RODOLJUB. Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvoatopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat fiHkn.' 1 lrr_ Aa ha H^rn.lrrn.f in 1K Viv fl.a af\ t,rilrra.t, Hatra — TTo/S.lrnnt.nr* Kiatnnm r\n Anan-anm _ Naročnina in inSerati blagO- tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16 kr. Če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovora. -volijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu ,,Rodoljuba" se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Pisma izvolijo naj 8. štev. V Ljubljani, dne 18. aprila 1896. VI. leto. Občinske volitve v Ljubljani. Občinske volitve v Ljubljani se zopet približujejo. Malokdaj je bilo treba tako misliti, kakšni možje naj se volijo v občinski zastop, kakor je sedaj, ko ima mestni zastop dela čez glavo z obnovljenjem razrušenega mesta. Sedaj je potrebno, da se volijo v mestni zastop možje, ki imajo voljo in sposobnost za delo in poznajo potrebe ljubljanskega mesta. To je tem bolj potrebno, ker vlada nikakor mesta ne podpira v taki meri, kakor bi bilo želeti pri sedanjih razmerah. To se je pokazalo pri tem, ko je razveljavila regulacijski načrt in tako onemogočila zidanje v Ljubljani, ali pa vsaj jako otežila. Baron Hein je lani po potresu takoj hotel vse vzeti v svojo roko, a sedaj pa le pre-očitno kaže, da za mestne potrebe nima pravega smisla. Posebno je čudno vladno postopanje v tem oziru, ker je bila poslala k dotičnim posvetovanjem o regulacijskem načrta dva svoja zastopnika, jednega tehničnega veščaka in jednega jurista, ki bi bila lahko povedala vladno mnenje. Prebivalstvo tako mora o vladi dobiti kaj čudne misli. Sodilo bode, da mestu sploh ni naklonjena, ali pa sama prav ne ve\ kaj da hoče. Ugleda jej tako postopanje gotovo ne bode povzdignilo. Ravno tako se novi stavbeni red sedaj še ni potrdil, dasi bi ga jako potrebovali, predno se začne grajenje novih poslopij. Vlada je v deželnem zboru se vje-mala s sklenenim stavbenim redom, a potrjenja mu vendar ni še pridobila. Kje so še zavire, mi ne vemo, sodi se, da na Dunaji. Mogoče je tudi, da klerikalci kaj in-trigujejo vmes, ker jim nekatere določbe stavbenega reda, katere se tičejo razlastitve, niso prav po volji. Govorilo se je tudi, da so največ klerikalci pripomogli, da se v prejšnjem zasedanja sklenjeni razlastitveni zakon ni predložil sankciji. Iz povedanega je vidno, da se na vladno podporo ljubljanski mestni svet ne more dosti zanašati, več na vladno oviranje. Zato je pa potrebno, da pridejo v zbor izvedeni možje, ki bodo vsakemu položaju in vsem težavam kos, ki se ne bodo bali niti dela in zavir od raznih stranij. Narodna stranka bode priporočila volilcem gotovo take može, o katerih je prepričana, da imajo vse po- LISTEK. Vsaka reč gre do tretjega rada. Povest. Spisal Lev Što rman. (Konec) # Pozno sta prišla, ko je bilo že vse zaprto, da sta morala v gostilni prenočiti. Tam pa se je med pivci toliko govorilo od norišnice, da pride našemu Francu na misel: „Kaj, četudi mene nameravajo notri vtakniti. Zdaj si ti plačeval, zdaj bodem pa še jaz," dregne sodruga, „!e pijva, jutri bodeva pa kupovala." In liter za litrom je klical in pred tovariša postavljal, da ga je do nezavesti opijanil. Potem iskajoč našel je pri njem v notranjem žepu črno na belem z občinskim pečatom poslalnico na svoje ime, katero vzame. Ko je dan dozoril, hiti v Polje-dvor in na vse pretege zvoni, rekoč, da ga morajo takoj do ravnatelja spustiti. Z dokazom v roki se je to zgodilo. Dopovedal je, da Fr. Bidarl, ki ga je pripeljal, zdaj pijan v krčmi leži in ko se prebudi, bode ves divji. Gred6 naj služabniki, da ga zvežejo in še o pravem času pod ključ spravijo. Tako se je tudi zgodilo. Ko se je potem ta zavedel, zvijal se je: „Jai nisem nor, jaz nisem Franc Bidarl, on je . . .a Pravi Bidarl pa se je na veliko začudenje županu drugo jutro skozi okno nasmejal: „Kadar boste še katerega v ,stolp norih' pošiljali, dajte pametnejšega zraven, da ga ne obdržijo, pa nasprotno nazaj pošljejo. KoneČno prišel je Leonu dan rešenja. V družbi rodbine, ki mu je nasproti prihitela, korakal je od postaje % ... . v „svoj kraj* nazaj. Prvi nekdanji znanec, srečajoč jih, je bil občinski tajnik. Pogrelo ga je nekoliko, da je na Leonov pozdrav „Zdravo!" zategnil: „Da bi le bilo zdravje". „Uparn da!" mu je bil krepak odziv. trebne lastnosti za mestne zastopnike in dobro voljo delovati za blagor mesta. Če se bode klerikalna stranka udeležila volitve, ne vemo. V svojem glasilu naglasa, da se volitve ne misli udeležiti. Skušnja pa nas uči, da tem gospodom ni verjeti vse, kar pišejo. Prevečkrat so že pojedli dano besedo. Da morda pod svojo katoliško firmo ne pojdejo v volilni boj, je verojetno, kajti pod to firmo nimajo v Ljubljani upati nobenega uspeha. Tudi lani bi ne bili njeoi pristaši prišli v mestni zbor, da se ni narodna stranka dala zapeljati, da je sklenila kompromis. Gosp. dr. Gregoiič in Kalan se imata samo narodni stranki zahvaliti, da sedita v mestnem zboru, tisti narodoi stranki, proti kateri tako rada zabavljata. Posebno dr. Gregorič je v Ljubljani tako nepriljubljena oseba, da je narodna stranka morala zanj napenjati ves upliv, da ni propal. Volilci so se ga na vso moč branili, in to ne le narodni, Politični Državni zbor se je v torek zopet sešel. V prvi seji se je obravnavalo o podržavljenju severo-zapadne železnice. S to predlogo vlada hoče vstreči zidom, kajti plačati hoče železnico tako drago, da bi židovski delničarji imeli po podržavljenju večje dohodke, kakor jih imajo sedaj. Zato je pa lahko umljivo, da so se vsi govorniki izrazili proti tej pogodbi, ki bi državi naložila vsako leto veliko novo breme več milijonov goldinarjev. Novi železniški minister je pač s to svojo predlogo pokazal, da ni kos svoji nalogi. V tehniških in vojaško-železniških vprašanjih je izurjen, a v narodno gospodarskih in pa denarnih stvareh pa nima pravega znanja, zato ga pa židje sučejo, kakor se jim zdi. Mislimo pa, da državni zbor v podržavljenje ne privoli. Bližajoče se državnozborske volitve. Govori se, da se še letošnje poletje razpusti državni zbor, ker ni upanja, da bi se v sedanjem državnem zboru dobila kaka večina za pogodbo z Ogersko. Poslanci so navadno proti Drugi je bil župan. Leon se je hudoval nad njim. Na počasno besedo: „Če boš tako govoril, se bodeva pa drugje zmenila," si je fant premislil, češ: „Najboljša je kratka sprava. „Boga zahvali, da še kaj hujšega ni bilo; in svojemu patronu se priporoči," izgovarja se župan. „Jaz sem tako samo sitnost imel."