanj za višje plače zdravnikov in zobozdravnikov Na drugi strani so sindikati, ki zastopajo zdravnike in zobozdravnike, z vladno stranjo začeli pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, čeprav te informacije z zdravstvenega ministrstva še niso uradno potrdili. Pogajalska izhodišča vlade so ocenjena na okoli 111 milijonov evrov letno. Če je na Blaževo (3.) oblačno, bo na Jurjevo privlačno. Vlada naj bi v izhodiščih, ki jih je sprejela minuli teden, predlagala dvig šestih plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike. Izhodišča vlade sicer med drugim še določajo novo najvišjo omejitev glede uvrstitve v plačni razred, in sicer 63. plačni razred. Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike za šest plačnih razredov dopušča zadnji interventni zakon za omilitev posledic epidemija covida-19 (PKP 10) in velja do 31. decembra 2022. Vsi javni uslužbenci, torej tudi zdravniki in zobozdravniki, so do te spremembe namreč lahko dosegli največ 57. plačni razred, višji plačni razredi pa so bili »rezervirani« za funkcionarje. V 57. plačnem razredu je okoli 2500 zdravnikov, to je 36 odstotkov od skupno okoli 6900 zdravnikov. Pričakovati je, da bo sporazum z ministrstvom za zdravje največ prinesel najbolje plačanim zdravnikom, a tudi drugi si lahko obetajo visok skok po plačni lestvici. Vladni okvir zvišanja bi namreč pomenil povprečno zvišanje mesečne plače za okoli 1340 evrov na zdravnika. Predsednik največjega zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je takoj po sprejemu vladnih izhodišč izrazil pričakovanje, da bi se pogajanja zaključila konec meseca. Izhodišča Fidesa pa so po navedbah Kuštrina okviru možnosti, ki jih daje dvig plačnega stropa z desetim interventnim zakonom, ter naslavljajo vse slovenske zdravnike in zobozdravnike. Kot je navedel, je nujno prisluhniti in ustrezno spodbuditi mlade, v okviru možnosti interventnega zakona pa nasloviti izkušene zdravnike, ki so na višku svojih moči in na katerih sloni kakovostna medicina, ki je gonilo napredka in predstavlja jedro javnega zdravstvenega sistema. sta Danes bo deloma jasno z zmerno oblačnostjo, na vzhodu sprva še pretežno oblačno, možna bo kakšna ploha. Ponekod bo pihal veter severnih smeri. Jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 2 do 8, na Goriškem in ob morju okoli 10 °C. OBETI: V sredo bo dokaj sončno z nekaj spremenljive oblačnosti. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO