Poštnina platana v gotovini. Die Postgebiihr bar bezahlt. ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Pfei« - cena f I DRUŽINSKI TEDNIK f»ni»uml.,Uiil>i,uall)llmu, >iunuHl>iinHiuimmnmnuiuuni>m>^i Nemcem onemogočilo najdbo bombniških oddelkov. S tem manevrom pa Američani nikakor niso razpršili nemških lovskih sil. ki niso dovolile, da bi iim samostojne i-lovcev za dolge progo preprečile njihove silovite napade na mnogo važnejša tmmbniška krdela. Ko so postali oblaki nekako v bližini nemške meje nekoliko boli raztrgani ter so prileteli bombniški oddelki nad nemško ozemlje, ie pričela bliskovito delovati nemška obramba. Prve lovsko jate so se navalile na sovražnika. prebilo močno lovsko zaporo in se priklenile na debele štiri-motornike. izmed katerih so nekateri že podlegli strojniškim in topovskim strelom nemških lovcev. Po teh prvih letalskih bitkah .ni imela ameriška posadka pri nadaljnjem poletu več niti minute miru. Nekai letalcev, ki so se vrnili s poleta na Berlin, ie izjavilo, da so si morali severoameriški l>om!>niki tipa Booling prebiti pot preko dveh letalskih bitk. ki sta bili nai-srditejši dosedanji bitki, ker so tako pri prihodu kot pri odletu nemška letala »kot obsedena« napadala Američane. Z neverjetno zanosnostio so se nemški lovci skupno s težko oboroženimi letali zmerom znova zaganjali v bomb-niške oddelke. Ponovno se ie )K>ka-zalo. da trajno obnavljajoča se lovska zaščita, ki ie tudi tokrat številčno prekašala bombnike, ni bila sposobna, da bi zadržala junaške nemške lovce Tudi strnjena obrambna moč štirimo-tornikov ni mogla ohromiti napadalnega zaleta lovcev in rušilcev, ki so se kot divii volkovi metali v črede bombnikov ter zbirali žrtev za žrtvijo. Nad področjem Braunschweig-Mag-deburg so ie letalska bitka razvila v izredno ogorčen dvoboj med nemškimi hitrimi lovci in dobro olmroženimi bombniki, ki so skušali tu strnili svo- ja raztegnjena krdela v strnjeno in tesno nanizano skupino, da bi tako dosegli močnejšo obrambno moč proti silovitim letalskim napadom ter se čim boli osredotočili za napad na Berlin, V te zbiralne poskuse ie pa udaril glavni sunek močnih nemških lovskih sil. Tako so ie iz spopada obeh nasprotnih oddelkov razvila ena nai-ogorčenejših letalskih bitk te vojne, štiriniotorni bombniki, ki so iih zadevali nemški streli, so se drug za drugim razletavali v zraku. Padala so nihala proti zemlji, a le malo ameriškim letalcem se ie posrečilo, da so se rešili iz pekla te letalske bitke. Večina gangsterjev ie padla mrtva na zemljo. Sestrelitve, ki so iih nemški lovci dosegli tu. so bile posebno uspeš, ne. ker so bili ti straliovalni bombniki še natovorjeni ter se ie večkrat zgodilo, da so so vsled napada nemških letal s svojim bombniškim tovorom vred razleteli v zraku. Ostali bombniki, ki so iih zasledovale druge lovske jate. so morali zasilno odvreči svoje bombe. S tem ie nemškim lovcem uspelo, da so razbili bombniške oddelke ter jim onemogočili, da bi se spet lahko zbrali v strnjene napadalne skupine. Vsled tega srn iate 8. ameriškega letalskega brodovja priletele nad Bprlin v posameznih krdelih Letalski boji so se nadaljevali daleč preko mestne meje. dočirn ie bombnike že pri prihodu v berlinski obrambi pozdravil izredno močan protiletalski obrambni ogenj. Kot so poročale posadke, ki so so vrnilo z napada v Anglijo, je bil tu protiletalski ogenj najhujši ogenj, ki so ga kdaj koli doživeli nad NemČiio. Napad sam ie imel popolnoma stra-hovalni značaj, ker so letalski nanest ri bombardirali skorai izključno stanovanjske okraje. Tudi pri povratku ni nastal nikak odmor v ogorčeni letalski bitki. Močno zbita in razbita letala so pri povratku predstavljala beg poražene zračne armade. V *ei triurni letalski bitki uad zahodno Nemčiio so izgubili Američani skupno 129 letal, ki so se razletela večinoma na tisoče delov. S lem so pri svoiih štirih dosedanjih dnevnih napadih na Berlin izgubili skupno 400 letal, večinoma štirimotornih bombnikov. To, pomeni, da jih vsak polet velja kakih, 100 letal, torej vselej mnego več ko j celo lotalsko iato. Socializem Ni_ ga gotovo problema, ki bi v zadnjih desetletjih tako zanimal človeštvo, kakor socializem. Nobenega pojma niso tako različno razlagali in uporabljali za tako različne naredbe in zakone. »Vse stranke so uporabljale to besedo kot geslo svojega pra pora kot vabilo, znkai vedele so. da se bodo ljude strnili okoli voditeljev, ki naj bi ublažili veliko bedo in uresničili pojme socializma. Vsakdo, kdor je o socializmu govoril, ga je dru gače razlagal in nihče ni bil zmožen spoznanja pravega socializma in nje- fovega pravca. Šele. ko si je Nem-ija leta 1933. nadela nalogo uresničenja pravega socializma, je prišel pravi smisel in pravi cilj tega pojma na dan. Kolikokrat smo morali slišati: so cialist je ta, kdor kaj daruje ali da Ali: socializem ima svoj izraz v miloščini. Toda v življenjskih postaval ne more biti dovoljeno, da bi bil kdi lastnik tolikih dobrin, da bi mogel 7 njimi obdarovati druge, nasprotno, ni prav, da kdo nima niti, kar mu i>: potrebno za skromno življene. Na ravi človeka sami je pa zoprno, biti odvisen od miloščine, ali darov zaka' človek noče živeti od miloščine in ho če sam zaslužiti, kar potrebuje. Za to mu pa mora biti dana možnost. Vrhtega moremo bedo z miloščino al. darom le ublažiti ne pa odstraniti. To pa nima z udejstvovanjem pravega socializma nikakšne zveze. Nekateri pojmujejo socializem kot po-vzdig življenjskega položaja in sr. •a-trajo s tem program socializma kot izčrpan, ne pomislijo pa pri tem kako naj se doseže ta povz.dig. Ni težko doseči trenutnega zboljšanja življenjskega položaja. To pa bi zelo malo koristilo, Če zboljšanju ne moremo dati trajne podlage. Le zdrav razvoj celotnega dela in celega gospodarstva more trajno zajamčit resnično izboljšanje življenjskega po ložaja. Socializem se v takem trenutnem zboljšanju ne- izpopolnjir-. z-aka i vsaka najmanjša kriza vpliva pri takih zboljšanjih porazno in jih v sko-ro vseh primerih popolnoma uniči. Kdor še živi in misli v starem li beralnem smislu, 'se ne more otrest mnenja, da je popravilo, poravnavi in izboljšanje socialnih škod in zadei stvar države. Njegovo mnenje je. dr si je vsak posameznik sebi najbližji, da, če njemu dobro gre in ne potre buje od države nikake pomoči, ni sme nihče ničesar zahtevati od njega, ako pa mu slaba prede, mora država skrbeti zanj. On noče potem takem priznati nobene lastne dolžno sti, zahteva pa zaščite in podpore v življenjski sili in bedi. To pa nikakor ni socializem in ta ko si ne moremo socializem predstav ljati. Na podlagi takih mišljenj pr tudi ni mogoče uveljavljenje praveg: socializma. Kakor že preje poudar jeno, ni nikakor cilj pravega soci auzma dajanje in prejemanje milo ščine, kakor tudi ne zvišanja delav skih plač in preprečitev socialnih škod. Socializem mora vpostaviti jam stvo človeškemu obstoju in pravici ki naj človeku pripomore do tega, dr bo v bodoče deležen vseh dobrin sveti' in da bo mogel priti do svojega deli v porazdelitvi in uporabi vseh dobri) tehničnega in kulturnega razvoja Vse, kar je sad človeškega dela in na pora in vse, kar svetu daje narava mora biti vsakomur, ki je v tem so 'deloval, v korist in v uporabo. Ures ničenje socializma torej ni nikakoi le zadeva države, lastnika ali katere sibodi organizacije, temveč zadevr. vsakega posameznika, ki ima pravici do življenja, če vidimo v uresniče nju socializma lepše in ugodnejši življenje, kar je pač večna želji vseh in o čemer so sanjale vsa pro šla pokolenja. se moramo pač tru diti, da dosežemo izboljšanje in po vzdig življenjskega standarda, ki ob stoji v tem, da pomnožimo in izbolj Samo našo prehrano, da se morenii bolje obleči, da imamo lepša in boljši stanovanja in da moremo tudi poseč po vseh dobrinah, ki so v prošlost veljale kot razkošje. Vse te dobrini pa se morajo, preden pridejo do prebivalstva, dobaviti in izdelati. Tu ima jedro socializma svoj začetek — v dobavi in v delu. Kakor hitro za čnemo kaj ustvarjati, kar koli izde lovati, se v tem začenja socializem Preden pa moremo kaj vzeti, morami nekaj dati. Socializma ne moremi doseči s proklamacijo ene odredbi ali s tem. da se nakazujejo podpori — mora se uveljaviti z izvrševa jem trdih dolžnosti ljudstva, in sice’ s sodelovanjem vsakogar, brez iz jeme. Kolikor več dobrin nam delo pri bavi, v toliko večji meri pridejo ti med prebivalstvo. Kolikor več' živi more kmet pridelati na svoji zemlji toliko več jih je prebivalstvu na raz polago. Ako se nam posreči delovni čas proizvodnje na katerisibodi načii skrčiti, bodisi s povečanim naporor ali z uporabo strojev, postanejo stro-ški proizvodnje manjši in vsled teg: tudi cena pade. Zmanjšani proizvodu-stroški vplivajo torej neposredno na Sva taaisfiia Munissla Pred kratkim sta prišla v reke oblasti dva zanimiva, pa tudi hudo žalostna komunistična dokumenta ki vendar enkrat kažeta komunizem v vsej njegovi duhovni, pa tudi vojaški uboščiui. Prvi ie dokument o sodelovanju slovenskih in italijanskih komunistov na Primorskem, drugi pa posebno poročilo okrajnega komiteja KPS iz St. Jerneja o komunističnem porazu na .Javorovici. Oba dokumenta razgaljata komunizem do dna. Na Primorskem »e komunistično aj: banje kakor povsod odeva v plašč narodnosti in grozi vsem »izdajalcem«, ki bi kakor koli sodelovali z okupatorjem. s smrtno kaznijo. Zaslepljenost ljudstva in zaverovanost v narodne ideale ie komunističnim voditeljem posebno na Goriškem in Primorskem sploh bila voda na niihov mlin. Kajpak iih pa njih narodnost ni ovirala, da ie ne bi v primernem trenutku zavrgli kakor obrabljeno obleko in se zvezali s tistimi, ki so se nekdaj obnie najbolj spotikali, z Italijani. Vse te trditve niso iz,, trte zvite, sai jih potrjuje črno na belem letak, ki Ba ie izdal goriški mestni odbor OB v februarju. Letak se pričenja: »Goričanil Slovenci in Italijani!« Zdaj sledi slavospev Titu. nato pa: »Pod vodstvom KPI (Italijanske komunistične partije) so se zganilo tudi množice italijanskega naroda... Slovenski in italijanski narod sta se tako našla na isti poti v borbi roti istemu sovražniku, v borbi proti fašizmu....« Letak se končuje z vzklikom: »Živel skupni boi slovenskega in italijanskega naroda!« Letak ie dvojezičen, na eni strani je italijansko, na drugi slovensko besedilo. Pod italijanskim besedilom se ie slovenski goriški mestni odbor OF podpisal: »11 eomitato OB per la citth di Go-rizia.« Morda ie bil la žaljivi letak potreben. da so se ieie goričkim Slovencem odnirati oči... če ie goriški letak o sodelovaniu slovenskih in italijanskih tolovajev klavrno izpričevalo komunistične narodne zavednosti in niihove duhovne re\5čine. ie izredno poročilo o iavo-roviškem porazu dokaz komunističnega vojaškega propadanja. Glasi se: »Oblastnemu K. KPS. Novo mesto, izredno poročilo. Zaradi vsakodnevnega patruliirania sovražnika skoro po vseh vaseh našega okraja ie politično delo zelo otež-kočeno. Prav tako ie naša voiska utrpela hud udarec. — Dne 16. marca se ie belim in Nemcem posrečilo pritihotapiti v okolico Javorovice, kier so ie nahajal bataljon Cankarjeve brigade. vas obkoliti, nakar se ie razvila borba. Doznali smo. da ie bila pogreška štaba bataljona ker ni pravočasno in pravilno sieural položaja bat. Vse pa-trole so bile poslane prepozno, tako da ie sovražnik na lahek način obkolil vas z vseh strani. Pri štabu sta se nahaiala tudi namestnik komandanta brigade in načelnik štaba brigade. Izgube na naši strani so velike, kakor smo dognali preko 100 naših tovarišev. Naši politični delavci in kurir ii. C po številu, so se rešili. Morala prebivalstva v našem okraiu je zaradi te nesreče zelo padla in ie politično delo zelo otežkočeno. Pred to nesrečo smo se kretali oo dolinskih vaseh vsai ponoči, sedai pa to ni mogoče, ker sovražnik kontrolira vasi tudi ponoči kar naša voiska zaradi maloštevilno«ti ne more preprečiti.« S. F. — S. N. in nečitljiv podpis sekretarja in žig. Morda ie ta dokument potreben, da se bodo še nekaterim odprle oči... Podeželje se budi Pit lep® uspelih protikomunističnih zborovanj V Škocjanu pri Mokronogu, v Št. Jerneju, v Šrcarjeti, v Tržiču in v Dravljah so se zbrali protikomunistični borci in manifestirali svoje prepričanje Ni dolgo tega. kar smo brali, da ie prišla domobranska posadka tudi v st. Jernej pri Novem mestu, v vas. kier so.komunisti iskali opore iz svojih gorjanskih skrivališč. Našj domobranci so pa zdaj zasedli tudi maniše kraje, tako da ie takšnim komunističnim skrivališčem enkrat za vselej odklenkalo. še vse bolj pomembno kakor zasedba takšnega kraia ie Pa politično zorenje ljudi, ki so se zdaj na svoji koži in na lastne oči prepričali, kai ie komunizem. Logična poslediea tega prebujenja so večja in manjša protikomunistična zborovanja na katerih manifestirajo protikomunistični borci svoje pieoričanie in ponče tiste, ki so še nepoučeni ali zaslepljeni. Tako so se vršili na beio nedelio štirje lepo uspeli propagandni shodi na Dolenjskem: v Škocjan« pri Mokronogu. v St. Jerneju pri Novein mestu. v Šmarjeti in v Tržišču. V Škocjanu. v Šmarjeti in v Tržišču so bila zborovanja oo prvi iutrnii maši. v Št. Jerneju pa popoldne po litanijah. Posebno mnogo liudi se ie udeležilo protikomunističnega zborovanja v št. Jerneju. Zbralo se ie več ko 600 poslušalcev, ki so navdušeno pozdravljali govornike. Prvi ie govoril dr. Benedičič. Obračunal ie s šentjernejski-rni komunisti in nakazal smernice za prihodnost. Drugi govornik gospod Burlan. ie poudariL da bo moral št. Jernei šele dokazati svoio pripadnost domobranstvu, medtem ko so to sosedne vasi že s krvnim davkom izpričale. Iz okolice št. Jerneja ie namreč največ domobrancev, okrog tisoč po številu. Prav tem pogumnim in neomajnim borcem se mora tudi Št. Jernej zahvaliti, da ca ne ogrožajo več komunisti in da bo letos mirneje preživljal leto kakor lani. Ljudje so se z zborovanja vračali zadovoljnih obrazov v živahnem pomenku o vsem. lcnr so slišali in v upanju, da bodo doživeli pod domobranskim okriljem boljši čas. Na škocjanskem zborovanju sta govorila dr. Blatnik, ki ie v cerkvi razlagal pastirsko pismo proti komunizmu in gospod Furlan. Drugi govornik ie predvsem pozval mladeniče in može. nai se pridružijo skupni borbi domobrancev proti našemu narodnemu sovražniku, komunizmu. Dejal je. da ie razumljivo, da bi vsakdo zdai rad doma obdeloval polja. vinograd in njivo, toda zavedati se moramo, da bo to delo.brez haska, če ga bodo ves čas motili tolovaji z napadi. Zato moramo naiprei iztrebiti s skupnimi močmi tolovaistvo. nato se pa posvetiti obnovitvenemu delu. Njegov govor ie imel tak uspeh, da se ie takoi dragi dan prijavila večja skupina skrivačev v domobranske vrste. Na protikomunističnem shodu v Šmarjeti je govoril gospod Demetrij Weble. Tudi on ie pozival mladi moški svet. nai se pridruži domobrancem v protikomunističnem boiu. Zborovanja se ie udeležila velika množica ljudi, njegove besede so pa padle na rodovitna tla. V Tržišču ie domobranska posadka bila komaj teden dni. vendar so si vrli fautie takoi pridobili naklonjenost in zaupanje liudi. Na propagandnem shodu ie nagovoril zborovalce gospod Bine Sedei Njegove klene besede so toliko večjega pomena, ker so se shoda udeležili ljudie iz vse mirenske okolice in ponesli novo oznanilo tistim, ki ga sami niso mogli priti poslušat. Ljudje so pokupili tudi mnogo naših časopisov, sai so morali biti tako dolgo brez pravih informacij. da jim ie beseda resnice po tolikih lažeh kar dobro dela. Štirinajst dni pozneie. preteklo nedeljo. se ie pa- vršilo izredno leno uspelo protikomunistično zborovanje bliže Ljubljani, v Dravljah. Po dopoldanski maši .so se pričele iz draveljske okolice in iz Dravelj zgrinjati skupine ljudi pred cerkvijo, kjer se ie ob enajstih pričelo zborovanje s petjem domobranskih pesmi. Po recitaciji Gregorčičeve »Naš narodni dom« je izpregovoril prvi govornik gospod Jeločnik. V imenu vseh se ie spomnil gospoda prezidenta Kupnika. kar ie sprožilo burne ovacije poslušalcev. Nato ie prešel govornik k snovi. Omenil ie trde boje domobrancev, ki se bore za na.šo boljšo bodočnost ob strani nemških čet. Razgalil ie zločinsko in podtalno delo komunistov, čigar logična posledica ie bila samoobramba narodu: domobranstvo. Drugi govornik, gospod Kociper, ie omenil predvsem mnogoštevilne uspehe domobranskih čet v preteklem tednu na Dolenjskem, kier ie padlo izredno mnogo komunistov, še več iih ie pa bilo uietih. Komunizem pri nas propada, ker ni zakoreninjen v zemlii in ljudeh, ker ie lažniv in trhel. Naš kmet izrablja orožie komunistov nroU njim samim. To dokazujejo že skrivači. ki so komunistom kajpak trn v Peti. . , ... Govora obeh govornikov sta zbudila mnogo odobravanja, sai ie bilo v n iih res toliko resnice, da so se iele oči odpirati še tistim, ki so, iih doslei nalašč zapirali Po govorih se ie propagandni referent draveljske posadke prav po domače pogovarjal z liudnii. jim odgovarjal ,na razna vprašanja in pojasnjeval dejanski položaj. Pozval Slovesna proslava praznika dela v ljubljanski operi 1. inaia dopoldne ie bila v ljubljanskem opernem gledališču svečana prireditev v proslavo praznika dela. N< povabilo višjega SS skupinskega vodie Roseneria so se ie udeležili nai viši; predstavniki nemške vojske iu oblasti ter zastopniki slovenskega iavnee® življenja. Prireditvi ie prisostvoval tudi prezident Leon Rupnik, škof dr-Rožman, nemški generalni konzul dr Muller. hrvatski konzul profesor Šalih Baljič in drugi. Operni oder ie bil za ta prazni* dela slovesno okrašen z zastavami is zelenjem, v sredi ie oa stal bronasti kip Adolfa Hitlerja.. Slovesnost 6e i® začela točno ob 10. Otvoril io ie operni orkester, ki ie odigral Grieg- vo »Slav; nostno koračnico«. Nato so gojenci nacionalno-političnega vzgojnega zavo; da v Št. Vidu v zboru deklamiral' pesem Heinricha Lerscha »Pesem delavca«. potem pa ubrano zapeli pesem: »Preko vseh streh zveni«. Ko se ie polegla ta pesem, so gojenci istega zavoda mogočno odpel' pesem nemškega delovnega ljudstva »Delavci, kmetie. vojaki«. SS-Obersturmfiihrer Ploner ie nato v ognjevitem nagovoru prikazal not. po kateri se ie Nemčija pod Fiihrer-jevim vodstvom dvignila do svoie da-n:>šnie močj in veličine. Govornik i0 svoj govor nato zaključil s pozdravom Fuhreriu. vsi navzočnj so pa zapeli himno nemškega naroda S tem se ie ta lepa praznična prireditev končala. Spremembe predpisov o zapiranju trgovin Na podlagi člena 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne [20. septembra 194??. št. 1. Službeni list št. 273/86 iz 1943 v zvezi s čle- ,— - — - —,t - ■ nsi si. tioioo it joto v zvezi s mete mlade Dravelicane. nat se nom 47 ministrske uredbe o odpira- za brezkompromisno borbo ob strani domobrancev, če žele sebi in svojemu narodu dobro. Na koncu so poslušalci odkritih glav zapeli himno »H e i Slovenci« in z nio uspešno zaključili to lepo uspelo zborovanje. ceno in tako gre večji napor pri delu spet na račun posameznika. Da se v bodočnosti stroji, ki so že enkrat izpodrinili delavca z njegovega mesta, ne bodo več izrabljali kit sredstvo za povišanje dobičkov delodajalcev, temveč da bodo delavcu v pomoč in mu dovolili varčevanje lastnih telesnih sil in da ne bo napor. ki ga delavec troši pri .delu. v izključno korist posameznih finančnikov — zato bo moral skrbeti duh nove Evrope. V tistem času tudi ne bomo trpeli gledalcev in parasitov, kajti te bodo delovne, sile postavile na sramotni oder in jim vzele pravico do deleža od ustvarjenih dobrin. Iz tega spoznamo. dav se temeljna cahteva socializma izraža le v pravici do dela. Kakor hitro se ta pra; vica do dela uveljavi, odvisi. razvoj socializma od sodelovanja ljudstva. Različne demokratske države, kakor Anglija in Amerika govore že desetletja o uresničenju socializma, niso pa do danes mogle z nobeno svojo vlado — v kolikor jih ni do tega pripravilo oboroževanje zadnjih let — zajamčiti pravico do dela .lastnemu prebivalstvu. Demonstracije brezposelnih. ki so zahtevali dela in kruha. so bde v teh deželah na dnevnem redu. To dokazuje, da so bile vse obljube teh vlad le prevara in da te vlade niso nikoli mislile na bodočnost in tudi ne bodo nikdar mislile na izboljšanje položaja delavskega prebivalstva. Ako je danes nemški delavec edino resnično deležen pravega, socializma, ee moramo spomniti, da je v Nemčiji Fiihrer Adolf Hitler takoj vzpostavil pravico do dela in že v nekaj mesecih svoje vlade spravil sedem milijonov brezposelnih na delo. Če mnogo ljudi vidi v socializmu le njegovo udobno in lepo stran, ki naj Je lcaj daje, je to pojmovanje socializma zgrešeno, zakaj uveljavljanje socializma moremo doseči le s skupnim naporom vseh, brez izjeme. Pravi socializem obstoji v tem, da je vsak posameznik pripravljen po svoji moči in svojih zmožnostih delati zase in za vzajemnost. Takšni so »isvobodilci« Srbov Beograd, 25. aprila. Česar še ni dosegel razvoj voine zlasti od teheranske konference dalie. to ie uspelo v zadnjih dneh s strahovalnim napadom angloameriškim letalcem na Beograd, piše voini dopisnik dr. Otto Schulmei-ster. V vseh pogovorih 9 Srbi v zakloniščih in v bunkerjih in po napadih pred uničenimi 6tauovanji. gorečimi hišami in mrtvimi znanci na cestah, se ie glasno slišalo, kako bo Srbi preklinjali te »prijatelje«. To politično prebujenje, kt ie nastalo med bolečinami in solzami, ie zato tem močnejše. Zadnii težki strahovalni napad. katerega žrtev so bili predvsem notranii deli Beograda, ie na krat način pokazal Srbom, da so le predmet politike svojih bivših zaveznikov. Podtalna propaganda, ki ie vse znova skušala zagotoviti prebivalstvu srbskega glavnega mesta, da se mu ne bo nič zgodilo, se je zdai razkrinkala. Po razdejanjih, ki ga ie povzročil že prvi napad na pravoslavno Veliko noč predvsem v naseljih, kier je bivalo najrevnejše prebivalstvo, ie bombardiranje v opoldanskih urah naslednjega dne zelo poškodovalo tudi samo mestno središče. Močan sovražni bombniški oddelek ie kliub jasnemu razgledu iz veliko višine bombardiral s težkimi bombami predvsem reprezentativne stavbo mesta. Ruševine hiš. kj so se podrle, so pokopale pod seboj svoie prebivalce. Mnoge porušene stavbe so bile najtesneje zvezane s preteklostjo zadnjih desetletij srbske zgodovine. Strahovalni bombniki niso prizanesli niti srbskim bolnišnicam. Brez izbire cilia so vrgli svoie bombe na cerkve in šole in na stanovanjske hiše revnega prebivalstva. Kakšno uro kasneie. ko ie zaradi požarov in eksplozij ležal nad mestom debel oblak prahu in dima ki ie za- senčil celo sončne žarke, ie napadla mesto slabša skupina štirimotornih bombnikov. Napad se ie izvršil prav v trenutku, ko ie prebivalstvo odšlo iz zaklonišč na cesto, ko so možje in jokajoče žene pod ruševinami iskali svoje sorodnike in so se pričela prva reševalna dela za izkop zasipanih in za prevoz ranjencev v bolnišnice. Srbsko prebivalstvo ie izbiro tega trenutka za nadaljnje bombardiranje zelo dobro razumelo. Spoznalo ie. katerim »voiaškim ciljem« so veliale fosforne bombe, ki so padale na stanovanjske hiše. Sovražniki so hoteli, da bi se rušilnim in zažigalnim bombam, ki so uničevalo stanovanjske hiše njihovega bivšega zaveznika pridružile še nove. ki nai bi izzvale med pre.bi-valstvom paniko, od katere so Anglo-američani pričakovali koristi. A zelo so se varali. Beograd obiokuie svoie mrtve, kakor iih obiokuieio Budimpešta. Bukarešta in Sofija. Njegovo prebivalstvo stoii strto nred razvalinami nekdanjega narodnega vzpona, toda ne bo kapituliralo prav tako. kakor ne bo v ostalih prestolnicah sosednih narodov. Prišlo ni do nikakšnih nemirov. vse kar ie^bilo mogoče . opa: žiti. ie bilo le molčanje do skrajnosti razočaranega in zagrenjenega naroda. Težji kakor so izgube štirimotornih bombnikov, ie politični poraz, ki oa ie doživel sovražnik po tem napadu na Beograd. Ta izouba_ ni v nikakš-nem sorazmerju z voiaškim učinkom temi bombardirania. Beograd ie s svo-jim lastnim trplieniem spoznal, da so Angloameričanf s svojim barbarskim uničevalnim delovanjem le hlapci in pomočniki boliševikov. Teh srbskih velikonočnih praznikov, teh ognienih pošiljk »osvobodilcev« ne bodo Srbi nikdar pozabili. Poravnajte naročnino! Dvojna mezda za 1. maj Vrhovni komisar na operacijskem področju »Jadransko primorje« ie za 1. maj 1944 izdal naslednjo naredim o mezdah z datumom 28. aprila 1944. Čl. 1. Vsem delavcem, ki so dne 1. rnaia 1.944 delali, se za ta dan izvršene delovne ure po vodstvu podjetja izjdača mezda v dvojni višini. Čl. 2. Višji znesek mezde ie prost vseh davščin in odtegliaiev. Čl. 3. Ta naredba velia za zasebno gospodarstvo na operacijskem področju »Jadransko Primorje« in za vse nenemške državljane zaposlene uri oboroženi sili in organizaciji Todt. Obvestila Slovenskega Rdečega križa Zahvale. Slovensk—mi Rdečemu križu sta darovala g. Smerdu Marijan, nadporočnik v Grosupljem, Lir 100.— v ime industrialca g. P. Hribarja m ga. Neuberger Erna Lir 200.— v počastitev spomina blagopokojne ge. Manice Milavec. Prisrčna hvala! Pozivi. V glavni pisarni, Marijin trg 5, naj so zglasi bivša učiteljica meščanske šole g. Piškur Angela; v poizvedovalnem odseku — Marijin trg 5, naj se javijo pri referentu III. naslednji: Blatnik Karel, Toj..2. novembra 1883; Gerber Vilma roj. Blatnik, roj. 8. decembra 1912; Hartman Oton Herman; Jeličič.Dobrila in Mi-ljutin; svojci Malnarja Antona, roj. 28. avgusta 1921; Sokolovič Tomislav, ^Paketi za Dachau. Svoje obvestilo glede pošiljanja paketov v Dachau izpopolnjujemo v toliko, da sprejemamo pakete za to .taborišče še nadalje, ako svojci to izrecno zele.. Oddelek za podpore ne sprejema strank od četrtka 27. do nedelje 30. aprila 1944. Ko zatulijo sirene... 21 nasvetov prcfilclalsfec zaščite 1. Po inaku alarma je prepovedano gledati »kozi okna, postajati po balkonih, dvoriičlli in vežah. 2. Nadzoruj od ča*a do časa i»m, Če I<* Itt-teinnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hi&e in se prepričaj, če iz stanovanja ne pri* haja kaka svetloba. Poškodovane »stemnitve, ne naprave popravi takoj. 3. Nespametni so oni. ki »e smejejo tistim, ki so vestno drže navodil »a »aičlto pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo In vsevednost. 4. V zaklonifiču naj bo vedenje posameznika ie bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni iu nestrpni. Vedno tnisli na to, da ne storiS svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povfteči Tebi samemu! Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestue iale ne spadajo v zakloniKčc. 5. Ali niste pomislili, da drugim ovirate vstop v zaklonišče, če se postavite pred vhod * namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče. «• Zavedajte se, da če v devetindevetdesetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite »e danili navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče? 7. Držite se navodil službujočega organa! 8 tem, da si ga prevaril, ko te je napotil v zaklonišče, pa ai mu za hrbtom ušel, nisi škodoval njemu, pač pa se lahko zgodi, d* sebi. V zaklonišču najmlajši odstopijo sedeže starejšim, zdravi bolnikom in moški ženam, saj to je eno osnovnih pravil dobre vzgoje! Itaejte vedno na umu, da zakloniSte ni smetišče, temveč prostor — po večini manj udo* ben — kjer Je treba prebiti včasih dolge ure. Zato skušajmo ohraniti vsaj eno udobnost — čistočo! Deponije požarnega peska v mestu niso igrišča zu otroke. Dolžnost vsakogar je, da otroke, ki razmetavajo požarni pesek, opozori, da ie to ne »me delati, 11. Ne pozabite vzeti v zaklonišča odeje, ker Je prostor hladen in Je potrebuo včasih prebiti njem precej Časa. 12. fitajte in skrbno zasledujte opozorila In navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju! Ne pozabite na te objave tlir se točno ravnajte po njih! 13. Pozor! Katere so tvoje glavne dolžnosti v primeru alarma? Pasant: Po najkrajši poti v najbllžj« zaklo nifife. 14. Med alarmom Je prepozno pripravljati stvari, ki jih morate, vzeti s seboj v zaklonišče. Pre. pričajte ge vsak večer, če imate vse potrebno pripravljeno in pri rokah. Tudi obleko imejte v bližini, ker »e sicer lahko zgodi, da boste prišli v zaklonišče le na pol oblečeni. 15. Zaklonišča Je treba od časa do ča«a prezra člti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, Jili Je treba redno iztepati. Pitno vodo menjajte vsak dani 16. Ali veste, kako Je ravnati » ročno bnzgal nivo, gasilsko metlo in kako s«? gasi s pesku«* Ce niste, skušajte dobiti zadevna navodila, !z-vežbajto se! Najboljši pripomočki nam nič ue koristijo, če jih ne znamo uporabljati, 17. Kako se br»3 obvaroval inrar.a. ki prihaja iz betonskih tal v zaklonišču? Izoliramo ga na ta način, da na tla položimo nekaj plasti časopisnega papirja, preko tega pa stare pre-proge, linolej, desko ali podobno. 18. Ce i« kakrSnega koli vzroka ne morel v zn kloniSee, vedi, da je rtoje inesto daleč od oken, ker Bi pri oknih v nevarnosti, da te poškodujejo drobci bomb, razbitih stekel, zračni pritisk. Postaviti se moraš v kot sobe in počakati kouee napada, ker Je v sredml sobe vzdržljivost stropa najmanjša, vedi pa, da moraš najprej vse preizkusiti, da greš takoj v zaklonišče, ker varnost v sobi kinih zgoraj navedenim meram še zdaleč ne ustreza varnosti v zaklonišču. 19. Alj pregledujete orodje za hišno zaščito? Kramp, sekira, lopata, ki izpadajo iz ročice, so le malenkost več vredni k,ot nič. Zato hišni starešine pa tudi 6ami stanovalci pazite na orodje in še danes preglejte, v kakšnem stanju je in kje se nahaja. Sil. Petrolej, ki ste go prejeli kot rezervno raz-avctljavo v zaklonišču, ni dovoljeno uporabljati za privatno uporabo. Od ča“a do časa bodo policijski organi vršili nadzorstvo, č» in ato še dobljeno količino petroleja. 21. Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v primeru alarma ponoči sicer ne morete in. n® smete niti ta trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo le tudi sami skusili. Se mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti. de je Ciniprej v zaklonišču, nju in zapiranju obralov od 16. anrila 1929. Uradni list št. 284/66 iz 1929 in § 428.. odst. 1-. toč. 14. zakona o obr-iih z dne 5 novembra 1931. Službeni list št. 572/76 iz 1931. odrejam: ČL 1. Naredba Visokega komisaria v času za odpiranje in zapiranje trgovin. obrtnih in industrijskih obratovalnic ter potovalnih pisarn z dne 12. septembra 1942 št 174. Službeni list št. 330/74 iz 1942 se dopolni takole: 1. V točki 2. pod I A člena 2. se na , koncu besede ^»mesecih« veiica nadomesti s podpičjem in se doda: »trgovine z racioniranimi živili ostanejo ob četrtkih popoldne zaprte za občinstvo«. 2. Za točko 7. pod I A istega člena se doda nova točka: »8. prodaialnire pogonskih goriv in olj: neprekinjeno od 7. do 19. ure.« 3. Na koncu člena 2. se doda novo poglavje: »C. denarni zavodi Denarni zavodi obratuieio od 8. do 14. ure. za stranke na od 8.30 do 12.31 ure. Popoldne ie vsakemu zavodu na prosto dano. da ima dveurno dežurno službo, za katero določi čas in število potrebnega osebia«. 4. Za točko 9. pod a) člena 4 se doda nova točka; >10. prodaialnice pogonskih goriv in olj neprekinjeno od. 7. do 19. ure«. Čl. 2. Naredba Visokega komisaria o delovnem času za denarne zavode z dne 18. novembra 1941. št. 156. Službeni list št. 528/94 iz 1941 se razveljavi. čl. 3. Ta naredba stopi v veliavo tretji dan po objavi v Službenem listu Šefa pokrajinske uprave v Liubliani. Prezident divizijski general: Rupnik s. r- NA GOLIH TLEH Živel je nekoč... Tako se začno pravljice: v romantičnem preteklem času. Resničnosti pa je izraz trpki sedanj'ik: V Ljubljani žive ljudje.. ki_ so še pred kratkimi leti videli boljše dni. Žive. ali bolje, životarijo in se. prebijajo v novi čas. kljubujoč vojni in njenim posledicam, kakor vedo in znajo. Dobri ljudje jim sem pa tja pomagajo, dobra društva se jih spomnijo, kolikor pač njihova sredstva dopuščajo. Kdor je mogel, si je po: iskal nov poklic. A vsakomur to ni dano. . . Tako se bije z živlienjem tudi znan slovenski pesnik in mladinski pisatelj. Soliden, kakor je bil, si je v predvojnih letih toliko prihranil, da je svoji družini opremil liubko domovanje. Vojna ga je spravila ob vse, rešil je le golo življenje, ženo, fantka in hčerko. Našli so se ljudje, ki mu dajejo možnost, da vsaj delno vnovči svoje sposobnosti in tako za silo prehrani svojo družinico. Ali kje je vse drugo! , » Mož je preponosen, da bi prosil. Toda njegovi prijatelji niso slepi. In tako vidijo, da premore vsa štirigla-va družina samo dve postelji z dvema blazinama in odejama vse skup izposojeno pri dobrih ljudeh. Sami nepremožni, mu ne morejo pomagati, zato se obračajo do tistih rojakov, ki jim je bila usoda milejša kakor njemu. . Dve postelji prosimo za slovenskega pisatelja in njegoyo družino — dve goli postelji z žimnicama, nič več. Kdor more pomagati, naj to sporoči na naslov. Dr. Jože Gračner (pri dr. Mayerju). Poljanska cesta 15/11. ZAPLEMBA IMOVINE UPORNIKOV Službeni list šefa pokrajinske uprave v Liubliani z dne 26. aprila 1944 objavlja odločbi o zaplembi imovine upornikov Janežiča Ivana žagaria m posestnika, in niegove žene Janežič Mariie stanujočih v Liubliani. Orlova 11: Frankota Alberta mehauikarske-ga vajenca, stanujočega v Liubliani. Bernekarjeva ul. 19. in Ančika Franca, profesorja, stanujočega v Liubliani. Vodovodna cesta 4. \ rhovni komisar za operacijsko pod-r0t‘Je Jadransko Primorje i« odredil, aa se mora končali i>ouk na šolali v Irstu in okolici, v Gorici, na Goriškem. v Istri. Kvarueru in v Furla-uii dne 30. iuniia. Šolske oblasti moralo ukreniti vse potrebno, da bodo »cenci lahko opravili izpite do nave-tienega roka. ; i ."»krajinske uprave v Ljubljani j6, določil nove »rodaine cene pivu. Piva v sodili sme stati naiveč 779 i- • ^ piva v steklenicah pa , - lir. Te cene sp stopile v veljavo *• maja. V njih ie vkliučen skupni ',.in e davek in pokrajinska troša-eventueine druce uvoznine in laiatve. kakor tudi občinska trošarina ; ? y n'pi niso vštete. Ker v Ljubljani . P!v0vaina občinsko trošarino v ,\k -• lr 200 za hektoliter, stane v wmotm Ljubljane 1 hi piva v sodih 972 |j. * ^ piva v steklenicah pa Za vse osebe, ki prejemajo dodatne nakaznice za ročne delavce RI>.. morajo delodajalci od t. do 6. maia vlo-z'ti nove prijave. Te prijave moraio napisati v dvojniku in moraio na niih navesti naslov podietia. ki delavca Prijavlja, ime iu priimek delavca, nie-20ve roistne podatke ime družinskeaa posrlavaria. pri katerem delavec stanuje. stanovanje delavca, točen oivs dela. ki aa delavec opravlja iu število niecrovih tedenskih ur. Pod vse te podatke se mora delodajalec podpisati. Delodajalci, ki zaposluieio več delavcev. moraio vse prijaviti na enem seznamu. Pri dninariih ie treba navesti tudj površino polia ki ea obdeluieio. t-riiave nai delodajalci vlože na Mestnem preskrbovalnem uradu v palači “Ste. prvo nadstrooie Kdor prijav ne ]0 do 6. maia prinesel, ne bo dobil lodatne nakaznice irevod opozarja one sostilničarie. Iti se niso prejeli nakazil za vino nai > tei zadevi ne hodiio vpraševat k Prevodu, temveč nai počakajo, ker !>odo dnevniki o pravem času prinesli potrebne obiave slede delitve nakazil. Ljubljanska splošna bolniSnica javlja. da smeio liudie obiskovati bolnike ■amo vsak dan od pol 13. do 15.. sicer e vstop v bolnišnico dovoljen samo sorodnikom hudo bolnih, a še ti moraio vratarju bolnišnice pokazati dovolilnico oddelčnega šefa, Dalie ie 'stop dovoljen zdravnikom in osebam ;i imaio v bolnišnici posloven opravek. Občinstvo nai to uoošteva in nai vratarja ne nadlesruie Poleg- teaa bol-nšnica opozaria. nai se liudie v ori-ueru letalskega alarma ne zatekaio v nieno poslopie ker v uiem ni javnega zaklonišča Žesoza. zadruga malih irospodariev -a Gallusovem nabremi 33 sporoča, la deli odslej naprei riževo zdroblien-io vsak ponedeljek, torek, sredo in etrtek popoldne, in sicer od 14.30 do 17.30. Po odredbi Prevoda dobi vsak eiec. tudi nečlan, v zameno za vsaka 'fi kokošja jajca po 1 kar riževe zdrob-jenke proti običaini odkupni ceni Obrtniki, ki prejemajo Pri Pokra-inskem eospodarskem svetu bone za >eucin brez posebne pismene prošti ie. iai dvignejo bone do 10. maia. Poz-leie Pokrajinski sospodarski svet bo-iov ne bo več delil. V smislu amnestije Vrhovnega ko-nisarja za operacijsko področie Ja* Iransko primorje, ki ie bila razala--ena na dan Fiihrerieveaa roistneaa Ine. ie bilo v Gorici amnestiranih >00 oseb. , Set civilne uprave na Spouniem Sta-crskem ie z dekretom od 4. anri'at. L 'iroalasil Snodnio Štajersko za obmei-'ii pas v katerem se tnici ne smejo zadrževati, če nimajo za to posebnega lovolienja. Skozi ta obmejni pas smelo potovati samo oni tujci, ki imaio lovol "nie za prevoz no železnici, a im nikjer ni treba prestopiti. Listek ..Družinskega tednika*4 Morsko dno — največje pokopališče na sveto Osebne vesti UMRLI SO; V Ljubljani: Jerica Ukmarjeva; Alojzij Prosek; Alojzij Božič; Josip ROger, knjigovodja »ivfie Kranjske hranilnice: Janez Menart, tr-rover; Jakob Vidmar, strojevodja drž. žel.; Marija Rotarjeva: Mihael Gabrijelčič; Josi-Htta lilažonova; Ivana Matičičeva; Anton Po-ajnar; Stojan LMantarič; Ivan Simončič, žel. uradnik v pok. Naš« sožalja! Prostrane morske planjave, ki čele zemljine, so ogromna mesta smrti, kjer najdejo svoj poslednji počitek posmrtni ostanki vseh mogočih morskih živali, pa tudi tistih, ki jih naplavijo v morje sladkovodne reke. Stoletja in tisočletja počivajo ta trupla na dnu morja, pokrita z visoko plastjo blata, ki nanj pritiska ogromen vodni pritisk. Kakor sivkast sneg pada to blato na dno moi-ja iz prahu neštetih milijonov majhnih in večjih organizmov in prekriva morsko dno, spreminjajoč ga v največje pokopališče na svetu. Tako mine več tisočletij. Poznamo takšna pokopališča iz predpotopnega časa. To so ogromna apnenčasta in škriljasta pogorja, ki so bila nekdaj, ko so bila morja še drugačna, na morskem dnu, danes pa kot gorski vršaci kipijo v sinjo nebo. Iz geoloških raziskovanj vemo, da sta se kopnina in morje stalno menjavala in da ni kraja na svetu, ki že ne bi bil kdaj pod morsko gladino. Povsod, kjer zdaj kipe v nebo škriljasti, apnenčasti ali peščeni gor-ssi viiuvi, stojimo pred nemimi pričami predzgodovinskih dogajanj, pred pričami tiste dobe, ko je te kraje oblivalo iroije in ko so se na njegovem emu ol>'ikovala današnja evropska pogerja. Mm ja so ogromne delavnice apnenca; v dolgih tisočletjih pokrijejo dno z apnenčastim blatom, zapazijo yse špranje in zaseke koralnih in školjčnih razrastkov in zvarijo vse skupaj v ogromne skale. Dokazano je, da se na dnu morja nakupiči tem več apnenca, čim toplejša je voda, in da je ena tretjina dna vseh morij, torej več ko sto milijonov kvadratnih kilometrov, pokrita z apnencem. Kapitan Collins s severnoameriške raziskovalne ladje »Albatros« je iz-ra unal, da je bilo leta 1882. morsko dno v Delavvarskem zalivu dva metra na debelo prekrito s trupli morskih živa!'. Novejša raziskovanja morskega dna so dokazala, da je to res. Neizri-.rno bogastvo Rivalskega in rastlinskega življenja sproži tudi ogru.ii-.o odmiranje in prav ta odmrla trupla živali iu oumrle rastline pospešujejo tvorbo apnenca na morskem dnu. Vemo, da vsebuje voda tem manj kisika, čim toplejša je. Tople vode niso za ribe in ogrožajo njih življenje. Zato v tistih morskih predelih, kjer teče zalivski tok skozi mrzle j šo vodo, ribe na debelo poginjajo, ker vajene sveže, mrzle vode, ne prineso življenja v topli vodi. Zato kar venomer dežujejo na morsko dno ribja trupla in pospešujejo širjenje in izgradnjo ogromnih apnenčastih pokopališč pod morsko gladino. Ta ogromna množina ribjih trupel ne strohni, temveč razpada v nove rudninske tvorbe, ki so posebno bogate s fosfo-rescujočim apnencem. Vendar si ne smemo predstavljati, da je morsko dno ravno ali kvečjemu hribovito. Eazklano je kakor pokrajina na mesecu. Mnogo je prepadov, globljih od višine Mount Everesta, razen tega so pa tudi predeli, kjer se morsko dno zaradi podmorskih potresov stalno izpreminja. V takšnih kotlih vre morsko dno kakor vzhajajoče testo. V predelih med Azori in Novo Fundlandijo vzhodno od Newyorka so leta 1832. izmerili morsko globino. Znašala je kvečjemu 200 metrov. Ko so jo leta 1858. ponovno izmerili, je znašala 5.000 metrov! Nekaj let pozneje je bilo morje na tistem mestu globoko spet samo 160 do 200 metrov, toda ko je par let pozneje neki parnik angleške vojne mornarice meril globino, je bilo morsko dno prav tam globoko S.000 metrov. Podmorski potresi so v tistih predelih torej kar venomer silovito izpreminjali morsko dno. Slika življenja na takšnem morskem dnu je tako fantastična, da si jo človek le težko zamišlja. Kakor začaran svet s koničastimi vršaci in strahovitimi prepadi med njimi se morsko dno približuje pokrajini na mesecu po svoji brezupni pusti, goli slikovitosti. Človeško oko pač nikoli ne bo moglo pogledati v brezdanje globine teh morskih žrel. Nedvomno je pa, da žive na morskem dnu živali, opremljene z »lučmi«. Strašni pritisk ogromnih vodnih skladov jih tišči v temne globine morja, kjer potrebujejo »svetilke«, da se lahko izogibajo nevarnostim, ki preže nanje za' vsako skalo, za vsakim apnenastim previsom. Takšne živali lahko svoje luči »ugasnejo«, če jim preti nevarnost in SMOLA NAPISAL J. H. STADELMANN Jim Dudley je bil sam pri sebi trdno prepričan, da še mu bo posrečilo izvesti nalogo ki si jo je bil nadel. Dobro se je namreč zavedal, da mora biti bankir, ki je poneveril težke tisočake ne samo previden in pretkan, temveč v prvi vrsti takšen, da nikogar ne zbode v oči. Jim je zaupal v svojo zunanjost. Vedel je, da je eden izmed tisočev mož, podoben vsakomur in nikomur. Prepričan je bil, da.ga nihče, ki je videl tiralico, ki jo je policija izdala za njim, ne more spoznati. Jim torej za potovanje, ki bi naj ga popeljalo v sončno bodočnost, ni oblekel svojega svetlega črtastega Najprimernejši nadomestek gimnastike za vsakogar, je brezorožna samoobramba džiu - dzatsu šola za spretnost, prožnost in prisebnost. Poučuje strokovnjak vsak torek in četrtek za gospode: od 17. do 20. za dame: od 20. do 21. Gimnastična sola. Muzejska ul. 3, pritličje plašča, v katerem so ga vsi njegovi prijatelji bili vajeni videti, temveč je stopil v neko konfekcijsko trgovino in izbral temnomoder površnik, kakršnega v mestu na vsak korak vidiš. Prav tako je izbral v neki modni trgovini temnomoder klobuk, ki je bil moderen, in ga je v mestu nosilo staro in mlado. Perilo je spravil v majhen kovčeg, kakršnih je imela usnjena trgovina, kjer ga je bil kupil, še na desetine v zalogi. Če bi policija hotela najti moža v takšni obleki, kakršno je nosil Jim, potem bi morala zapreti pol mesta. Jim se je zadovoljno ogledoval v neki izložbi. Če se je zganil, so mu v debeli denarnici veselo šelesteli poneverjeni bankovci. Tako je odšel jih spet »prižge«, ko se čutijo varnejše. Kakor začarani svet se nam zdi pcgled na sliko morskega dna že v globini 200 metrov, kakor ga popisuje raziskovalec morskih globin Bebee, ki se je spustil v bližini Ber-mudov za 17 minut v posebni oklepni krogli 200 metrov globoko in je v tem kratkem času odkril 80 novih živalskih vrst. »Strahotno spačeni, človeku nekoliko podobni razpotegnjeni obrazi morskih pošasti udarjajo ob okna steklene krogle. V globini 200 metrov obkrožajo škriatnordece, velikim kroglam podobne sipe jekleno kletko, ki v njej opazujem slikovito življenje ha morskem dnu. Zmajem podobne ribe s strahovitimi žagastimi zobmi preže na manjše živali, ki drve, oslepljene od jarkih žarometov iz moje krogle, naravnost v odprto žrelo v pogubo. Ko je žrelo polno, se čel.'isti skoraj avtomatski zapro. Da, tu spodaj se počutijo živali samo tako dolgo varne, dokler jih druge ne požro.« Pokopališča morja — v njih blatu, prepadih in pesku počivajo tudi tiste vojne ladje, ki so potonile na svetovnih morjih v gigantski bitki narodov, v prejšnji in sedanji svetovni vojni. proti postaji. Prepričan je bil, da nikogar izmed potnikov, ki so hiteli v isto smer, ne bo zbodel v oči, niti zmenil se nihče ne bo zanj... »Dober dan, Fred!« je zdajci zaklical neki moški glas za njim, takoj nato mu je pa nekdo položil roko na ramo. »Kam si pa prav za prav namenjen, daj no, da te pobliže ogledam, o, oprostite,« je naposled zaključil neznanec svoj nagovor. »Oprostite,« je potem ponovil, »mislil sem, da ste moj prijatelj Fred, čisto ste mu podobni. Prav takšen plašč imate, res je pa, da ste nekoliko manjši. Oprostite torej.« Jim je jezen odšel dalje in sam pri sebi premišljeval: Gotovo je neznanec opazil, kako se je prestrašil, ko mu je položil roko na ramo. Saj ni čudno, mislil je, da ga je že zasačil stražnik. Morda re bo neznanec pozneje, ko bo videl tiralico, spomnil te.Ali veš. kai je to?« Hlapec ie odkimal in trgovec ga ie sprejel v službo Nekega dne ie na trgovec odšel * doma. Odhajajoč ie naročil svoiemu slugi: »Pazi na gnjat, ki visi v kuhinji, na petelina na dvorišču in na dve steklenici strupa, ki stojita v moji sobi. V eni steklenici ie bel strup v drugi rdeč Ko se je pa trgovec čez nekai ur vrnil domov, je našel svojega siugo do'onemoglosti piianega na tleh. Ko ! je pogledal v kuhinjo ie opazil, da ie gnjat izginila in na dvorižču ni našel petelina Brcnil je slugo z nogo da so ie prebudil in ga pošteno oštel. Sluga ie pa s težavo vstal in začel pripovedovati »Gospodar ko sj odšel z doma. sem skrbno pogledal, ali ie gniat še na I pravem mestu ali ie petelin še na ■ dvorišču in stoji v sobi strup. Nekai minut nato se ie oa priplazila skozi okno sosedova mačka in mi ie odnesla gniat. Urno sem stekel za nio da bi io ujel. Medtem ie na prišel neki nes in mi odgnal petelina z dvorišča Zdaj sem se obupan vrnil v hišo in sam pri sebi sklenil da si bom vzel življenje ker sem se bal vaše kazni. Stopil sem torei v sobo in izoil ves beli strup. Ko sem pa čez eno uro ugotovil, da še nisem mrtev sem na; gnil še drugo čutaro in tudi rdeči strup do zadnje kapljice izpil. Potem se mi ie zameglilo pred očmi in sem omedlel.« Trgovec ie svoiega slugo pozorno poslušal, potem ga pa prav po očetovsko potolažil, rekoč: »Ti si naipo-šteneišj sluga kar sem iib kdaj imel.« Obdržal ga ie v službi in mu odnustil da ie zaradi niega izgubil irniat petelina in dve steklenici vina Kakor vidiš sem postal pravi organizator in moram tako rekoč iz nič nekaj ustvariti Ne moreš si misliti, Koliko veselja imam z delom, šele ? ®i sem odkril, da je lepše delati Kakor živeti v brezdelju. Precej Pozno, toda upam, da vseeno ne prepozno... Kajpak ne moremo uporabiti celega uradiča, temveč samo desno stransko ■ ki ie bilo pozneje nekoliko pre-'r^e,n°. tako da življenje v teh prani 1 - n\ nePfiieiRo, posebno ker ima-" ° cudov't . razgled na morje. Ta n->ri\ rc t Ko je Fran Bregant pismo prebral, se je zamislil. Ni bil posebno presenečen ob novici, da se je moral Lojze tako zelo omejiti, saj mu je bil kdaj že prerokoval, da se bo teko zgodilo. Vse bolj ga je zanimala bratrančeva prošnja, naj mu priskrbi pen-zionarko. Ali ni bil to prst božji? Kako olajšanje ga je prevzelo, ko je bral tisto mesto v pismu, kjer mu Lojze sporoča, da bi želel imeti mlado Slovenko, ki bi rastla hkrati z njegovo hčerko Vero in se z njo izobraževala. Da, to je bilo mesto za Sonjo! Če jo bo poslal na Francosko k svojemu bratrancu Lojzetu, je ne bo imel vsak dan pred očmi in bo vseeno vedel, da se_ ji bo dobro godilo. Da, sai Lojze je bil kljub lahkomiselnosti in potratnosti dober človek, to se je pokazalo zdaj, ko se je tako hitro vživel v novi položaj. In če je tudi njegova žena nekoliko preveč živahna, kaj more Sonji to škoditi? Mala Verica ji bo pa lahko tovarišica pri igri in pri učenju, in tako mala ne bo doraščala samo med odraslimi kar za otroka ni posebno dobro. Kajpak mora še vse premisliti in pretehtati, zakaj Sonje ne sme poslati v negotovost, otrok je vendar nedolžen. Razen tega ji bo moral priskrbeti vzgojiteljico, ki bo hkrati učiteljica, zakaj na Lojzovo znanje zemljepisa in zgodovine se ni posebno zanesel. Sonja bo pa rasla v gradu svojega strička v prijetnem okolju, živela bo v zdravem kraju in bo dobila izvrstno -vzgojo. Tako mu ne bo treba skrbeti, ali ie v poštenih rokah ali ne, pa tudi nič več se mu ne bo treba mučiti, saj je ne bo vsak dan imel pred očmi. Oddahnil si je, kakor da bi se mu bil odvalil kamen od srca. Sonja živi v hiši svojega strica lahko do svoje polnoletnosti, ko si bo lahko samo izbrala svojo življenjsko pot. Kmalu je ta namera pri Franu Bregantu postala trdna odločitev. Zdai je hotel uresničiti še eno zamisel, ki ga je bila prva vsega prevzela in ki naj bi mu pomagala, preboleti, da mu Bog ni dal sina. Odločil se je, da bo tudi to zamisel kar najhitreje uresničil. V Anton Klemenčič je bil že osem in dvajset let prokurist tvrdke »Bregant in sin*. Pričel je kot vajenec in z leti se je tako spojil s tvrdko, da je de- lal zanjo kakor da bi bilo njegovo. Čeprav ni bil samostojen, si je vendar v teh letih pridobil ugled, ki je komaj da zaostajal za Bregantovim. Niso ga spoštovale samo stranke, tudi gospodar ga je za vselej povprašal za svet, kadar se je mora! kaj važnega odločiti. V teh dolgih letih skupnega dela sta si postala Bregant in Klemenčič skoraj da prijatelja v najlepšem pomenu te besede. Klemenčič ni nikoli pozabil, da je Bregant njegov šef, toda Bregant sam je na to že zdavnaj^ pozabil. Klemenčiču je zaupal vse važnejše delo, on je izplačeval osebje, s' rb2l, da je šlo delo na okoliških žagah svojo s/m ženo pot, skratka bil je Bregantova desna roka. Klemenčič je bil sin obubožanega ljubljanskega odvetnika. Imel je še to smolo, da so mu starši zelo zgodaj umrli. Pričel je svojo življenjsko pot kot navaden vajenec, toda z marljivostjo in vztramosijo je plezal na lestvici uspehov više in više, dokler ni dosege! v podjetju Frana Breganta najvišje službeno mesto. Ko je danes stopil v Bregantovo zasebno pisarno, je njegov šef vstal, mu prisrčno ponudil desnico in ga vprašal: »Ali imate danes urico časa zame?« »Če me potrebujete, gotovo.« »Prav, prisedite torej. Rad bi nekaj govoril z vami, nekaj, kar mi že doi- OKVIR)! M SLIKE, FOTOGRAFIJI, GOBELINE KLEIN LJUBLJANA. VVoltova go leži na srcu. Zasebna zadeva, nič poslovnega. Trenutek, najprej bova pokadila dobro smotko, nato se bova posvetila težjim problemom.« Fran Bregant je vzel iz predala škatlo najfinejših smotk in jih ljubeznivo ponudil svojemu uslužbencu. Nekaj časa sta oba molče kadila, opazujoč modrikast dim, ki se je izgubljal skozi odprto okno v sveži pomladanski zrak. »Predobro veste, dragi Klemenčič,* je naposled pričel Bregant, »kaj se je zgodilo z mojim zakonom. Doslej nisem hotel o tem govoriti z vami, čeprav ste mi postali v teh dolgih letih prijatelj. Tudi zdaj še ne morem mirno govoriti o tem, zato vas prosim, da mi ne izrekate nobenega so-čutjal Z njim bi me samo mučili. Mimo tega vem sam, kako sočustvujete z menoj. To pa, kar vam hočem danes povedati, me sili, da se dotaknem tudi svojih zasebnih zadev. Kako me je žena zapustila, vam je dobro znano, saj čivkajo o tem vsi vrabci po ljubljanskih strehah. In tudi to veste — da imam samo hčerko.« Bregant je trenutek spet pomolčal, kajti spomnil se ie znova svojega dvoma, da Sonja ni njegova hči. Toda ta svoj dvom je bil zaupal dotlej samo Mariani, in tudi zdaj ni hotel, da bi ga razglašal preko mej družine, zato se je premagal in trudoma nadaljeval: »Sin mi ni bil usojen, in preostaja mi samo še bratranec mojega priimka, ker pa imam hčer, ne more postan moj naslednik, mimo tega pa mu podjetja tudi sicer ne bi mogel izročiti, kajti za take posle je popolnoma nesposoben. Tvrdka Bregant in sin po moji smrti torej ne bo mogla več imeti lastnika tego imena. Prepričani ste gotovo, da sem o tem že veliko premišljeval.« »To si morem misliti,« je dejal Klemenčič. »Tudi jaz sem se že ukvarja! z vprašanjem, kaj bo iz naše tvrdke, ko naju ne bo več. Vi ste še krepki in tudi jaz bom utegnil še nekaj let z zadostnimi silami opravljati svoje posle — toda kljub temu je treba misliti tudi na bodočnost. Res, naše uradništvo je zanesljivo in spretno, nekaj časa bi se posli tudi še potem razvijali v redu, a naposled bi se približal konec.« Bregant je po teh Klemenčičevih trenutek pomolčal, potem pa nenadoma vprašal: »Koliko je prav za prav star vaš sin?« Klemenčič ga je začudeno pogledal: »Moj sin? V kratkem bo dovršil osemnajsto leto.« »Osemnajsto,« je ponovil Bregant. »Mislil sem tudi sam, da jih nima manj. Tudi vi ste bili približno enake starosti, ko ste stopili v službo pri našem podjetju.« »Da, gospod Bregant,« je dejal Klemenčič. »In kakšen poklic si namerava vaš sin izbrati? Zdaj obiskuje realno gimnazijo.« »Da,« je potrdil Klemenčič, »šolo bo kmalu dovršil in prav v zadnjem času smo često razmišljali o poklicu, kateremu naj bi se posvetil. Moja želja je, da bi postal inženir, on sam pa se bolj navdušuje za trgovsko visoko šolo in trgovski poklic. Misli si namreč, da mu bo mogoče doseči položaj velikega trgovca, kakršni ste n. pr. vi, toda denarja, ki bi mu bi! za to potreben, mu ne bom mogel zapustiti. Da bi pa našel kot uslužbenec takega gospodarja, kakršni ste vi, tudi ne verjamem.« - »Nasprotno,« je dejal Bregant. »Niste vi našli izrednega gospodarja, gospodar je naše! v vas izrednega uslužbenca. S svojo lastno sposobnostjo ste se dvignili.« »Marsikateri snosobni uslužbenec se mora vse življenje ubadati na podrejenih mestih in nikoli ne doseže popolnega upoštevanja svojega dela, če nima dobrega gospodarja,« je skušal ugovarjati Klemenčič. Bregant se ie znova-za trenutek zazrl v dim svoje cigare in nato dejal: »Vaš sin ima, kakor sc mi zdi, vse sposobnosti, postati prav tako dober trgovec, kakor je njegov oče.« »O tem ne dvomim,« je rekel Klemenčič. »Toda kljub temu: pogoji za samostojnost manjkajo;« »Jaz sem vašega Borisa večkrat opazoval,« je dejal Bregant, »in si iskreno žetim, da bj imel takega sina.« Klemenčičeve oči so zasijale v ponosu. »Zato je tudi ves moj ponos,« j« dejal. Bregant je prikima! in v njegovih očeh se je zabliskala žalost. »Po zunanjosti vam je tako podoben, da si tudi po vsem ostalem ne moreta biti mnogo različna.« Klemenčič se je nasmehnil. »Tudi moja žena trdi, da je cel oče. Ne vem pa, če govori to z dobrim ali slabim namenom, kajti Boris ima tudi prav tako trdo glavo, kakor jaz, kar mojj ženi ni vedno ljubo.« »Prav z vašo trdo, to se pravi odločno glavo, sem bil ve#/10 najbolj zadovoljen,« je dejal Bregant in pričel _ nehote misliti, kako mora biti srečen oče, ki ima *ina, tako sebi podobnega. Potem je nadaljeval: »In zdaj, dragi gospod Klemenčič, preidiva naravnost na vprašanje, o katerem sem se namenil danes govoriti z vami! Kaj bi dejali, če bi vam svetoval, naj vaš sin vendarle postane trgovec? Ne, ne ugovarjajte mi! Počakajte, da vam povem do konca, kaj mislimi Ko bom zatisnil svoje oči — bo postala moja hči moja dedinja in lastnica podjetja. Ali me boste za mnogo let preživeli, tega seveda ne ven., zato ne morem biti povsem miren. Kdo naj bi polem postal vodja podjetja moje hčere? Moji ostali prokuristi so sposobni uradniki, toda voditelji ne bi mogli biti. Zato mislim, da bi bil za tak položaj najprimernejši vaš sin Boris, če ima res vse vaše trgovske lastnosti. Ce ga oba za ‘o vzgojiva, bova mogla brez skrbi zaupati v njegovo bodoče vodstvo. Pripravljen sem zato prevzeti sam vse stroške za njegov Študij na trgovski visoki šoli. Po končanih študijah bi ga poslala za eno ali dve leti še kam v tujino. Mogel bi obiskati noše zunanje odjcmalce in dobiti vpogled v širše poslovanje. Po vrnitvi bi ga uvedla v vse domače poslovanje. Kaj menite?« Klemenčič si ie pričel brisati čelo, kakor da bi mu bilo postalo vroče. Skušal je premagati svoio veselo vznemirjenost in je dejal kolikor mogoče mirno: »Kaj naj menim? Ljubi, dragi gospod Bregant, boljšega svojemu sinu sploh ne morem želeti In on sam bo skakal od veselia, če mu sporočim vaše načrte Toda na nekaj ne smeva pozabiti! Lastnica podjetja bo postala za vami vaša hči Kaj pa, če se ji bo nekega dne zazdelo, da bi postavila na vodstvo firme Bregant in sin kog« drugega, njega bi pa odslovila? Oprostile mi, da mishm že zdaj tako daleč!« »Nasprotno, veseli me, da mislite tako daleč naprej,« je dejal Bregant. »Toda nikar si ne mislite, da tudi že sam nisem računal s-takimi možnostmi. Zato sem sklenil, da bomo tisti dan, ko se vi in vaš sin odločita za moj načrt, sklenili za vse obvezno pogodbo Te dni nameravam sestaviti tudi svojo oporoko,- in v njei bodo prav tako postavke o tem vprašanju. Moja hči bo prevzela dolžnost pustiti vašega sina na položaju, na katerega ga bova postavila. Do woie smrti pa boste seveda vi ostali na vodstvu podjetja, vaš sin pa prejme, čim bo dovolj star, prokuro. Ce midva prej umreva,; bo Boris prevzel svoje mesto in ga ohranil do smrti Se strinjate s tem?« nalit brihodnuf r I KULTURNI TEDNIK Kellerjeve novele v slovenščini Dobra knjiga }e izdala v mesecu aprilu zbirko novel švicarskega nemškega pripovednika Gottfriede Kellerja »Ljudie iz Seldnvlle«. Knjiga na 270 straneh vsebuje uvod in pet izbranih novel, katere ie prevedel dr. Joža G 1 o n a r. Gottfried Keller, ki ie pomenil ob koncu prejšniega stoletja močno pomladitev in okrepitev švicarske nemške literature, se ie s svoiim celotnim delom uvrstil tudi med vidne predstavnike celoitupneua nemškega lepo-slovia sploh, pa tudi drnci narodi mu z« dolgo posvečajo zasluženo pozornost s preva jan jem niocovih romanov, do-vesti in novel. Tako so tudi novele »Ljudje iz Seldwvlle« doživele že več prevodov in moramo samo pozdraviti domiselnost ki ie vodila založnico in prevajalca, da smo iih dobili sedai vsni v izboru še mi Slovenci. Kellerieva posebna odlika ie neka lopla floveška iskrenost včasih kar že šegavost. vedno Da zgrajena na finem poznavaniu človeškega živlienia in polna zrele dognanosti. Vse te odlike krase tudi pričujoče novele: Kujavega Pan k raca Romea in Julijo na vasi. Oospa Amreinovo in nienega najmlai-šega. tri pravične glavuikarie in Mačka Muca. V uvodu nam govori pisatelj o samotnem mestecu Seldwvlli in nas s kolektivno karakterizacijo njegovih prebivalcev uvaia v svet onih Seldwvllcev. ki iih potem nri-kazuie v novelah Prva novela ima nadih romantike nenavadnega živlienia in dalinih kra-iov. pa ie kliub temu nieno prikazovanje usode kuiavega Paukraca realistično in psihološko fino razčlenl^no. ?e boli mojstrsko ie zgrajena in izdelana druga novela, ki nain Dredočuie usodo dveh vaških zaljubljencev ka- terih pot se zaključi prav tako tragično. kakor Romea in Julije v Veroni. Delo spada med najboljše stvaritve te vrste. V tretji opisuje Keller odločno ženo. ki se sama spoprime z življenjem, da ga zmaga in ustvari, po možu zapuščena, podlago za vzgoio svojih treh otrok. V četrti se nam predstavlja pisatelj s humoristično-groteskne strani, vendar v strogi umerjenosti. Peta in zadnia v tei zbirki, »Maček Muc«. ie na preplet resničnosti in namišljenosti. mačka in ljudi, pa s tenkočutno psihologijo in posrečenim pripovednim stilom. Novele ie vzorno prevedel dr. J. G 1 o n a r. da iih beremo kot original. Nič posebno pa ne ugaja nova zunanja oprema, ki po okusu zaostaia za dosedanjo. Ali res ne bi bilo mogoče pritegniti k opremi kakega umetnika? * Nova literarna nagrada. Založba »Dobra kniiga< ie ustanovila literarno nagrado v višini 6000 lir za naiboliši izvirni slovenski roman v obsegu 1K do 24 pol. ki bo prejel seveda še običajni honorar in bo izdan v zbirki rednih publikacij, ali pa samostojno. Nagrada se bo podeljevala vsako leto pod imenom »Jurčičeva nagrada' *a pripovedništvo« in bo s tem počaščen tudi spomin na našega prvega romanopisca. Prva nagrada bo — če bo predloženo primerno kvalitetno delo — izolačana še letos. Pisatelji, ki nameravajo tekmovati za to najnoveišo nagrado. moraio predložiti rokopise svojih del do 3t. oktobra anonimno in opremljeno z geslom ter imenom v zaprti kuverti Narodni tiskarni v Ljubljani. Tako ie zdai že tretja med sedai aktivnimi slovenskimi založbami ustanovila slaino literarno nagrado, kar moramo samo pozdraviti. Priporočljivo pa bi bilo. da bi katera izmed naših ustanov ustanovila tudi še nagrado za natboljšo slovensko dramo ali komedijo. kar bi nedvomno pospešilo Dro-dukciio na tem oodročiu. ki ie pri nas naišibkeiše. in HUMOR Preizkušnja »Kdor se ne zna točno izraziti, je zame tepec. Ali ste me razumeli?