-- „Srečno!" Ločila sta se in si roki stisnila. Tretji je bil kmet iz medgajniške vasi: Prisrčno sta sta si segla v desnici, vesela, da se še živa vidita. „Kaj se je kaj zgodilo med tem, kar me ni bilo doma?" pozveduje fant. Mož mu naštejc več rečij, postavim: kdo je umrl, kdo se oženil .... „Tudi P . . . nova Ančka se omoži." „Tako!" Izvedevši „domače novice* sta se ločila. ampak tudi klerikalni. Poznali so ga še iz časov, ko je bil poprej mestni odbornik, in bili prepričani, da nima potrebnih sposobnostij za občinskega svetnika. Delovanje teh dveh gospodov v mestnem zastopu pa minolo leto ni bilo tudi tako, da bi bilo moglo zadovoljiti tudi najmanj zahtevajočega volilca. Razven nekaj zabavljanja nista prav ničesa storila. Posebno pa od njiju strani ni bilo opažati dobre volje za ukupno delovati za obnovljenje Ljubljane, katero je nSlovenec" tako naglašal pred lanskimi občinskimi volitvami. Pod katoliško tvrdko zatorej ved6, da več ne pojde, a zato pa še ni rečeno, da bi pod kakim drugim imenom ne posegli v volilno borbo. Zaradi tega pa naj narodni volilci le vsi pridejo na volišče in oddajo svoje glasove narodnim kandidatom, ter 8 tem pokažejo, da jim je napredek mesta mari. pregled. koncu zasedanja manj prijenljivi, ker morajo kmalu stopiti pred volilce. Razpustil se bode pa tudi ogerski državni zbor. Če bodeta novovoljeni zbornici kaj bolje voljni se sporazumeti, se ne ve*. Vsekako bodo težave z obnovljenjem pogodbe z Ogersko. Narodnjaki, Vaša dolžnost je pa, da kmalu začnete delati priprave za bodoče volitve. Kakor pri deželnozborskih volitvah, tako bode tudi pri državnozborskih naša klerikalna stranka poskusila kacega svojca na novo uriniti, naj ima že kaj sposobnosti za državno poslanstvo ali pa ne. Kakor slišimo, že sedaj delujejo po Notranjskem, da bi izpodrinili sedanjega zastopnika kmetskih občin. Tisočletnice madjarske razstave vesele se posebno dijaki na Ogerskem in Hrvatskem, ker bodo imeli jeden mesec daljše počitnice, da bode mladina si lahko ogledala madjarsko razstavo, ki pa ne bode kdo ve kako znamenita. Da ne bode prazna, posebno priganjajo Hrvate, da se je obilno, udeleže\ Hrvatska vladna stranka bode „Tudi ti Anica me nisi razumela!" je Leon sam pri sebi se zavzel, kakor „najslavnejši Rimljan" Julij Cezar, ko so ga izdajalci z noži napadli, in je zapazil med njimi tudi svojega ljubljenca Marka Bruta, je vzdihnil: „Kaj tudi ti moj sin!" Bridka žalost ga je čakala tudi pri domačiji svoji. Mati, ki si je zavoljo sina delala neznosne skrbi, je tudi zbolela, da je šla v zdravišče. Tako je bilo gospodarstvo v rokah oskrbništva in zatorej marsikaj v neredu. V dna duše užaljeni pogled izročil je v sv. razpelo Kristusovo, ki je še ostalo v izbi na starem mest. Voljno je zadel „svoj križ" na rame in ni se zmenil za obrek-Ijivce, „ki so s prstom kazali za njim". Ko je potem drugi dan šel k sodniji, da izve kako in kaj zavoljo zemljišča, slučajno zadene na nevesto Ančko, ki si je „leta kupovala". S polnim očesom jo pogleda in ji k sreči roko poda, ogovorivši jo: „Ali je kaj posebnega ?" pač storila, kolikor je v njenih močeh. 100.000 gld., katere je sabor v ta namen dovolil so uporabljeni in se skliče sabor v novo zasedanje, da dovoli še večjo svoto v proslavo madjarske tisočletnice. Vladna stranka je pripravljena v take namene vse dovoliti, da se le prikupi v Budimpešti. — Od nemadjarskih narodnostij na Ogerskem se pa razstave drugi ne udeležb, kot Nemci. Ti torej hočejo poljubiti pest, katera jih tepe. Italijani so bili v Afriki zopet tepeni. Sedaj so jih naklestili Sudanci in sicer prav pošteno. Tristo italijanskih vojakov je padlo, mej njimi štirje častniki. Majorja Sti-vanija, ki je bil začel ta boj, je general Baldissera odstavil. Pogajanja s kraljem Menelikom o miru so se baje razbila, a vendar do jeseni najbrž ne bode odločilnega boja, ker se drugi mesec začne tropično deževanje, kadar je vsako premikanje vojske nemogoče. Šele jeseni se bode odločilo, ako se ta čas Italijani ne spametujejo in ne odjenjajo. Na Kubi vstaja še vedno dalje traja. Vstaši so dobili že mesto R'0 Pinar pri morju in tudi na več drugih krajih Špance naklestili. Španska vlada je sklenila na Kubo poslati zopet 10.000 vojakov, s čimer se pokrijejo jedva dosedanje izgube. Ne le, da je mnogo ubitih in ranjenih, še več jih pobero razne bolezni. Kubansko podnebje za tujce ni zdravo. Slovenske in slovanske vesti. (Kandidati narodne stranke) za občinske volitve so za tretji razred gospodje: Jakob I>liimiK, mestni učitelj, Oroslav DoleilCC, svečar in posestnik, Fran ]flally, usnjar in posestnik, Josip Tur k. izvošček, Jakob Zalmkovcc, e. kr. višji računski svetnik; za drugi razred gospodje: Ivan Vladimir Hraskv, deželni inžener, dr. I^ovro Požar m c. kr. gimnazijski profesor, dr. Ivan Tavčar9 odvetnik in deželni odbornik; za prvi razred gospoda: dr. Harol vitez BleUveis-Trstcniški^ primarij in posestnik, in laso Petričićj trgovec in predsednik mestne hranilnice. — Volilci, poživljamo Vas, da priđete v obilnem številu na volišče, kajti klerikalci pridno delujejo proti naši narodni stranki. Odpuščeni magistratni praktikant Erzin, mesar Milan Kozak, faktor Katoliške tiskarne France Ban in knjigovez Breskvar agitujejo z vsemi silami po mestu za neke svoje kandidate. S tem hočejo napraviti razpor mej volilci. Denar za to agitacijo sta menda dala dr. Gre-gorič in dr. Krek, kakor se je povedalo na nekem shodu v Hafnerjevi pivarni. Čast in korist Ljubljane zahtevati, da narodni volilci v obilnem številu pridete na volišče in pokažete, da Ljubljana ni kraj za klerikalne poskuse, naj se tudi vrse" pod imenom „nezavisnih obrtnikov". (Le doktorjev ne!) Tako je kričal neki klerikalni volilec na volilnem shodu v „Narodnem Domu". Mi bi priporočali dotičnemu možu, naj poskusi 8 svojimi nauki pri svojih pristaših, ki tudi za kandidate postavljajo doktorje: tako dr. Žitnika, dr. Gregoriča, dr. ŠušteršiČa itd. Pa tudi dr. Krek se nekaj usiljuje v politiko. Le ondi naj razvije svoje nazore, bode že videl, kakšen odgovor bode dobil. Če pa njemu na ljubo se dr. Šušteršič, dr. Žitnik in dr. Gregorič odreko političnemu delovanju, potem naj začne šele drugim strankam urivati take nauke. Dokler pa se tega klerikalci ne poprimejo sami, se le osmešijo, ako po shodih drugih strank delajo zdražbe s takimi predlogi. (Obletnica potresne katastrofe.) Dne 14. t. m. je minilo leto, kar je vsem nepozabna nesreča zadela prijazno našo Ljubljano. V noči od dne 14. na dan 15. aprila bE - ne - „ Včeraj sem izvedel precej!" Izkušnja je zdravnik, pravi pregovor. Tudi Leon, zdaj blizu 30 let star, postal je iz nekdanjega Lenča zastavni Lev. Vsaj ne tisti, ki so po strašnih krvavih vojskah mesta posuli, ljudstva premagali in jih v sužnost podvrgli, ampak tisti, ki sebe z vsemi željami pod strah pameti spravijo, so največji in najčastitljivši preraagovalci," tako piše Vrtovec v ^Kmetijski kemiji". „Ali bode zdaj ,osamljen fant* še ljubeče družice iskal?!"-- Še jeden spomin, predno povest končam. Na dan 20. velikega srpana leta 1893 , ko je bila slavnost pri krasni cerkvici „Marija Lurška Devica na Gradišču v Grižah", izvanredno vmeščenje novih, ubranih zvonov, ki vedno še pošiljajo svoje glasove „nad zvezde", je prihitel Leon kot romar med množico ljudi sem. V povesti omenjeni deklici Zefka in Anka sta bili tudi tukaj še zida- nega samskega stanu. Pela se je tedaj od čast. gospoda Matije Arzenšeka zložena pesem, ki se sklepa: „Ko z6msko življenje doteklo nam bo, Zvonovi, zvonite nam takrat lep6, V hiši Očeta nam najti svoj mir, Saj ni ga ta v solzni dolini nikjer." Po minulih dogodkih je Leon zopet miren in „pa« meten", še bolje kakor je bil nekdaj; le otožen je zavoljo drage matere, ki dosihmal še ni ozdravela. — „Bralnega društva" odbor z „izvoljenim" tajnikom sladko dremlje. — Kar pa se tiče ideala ženske, je Prešernov „Godec" na mestu, ki jim je le jedno hvalo dal: „Da one same nam urijo roke, Da one same nam glave vedre.