« »Ne.« Resnico je povedal Stiskač pride k zdravniku na pregled. Zdravnik ga pregleda, nato mu pa pomirjevalno dč: »Kar oblecite se. zdravi ste ko riba.« Stiskač se obleče, potem pa hoče odili. Zdravnik ga zadrži, rekoč: »50 lir ste mi dolžni.« »Kaaj?« se začudi Stiskač. »Niti lire nimam v žepu.« »Takšna nesramnost,« se razburi zdravnik. »K ment pridete na pregled, pa niti počenega groša nimate v žepu.« »Prav imate,« mu pritrdi Stiskač. »A česa vsega človek ne naredi za ljubo zdravje.« Ljubezniv« iena »Veš, srček, sezidala si bova ljubko hišico in ko bom zvečer prišel domov...« »Se bom urno oblekla in bova odšla v kino.« Tehten nrok »Ali je tvoj »in naredil zrelostni izpit?« »Ne, padel je. Saj pa tudi ni čudno. Pomisli, profesor ga je izpraševal stvari,, ki so se zgodil^ ie pred njegovim rojstvom.« - - . . Ljubeznivost »Zelo ste ljubeznivi, da ste me popeljali na ples,« d<5 starejša gospodična svojemu plesalcu. »0,« se nasmehne mladejiič. »Saj sva vendar na dobrodelni prireditvi.« Previdnost Žena: »Pokazala bom možu svoj novi klobuk.« Prijateljica; »Nikar, počakaj vsaj toliko časa, da se obrije.« Vesten bolnik »Zakaj p(i po vsakem obedu navijale uro.« »Zdravnik nii je naročil, da se moram po vsakem obedu razgibati.« Ku kokošjem dvorišču Galanten petelin: »Draga kokoška, ti imaš najlepše kurje oči. kar sem jib kdaj videl.« Prisebnost »Kako žalostno, danes praznujem svoj devet in trideseti rojstni dan,« je vzkliknila v neki družbi gospa Kodretova. »Saj si mi vendar to že lani dejala,« se je nasmehnita njena soseda. »Že mogoče,« ji je odgovorila gospa Kodretova. »A lani sem se ti zlagala.« Zloba »Ančka, ali sem bila videti pri poroki zelo razburjena?« »Samo v začetku. Potem ko je pa Viktor, dejal ,da‘, si se takoj pomirila.« IMjaška- ■ Tretjesolec Mirko je obiskal svojega bolnega profesorja. Prpd bolnišnico ga čakata njegova dva tovariša in ga radovedno vprašata: »No, kako mu .?i'«*?< »Zelo slabo vest Vfiina prinašam,« žalostno zmaje z glavo. Mirko. »Pojutrišnjem l>o že v šoli,« Predrage je »Zakaj si pa tako otožna, ljubica?« vpraša mladi mož svojo ženico. »Ne morem ti povedati.« žalostno povesi oči žena. »Zakaj vendar ne?« se začudi mož. »Ker je predrago.« prizna žena. Odpuščanja vredno >Ljuba Mimi, odpusti mi vendar, da se® pozabil na tvoj današnji rojstftf dan. Ne joči več! Saj nisi danes prav nič starejša videti ko včeraj.« Zlobno »Očka, iz česa ueki je bil prvi zvočnik?« »Iz Adamovega rebra, sinko « Prijateljsko povabilo »No, kako pa vaše zdravje, gospod Korenček?« »Hvala, prav dobro. Zdaj se zelo korenito zdravim. Zelo malo jem i« nič ne pijem,« »No, potem vas pa povabim drevi k nam na večerjo.« škotska Škotu je rodila žena dvojčka. Fotografirati je pa dal samo enega. KAM GEE MODA? Tri kontinentalna modra srediSHa vsaki uri in vsakem vremenu, saj Pariz, Berlin in Dunaj si zdaj rfi-padevajo, da bi ustvarila novo umetniško in modno produkcijo, ki b: bila prosta navlake starega sloga in bi bila kakovostno vseeno na vrhuncu, ustrezajoč zahtevam vojne in današnjega časa. Prava vojna naloga mode se je pokazala šele tedaj, ko je pričelo primanjkovati vseh tistih bogatih rezerv, ki so jih modni ustvarjalci še imeli ob začetku vojne. In tako se je kmalu poka?ala zdva-va podlaga evropske modne industrije, in iz vseh mogočih težav in za- moramo pogosto ra cesto ali peš ob J še tako slabem vremenu. Ta »bres- : časni« plašč jo izpodrinil vsa mogoče kepa in široke.plašče* ki jih nismo zapenjal« in nas tudi niso bogve kako greli. Moderni kostim, to priljubljeno j žensko oblačilo, s« je navzel pred-, vsem športnih oblik. Krilo le široko,' bodisi nagubano a'i zvončasto, ds. nam ne ovira koraka, jopica pa n; j predolga — tudi posledica pomanjkanja blaga — zelo preprosta je v j oblik:, pogosto brez ovratnika. Trna J dreg se je izkristalizirala prava kul- ; pa skoraj z.ivrom precej velike žepe. turna naloga mode: negovalne na ” • ravnega, rekli bi že instinktivnega evropskega modnega okusa. Tako se je tudi zgodilo, da se je otresla moda vseh nepotrebnih »muh«, ostala sta še samo dober okus in lepota. Ta dva sta pa danes za Ev-ropca še posebno važna, zakaj dokler v človeku celo v naiskromnejših razmerah ne ugasne želja po lepoti, tako dolgo je tudi naš življenjski občutek pozitiven. In to vrednost mode danes še celo ne smemo podcenjevati. Skrbeti, da ne ugasneta čut za lepoto in kultivirano življenje v človeku. je vžlika naloga, ki sega daleč čez prvotno obzorje.mode. ki je bila njega dni n lena glavna naloga, da je človeka oblačila. Zanimivo je, kako so sloviti modni ustvarjalci reagirali na ta razvoj. Modni ustvarjalec je današnje okoliščine pogosto občutil kot posebno dražilo, ki ga spodbuja, da s kar najmanjšo porabo materiala ustvari kar najlepšo in naj enotnejšo sliko, ki prav tako nosi pečat njegove oseb- Moderao je drobnokockasto blago umirjenih barv, k; se jih ne moremo tako hitro naveličati. 7/Ao nabrane in razkošno okrašene ! obleko so bo umaknile oblekam s skromnimi črtami, ".ato na nič manj prikupni.ni po svoji sveži preprostosti. Ho! .;a večerna obleka ie sploh izginila ?. modne pozornice. tudi tam, kjer bi bila zdaj ?,e na mestu. Namesto nie nosimo temno popoldansko obleko, ki se od prave popoldanske obleke razlikuje samo po malo drznejšem izrezu in kroju. Posebno zanimiv razvoj je doživela ročna torbica. Ne samo, da je dobila novo obliko — največkrat jo nosimo čez ramena — posebno značilno zanjo je, da so jo pričeli izdelovati n vsega mogočega materiala, samo iz usnia ne. Suknene ročne torbice so v modi predvsem za dopoldanske ure, popoldne na nosimo torbico iz bar-žuna. pošitega s svilo ali starimi koraldami. nekdaj tako moderne in da nes spet oživljene torbice s >pet*t- oseb-; pointom«, k športnim oblekam pa ročnosti. kakor niega dni, ko le imel ne torbice iz slame. koru’.neo okusu kakor sveža. A. D.. Grosuplie Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po posti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika« Kotiček za praktične e<«y>o-dinie. Ljubljana Poštni predal 253. Kako negnjemo dežnik Danes te dežnik dragocenejši kakor njeaa dni. ko si ga kupil za malo denarja in si vedel, da ga lahko takoj drugi dan spet kuoiš. če si ga slučajno pozabi] v kavarni ali kinu. Danes sl celo raztreseni profesor ne more privoščiti. dovoli dežnikov, ker nima točk. kor nima denaria in, kor ni dežnikov. Zato moramo dežnike skrbno hraniti in negovati, da ostanejo uporabni, trpežni in lepi več let. V omari mora imeti dežnik svoi prostor, ki mora biti precej velik, kor dežnik v omari no sme biti »ranjen ali zavezan, temveč mora prosto stati. če so namreč gube tesno zložene, se prične blago po robu trgati zlasti, že ie dežnik svilen. Liudie tudi ne znajo pravilno sušiti dežnika. če je moremo sušimo dežnik tako. da ie •podai kljuka in ne konica: dežnik mora biti pri sušenju zaprt. Ce ie odprt, se odteka voda na. železna rebra, ki zariave in v sklenili raznadeio zaradi rie. ki razjeda rebra in blago Če Pa stoji dežnik zaprt s konico navzdol, spet zariave rebra okros konice in razjedajo blago. Zato ima skoraj vsak dežnik v konici krno kar res ni lepo in ie čisto nepotrebno če dežnik pravilno sušimo Če je dežnik Pri sušenju odprt se blago napne, zato ea razpnimo šele. ko se ie voda že odtekla in ie blago samo še nekoliko vlažno Tako odprt, toda ne čisto naoet dežnik, se leoo posuši ne da bi bla vleze v blago. Bencin izhlapi, parafin Pa ostane na blagu kot nevidna tenka plast. Dežnik moramo pustiti 3 ure razpet, da se parafin razlezo po blagu in ga napoji, rak dežnik ostane tudi v, naihuišj plohi suh. Če snažiš dežnik svetlejše barve z milnico ali 9almi iakom. zaščiti kl'Uko in palico, ker salmiialc razieda poli-turo. Dežnik kdaj Pa kdaj tudi poli-kajmo z tieprevročim likalnikom, in sicer vsako oolo posebej, Če bomo dežnik tako.negovale bo ostal dolgo let trpežen in lep. kakor bi ga bile ravnokar prinesle iz trgovino. Umettncsi likanja in Juvanja Skrbno oprano, zlikano in ooSito perilo ie lepo. tudi če je staro. Dandanašnji. ko si no moremo po želu obnavljati perila, moramo se posebno paziti, da ga ne zaperemo. da zašijemo vsako lukniico in da ga ne ..zatikamo. Lopo oprano perilo prijetno diši >>o svežem, ie belo in se ne mečka, čeprav še ni zlikano. Izkušnja nas uči, da brez mila prati no moremo, čeprav si mairati z raznimi milnimi nadomestki praški in podobnim. Zato moramo pri vsakem