* lanskega leta je potres rušil naše mesto, podiral hiše in provzročil nepopisen strah in morečo grozo. Škoda, katero je naredil potres, je ogromna in še dolgo vrsto let bode vsled nje trpelo prebivalstvo. Kranjski Slovenci pa nismo sentimentalni. Prebivalstvo se je pomirilo in energično lotilo popravljanja in grajenja. Tudi zemlja se je pomirila. Ničesar več se ni bati, in tako utegne Ljubljana sčasoma prenovljena in pomlajena vstati izpod ruševin. Ce pa se spominjamo lanske potresne noči, se moramo hvaležno spomniti tudi vseh tistih, ki so nam v veliki nesreči človekoljubno prihiteli na pomoč in omogočili, da si Ljubljana pomore. (Naša klerikalna stranka in nemskutarija.) Naši klerikalci so se zadnji čas usedli na velikega narodnega konja. Radi bi svet prepričali, da je vse nem-čursko, kar ž njimi ne trobi v jeden rog. Toda kdo bode jim verjel, ko še v tem času ne morejo zatajiti svojega nemčurskega mišljenja. Njih glasilo je očitno zagovarjalo nekdanjo uredbo ljubljanskih ljudskih šol, ko se je takoj s prvega razreda začela otrokom vtepati nemščina v glavo in je polagoma v višjih razredih postala skoro izključni učni jezik, ko so se zlasti na nunski dekliški šoli rabile slovnice, pisane v sami nemščini in namenjene za Nemce. Da se otroci v taki šoli niso naučili ničesa druzega, kakor nekaj nemškega klepetanja, je naravno. In taka šola je vzor naši klerikalni stranki in to seveda zaradi tega, ker ve, da se otroci v nji le potrapijo in se niti dobro misliti ne nauče. Seveda, bolj nevedni Če so ljudje, temveč upanja imajo klerikalci doseči tak uspeh. (Kapelica na ljubljanskem Gradu) bila je, kakor znano, po potresu tako poškodovana, da se bode morala v bližnji prihodnosti podreti. Ta kapelica je bila zidana prvotno v gotičnem slogu, kar se opaža zlasti še na koncu ladije nad korom. Kakor poroča Valvazor, odredil je cesar Friderik leta 1489. 1., da je v tej kapelici darovati vsak dan sv. mašo. Kedaj je bila zgrajena, ni znano, gotovo pa je, da že pred letom 1260., ko je stanoval na Gradu vojvoda Urh koroški, in torej spada k najstarejšim stavbinskim spomenikom v naši deželi. Strop v ladiji te kapelice nosi stare, pred nekaj leti renovirane freske; tudi stranske stene ozaljšane so z raznimi grbi, označenimi s podpisi lastnikov in dotičnimi letnicami. (Kranjski deželni šolski svet) se je nedavno posvetoval o tem, da se upelje za nekatere predmete slovenščina kot učni jezik. Te seje se dr. Schaffer ni udeležil. Za slovenski učni jezik ni mogel lahko glasovati, ker bi se ne vjemalo z njegovo politično preteklostjo, v nasprotje s Slovenci se pa ni hotel postavljati, ker je s pomočjo narodne stranke prišel v deželni šolski »vet. Pač pa je glasoval proti slovenskemu jeziku zastopnik cerkve in član katoliške stranke prost Lenard Klofutar. Pohvalno pa moramo omeniti, da se drugi zastopnik cerkve, gosp. profesor Kržič ni dal od gospoda prosta zapeljati, da bi bil glasoval proti slovenščini. Ker ni bilo na nobeni strani večine, bi bil moral odločiti predsednik, kateri je pa neki izjavil, da bode predlagal osnovo čisto slovenske gimnazije. Tudi prav. Bomo videli, če baron Hein tudi ostane inož-beseda. (»Glasbena Matica") je minuli teden priredila tri koncerte, pri katerih so se pele iste pesmi, kakor pri prvem koncertu na Dunaju. Zanimanje za koncerte je bilo nenavadno veliko. Posebni vlak je bil v Ljubljano pripeljal k prvemu teh koncertov v torek mnogo rodoljubov in rodoljubkinj iz Ribnice in Velikih Lašč. Pa tudi iz drugih slovenskih krajev so prišli poslušat „Glasbeno Matico". Vsi trije koncerti so se pa tudi dobro izvršili. Poslušalci se niso mogli načudilti milemu petju in lepoti slovenskih narodnih pesem. Omeniti je pa tudi, da so dame nastopile pri teh koncertih tudi v narodni noši, namreč v pečah in „avbah", katera noša je tako ugajala Dunajčanom. (Regulacijskega načrta), katerega je sklenil ljubljanski občinski zastop, deželna vlada ni potrdila; novi stavbeni red pa tudi še ni dobil Najvišjega potrjenja. Vsled tega se v Ljubljani ne more razviti nobena stavbena delavnost. Ljudje ne vedo, kako naj zidajo. Letos se zatorej v Ljubljani ne bode dosti zidalo, četudi je silno pomanjkanje stanovanj. Tuji delavci, katerih je prišlo na stotine semkaj, nimajo dela in že iz Ljubljane odhajajo. Postopanje deželne vlade je tedaj naravnost čudno, da ne rabimo hujšega izraza. K posvetovanju regulacijskega načrta je vlada bila poslala dva svoja zastopnika, ki bi bila lahko povedala vse svoje pomisleke, a ta dva sta vsemu pritrdila. Vzlic temu pa vlada načrta ne potrdi. S takim čudnim postopanjem si gotovo ugleda ne bode povekšala. Mestni zbor je v poslednji seji sklenil, da se proti vladni odredbi ne pritoži. Ker se vlada ni izrekla naravnost proti regulacijskemu načrtu, temveč je imela le bolj formalne pravne pomisleke, je mestni zbor v poslednji seji sklenil, naj se ne đovoli nikomu drugače zidati, kakor po regulacijskem načrtu. Kdor hoče precej zidati, se bode moral udati, kdor pa ne bode pa nastopil pot dolgih pritožeb, ki mu najbrž ne bodo nič pomagale. (Uspehi katoliškega hujskanja.) Iz Domžal se piše .Slovenskemu Narodu": Na velikonočni ponedeljek, dne 6. t. m., je pri prvi maši na Goričici zopet grmelo raz lečo. Gospod beneficijat Strupi je rohnel zoper „libe-ralce" in liberalne časnike, češ, da grde duhovnike sploh in zlasti njegovo osebo. Beneficijatovim pristašem se je bralo raz lica, kako je ta „božja beseda" nanje uplivala. Gledali so navzočne „liberalce", kakor da hočejo takoj uprizoriti Jernejsko noč". Svoje hujskanje zoper „liberalce" je gospod Strupi zaključil z naznanilom, da bode tisti dan procesija, in namignil svojim pristašem, naj skrbe za red. Ko je popoludne šla procesija iz cerkve doli po bregu, stali so ob strani nekateri možje in fantje, največ taki, katere smatra gospod beneficijat Strupi za „liberalce". Idoč mimo teh mož, zgrabi znan pristaš Strupijev debelo opeko, jo zažene z vso silo na one, ob bregu stoječe „liberalce" ter zadene dva fanta tako nesrečno na glavo, da sta se takoj zgrudila nezavestna. Kri je kar curkoma lila od obeh ranjencev, katera so ljudje odnesli v bližajo bišo, kjer so jim izpirali rane in ji obvezali. Jeden fantov je tako težko ranjen, da je dvomljivo, če ozdravi, pri dragem pa se kaže, da ima lobanjo prebito. Ni dvoma, da je to posredna posledica vednega hujskanja zoper „liberalce". Ni še dolgo tega, kar so naši katoliški prvoborilci in beneficijatovi pristaši napadli neke „maškare" v Stobu, in sedaj nov napad, prav kakor da je dovoljeno pobiti