praniu imeti nekaj mila. čeprav ne prvovrstnega. Perilo moramo najprej namočiti v kakšnem ne pro-ostrem prašku nato izmencati in pet minut v mitnici kuhati. To na storimo lahko samo. ce družina ni velika. »Želita« pri veliki družini ie na spet drugačna. Na Predvečer nrail,<\ moramo oerito namočiti. Na dno dajemo debelejše kose. tanjše — robce kombi neze. hlačke — pa na vrh. Robce moramo prej posebej izprati, šele nato namočiti v skupnem čebru. Zdaj raztopimo nekaj pesti sode ali milnega namakal.. "a praška, če sode nimamo. \ topli vodi in jo prilijemo v čeber. Drugo jutro izmencavamo kos za kosom in hkrati milimo. Namiliti pa ni treba vsega kosa naenkrat, temveč predvsem tiste dele. ki so najbolt umazani: ovratnik, zapestja, pod pazduho. itd. Zdal izmoncamo ve» kos samo z milnico, ki ie ostala s teh delov Tako prihranimo precej mila. Ko ie perilo izmencano. pripravimo čebei nekoliko od tal da se lug lahko odteka, in zlož:mo nerilo tako vanj, kakor smo ga vzeli iz njega. Najprej debele kose nato drobne. Ko smo vse lepo zložili, pokrijnio perilo na vrhu s kakšnim vebkim prtom, t^ko da rtioli ves rob prta čez rob čebra. To pa ato. da peoel. ki bomo z niim perilo zalili ne bo mogel med perilo, temveč t>o oslal na vrhu : Za zrak in sonce I »L M N O L« ! šport krema : s ■ Pepel in pepelnata voda zelo očistita perilo in hkrati tudi obelita. V po!;tev pride pa samo pepel iz trdega lesa, iz smrekovih in mehkih drv torej ni primeren. V kotel zavremo vede. nato pa pridenemo primerno količino pepela in zlijemo vse skupai na perilo. Paziti moramo, da perilo ta pepelnati krop počasi vpija in da ostane ves pepel na vrhnjem prtu. ker ga ie sicer težko loviti iz perila. Ko ie kotel prazen, nalijemo vanj čiste vodo. dodamo nekoliko pesti pralnega praška in ostanke mile in ko vse skupai zavre, vlijemo na perilo, hkrati pa odmašimo čeber, da se lug odteka. Voda iz čebra mora curljati počasi, da sproti odnaša umazanijo. Drug dan perilo še enkrat v čisti vodi dobro izmencajmo. nato izplaknimo in pomodrimo. Tako opravno perilo bo čisto in belo. čeprav za pranje nismo porabili preveč mila in čeprav ga nismo na soncu sušile. Ko ie perilo suho, ga poškropimo in zganemo za likanje. Namočiti ga moramo vsaj en dan pred likanjem. Perilo ie treba pri zgibanju nategniti m zravnati tako. da se zdi drug dan ko ga odvijemo, kakor da bi bilo že r>0' vršno zlikano. Robce nategnemo, zganemo na polovico in zvijemo. Prav tako riuhe. Spet zložimo večie kose skupai. manjše skupaj. ■In zdai nas čaka še likanje. Lika; nje je utrudljiva zadeva, zato nai vsaj starejša ženska lika sede. Ne maiaite nejeverno z glavo, tudi to ie mogoče. Likajmo sede vsaj manjše kosej Tudi likati je treba znati, posebno še moške srajce, razne bluzice s pošitki in naborki. Likanja se učimo na rjuhah in robcih. Robec prelikamo , zmerom takoj v dve gubi. ker tako prihranimo precej časa. Likati moramo tako. da ostauo monograni na vrhu, ta mono-gram pa odtisnemo še narobe, da vezenje izstopi. Prav tako likamo vse vezenino najprej na lice. .čisto na koncu pa narobe, da izstopiio in se zde reliefne. . _ _ . Kako pa likamo moško srajco? Primemo io PO sredini hrbta in zlikamo obe strani. Zdai pridejo na vrsto rokavi in zapestja, nato vrat in ramena, .šele zdai ima srajca pravo .lego. Položimo jo po dolgem na mizo. naredimo iz nabirkov drobne gube in jih potegnemo navzdol do roba srajce. Z likalnikom gremo v notranjščino, dobro molikamo. nato Pa pripravimo prsi. 'Prsi prav tako dobro nategnemo in potegnemo poniih z likalnikom, h krat' pa tudi po vsej prednji strani. Ko ie tudi to gotovo, primemo sraicov v sredini ramen naredimo ravno erto do roba in prav takšno tudi na drugi strani. Zdaj srajco obrnemo, upognemo rokave, da pride zapestie do ra-Imen in zložimo srajco na polovieo ali pa na tri dele. Pri moških spodnjih hlačah zlikamo najprej trakove pri hlačnikih. nato pas Ijj nazadnje še hlačnike Ko ie perilo zlikano, ga zložimo se *a nekai ur na postelio ali mizo. da i»hlapi iz njega vsa vlaga. Nato ga razdelimo družinskim članom. POBEDOTAMK Zaplodek i« spočet iu sestavljen ia dveh celic: iz materine in iz očetoy>»J Obodve imata v sebi neskončno maih-t na zrnca, kromosome, nosilce lastnosti; ki jih podedujemo. Poteze in značaj1 otroka so odvisne od tega. kako zelo so v poedinih kromosomih razvit® lastnosti prednikov po očetu in materi. Vendar ne podedujemo vseh lastnosti po starših, temveč tudi Po dali-njih prednikih. Zalo se tudi ne smemo čuditi, če se rodi otrok, ki po zunanjosti in značaju ni podoben 110 očetu ne materi bogve od katerega očetovega ali materinega prednika ie podedoval lastnost, ki ie nimajo 119 njegovi starši, ne njegovi bratci iti sestrice. Vendar na sjilošno vidimo, da so otroci jjodobni svoiim staršem i po zunanjosti j po značaju. So ljudje, ki malo jedo. na se vseeno dobro počutijo in so zdravi. Otroci takšnih staršev po navadi tudi niso dobri jedci, ne da bi bili zato bolehni ali manjvredni. Suhi starši nimajo po navadi nikoli debelih otrok zanimivo ie pa. da so otroci debelih staršev pogosto šibki. V nekaterih družinah se rode večina deklice, v drugih ''a dečki. Prav kakor dvoičkj ie tudi to poded-liivo. Če se poroči zelo velik moški z zelo majhno žensko, se ponavadi zgodi, da so otroci veliki. Vendar vsak od teh otrok nosi v sebi tudi nagnienio do majhne rasti po materi. Zato jmaio nekateri teh otrok Po navadi majhne otroke, ali kvečjemu srednievelike. posebno če so sami veliki. Prav tako duševnih lastnosti ne podedujemo neposredno po starših. To je pogosto dobro, pogosto pa slabo. Kako žalostna io mlada mati, če vidi. da ie otrok na las jx>doben kakšni teti. ki jj ni nič kaj pri srcu in s katero se nikoli nista mogli prav razumeti. Trmoglavost, iezliivost. oa tudi žirokogrudnost. dobrodušnost, cmeravost in druge duševno lastnosti lahko podedujemo po daliniih prednikih. Včasih ie pa to podedovani« tudi dar božji. Denimo, da se izredno nadarjen mož poroči s povprečno nadarjeno žensko. Otroci so povprečno nadarjeni. Pogosto se pa zgodi, da so njegovi vnuki spet izredno nadarjeni, če sta na oče in mati oba zelo nadarjena i> 00 navadi povprečno nekai otrok zelo nadarjenih, spet drugi so pa prav malo. Ugotovili so. da posluh in smisel za glasbo pogosteje podedujemo po očetu kakor po materi. Dodatki h kopelim Dodatki h kopelim so. nedvomno potrebni in koristni. Z njimi napravimo vodo mehkejšo in ji.damo prijeten vonj. Dodatki, ki. jih dobimo po drogerijah, so prirejeni tako, da dišeče soli v njih dobro vplivajo na kožo, jo posveae, obenem nam pa z vonjem povečajo užitek pri kopanju. Izvrsten domač dodatek h kopelim so'jabolčni olupki. Jabolka najprej dobro umijemo, nato jih pa nekoliko bolj na debelo olupimo. Malo prej, preden ležemo v banjo, potem olupke vržemo v vodo. ki se bo v nekaj trenutkih navzela 'osvežujočega duha po jabolkih. »Brezčasni« modni plašč, ustrezajoč rsem zahtevam mode in vojne dobe. ep je in topel, skromen v barvi, prijeten v črtah, zapenja se visoko ob vratu — da nas tudi v zaklonišču ne zebe v njem — vendar ga lahko ob toplih dnevih nosimo odprtega. Pri- %i y*i&zol$L Mlada dekleta po navadi kaze gnojni mozolji in zajedavci ki iim največkrat j>o nepotrebnem povzročajo velike nevšečnosti. Ker se navadno zdravijo z raznimi kremami in pudri, se iim nadlega le še poslabša. Mozolje moramo zdraviti pri korenini. to se pravi, ugotoviti moramo, kje tiči njih vzrok. Navadno 3e mozolji in zajedavci delajo onim, ki tipe za zaprtjem in imajo slabo prebavo. Bržko namreč sprejema telo strupe iz črevesja, izloča koža več maščob in znojnice so kai hitro zamaše. V tem primeru moramo najprej skrbeti za redno odvajanje. Vsako jutro in vsak večer moramo popiti kozarec vode, čez dan pa jesti cim več solate, ia-bolk in po možnosti vsaj vsak teden dvakrat na tešče kislo zelje. Šele ko bomo uredili prebavo, začnimo z zunanjim čiščenjem kože Najprej moramo očistiti obraz zajo-davcev. ker se po navadi prav iz mih razvijejo gnojni mozolji. Zajedavce lahko iztiskamo, samo previdni moramo biti prj tem. Najprej naredimo kamilično parilo kopel, o katerj smo ža večkrat pisali. V skodelico nalijemo vročega kamiličnega čaia. in držimo obraz nad oaro vsaj pet minut. Nato ga dobro obrišemo, vzamemo svežo platneno krpo in si zajedavce narahlo iztisnemo z nohti, ki smo iih ovili 8 krpo. Potem iztisnjena mesta pomažemo s čistim alkoholom čez nekai časa iih pa napudramo na debelo z otroškim ali žveplenim pudrOm če vsak teden vsai dvakrat obraz držimo nad kamilično paro. izeube gnojne klice hranilno podlaeo in mozolji se ne bodo več delali Gnojne mozolje ki so se že razvili, nikakor ne smemo iztiskati, ker bi se tako lahko le še boli okužili Pustimo iih da dozore in sami od sebe odpadejo. Za umivanje obraza ne smemo uporabljati katranovega mila temveč žvepleno. Zelo dober pripomoček za ne‘?o polti ie navadni kvas Mlada dekletar bi ga morala uživati vsak dan na tešče, in sicer za noževo konico. Predvsem oa nioraio mozoljasta dekleta dosti Zaklonišče mora biti opremljeno Z lučjo, vodo in peskom, hoditi na svež zrak in sonce ki ga «1 a i.l.i. .____________„„„ i~ zdai spomladi res ne mamka Sonce klopmi« lopato, krampom, IO j |)0 ge tako pnoine mozolje oosuSilo in Dtilko, suhim straniščem, nosil-I kožo leoo porjavelo Seveda moramo , nmarirn »a nrvo ,)a »red sončenjem obraz dobro umil) meren je za vitke in mahi vifke D°- * | ^ to?1j vocJ! 9 stave, skralka vseskoz uporaoen. Ipomoč. 'no dobro mastno kremo flenuiceber r: K B ra tuia. Journallst; »erantwortlicher Redakteur: H. Kern, JoumnUst; Druckerei: Merkur, k. 0 la Ljubljana; fQr diaDruckerej *erantwortli(-h. Mnbljan” - tS K BratoS novinar: odgovarja H. K era. .»vinar; tlaka tlakama Merkur d. d. t Ljubljani: za tiikarno odeovarja O. Mikale* - vat . Ljubljani Mihalek — alle in