vse tiste, katere smatra gosp. beneficijat za .liberalce". Prečudno, da se merodajni faktorji ne brigajo za dogodbe v našem okraju in ne narede konca našim obupnim razmeram. Za časa prejšnjih duhovnikov ni bilo v domžalski občini nikdar resnega prepira, šele odkar je zanesel veter semkaj beneficijata Strupija, se je začela gonja na „liberalce". Apelujemo še jedenkrat na višje faktorje, naj zavarujejo javno varnost, zakaj zadnji čas je, da se kaj stori, sicer pridejo ljudje na misel, da si morajo sami pomagati. (Umrl) je v Ljubljani rodoljub stare korenine, zasebnik gosp. Edvard Hohn, vrl narodnjak in oče znane domoljubne rodbine, v prejšnjih letih lastnik kojigovezoice in zalege slovenskih knjig. Pokojnik je bil od početka narodnega gibanja v Ljubljani odločen pristaš narodne stranke in se je kot odličen meščan prav živahno udeleževal pri preporodu našega stolnega mesta. — V Loškem Potoku je umrl šolski vodja gospod Ivan Bantan, za-pustivši vdovo in petero nepreskrbljenih otrok. Pokojnik si je pridobil mnogo zaslug za šolo, tukajšnjo kmetijsko podružnico in za posojilnico. Bil je blaga duša in vrl narodnjak. — Dne 15. aprila umrl je v Celju učitelj jugoslovanskih jezikov na graškem vseučilišču, odlični slovenski jezikoslovec in pisatelj gospod dr. Vatroslav Oblak. — V Žalcu je umrl velezaslužni narodni prvoborilec in obče-spoštovani voditelj Slovencev v Savinski dolini gospod Janez Hausenbichler, veleposestnik v Žalcu. Pokojnik je bil kremenit značaj in unet rodoljub. — V Trstu je v sredo dopoludne umrl stolni prost in kapiteljski vikarij dr. Janez Šust. Pokojnik se je rodil dne 9. marca 1831.1. v Stariloki na Gorenjskem in bil v mašnika posvečen 19. septembra 1857.1. — Bodi vrlim možem časten spomin 1 (Kranjska hranilnica) je imela dne 9. t. m. svoj redni občni zbor, pri katerem je sklenila v razne dobrodelne in občekoristne namene darovati 41.339 gld. in prevzeti glavinskih delnic lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika za 14900 gld. (Stavba gimnazijskega poslopja v Kranju) se bode, kakor čujemo, pričela izvrševati še tekom tega meseca. Komisijski ogled na stavbenem prostoru vršil se je dne 20. marca t. 1. in izdalo se je že od pristojne oblasti stavbeno dovoljenje na podlagi načrtov, katere je izdelal stavbeni mojster Viljem Treo iz Ljubljane. Stavbeni prostor veljal je občino nad 15.000 gld., leži na Frana Josipa drevoredu in ima krasen razgled na Savsko dolino in v gorenjsko pogorje. Gimnazijsko poslopje bode dvonadstropno in bode imelo prostora za 10 učnih sob za prostorno risalnico, veliko telovadnico, za knjižnice, laboratorije, vrhu tega bode obsegalo stanovanje za ravnatelja, za hišnega oskrbnika in za šolskega slugo. Stav- beni stroški so proračunjeni na 110.700 gld. Mesto kranjsko, katero ima prevzeti vse stavbene stroške, pokazalo je z vsprejetjem teh stroškov v resnici veliko požrtvovalnost za splošno prosveto in kulturni napredek našega naroda in zlasti naše dežele. (Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu) je tako prenapolnjeoa, da se morajo celo na hodnikih postavljati postelje. Kakor znano, nameravajo usmiljeni bratje bolnico razširiti. Dotični načrti so se že odposlali deželni vladi v potrjenje; če se odobre, se še letos začne z zidanjem. (Banka „Slavija") naznanja, da je nje zastopnik v Idriji sedaj gospod Josip Šepetavec. (Novi celovški župan.) Dosedanji celovški župan dr. Posch je odstopil. Občinski svet je na njegovo mesto postavil dosedanjega podžupana tovarnarja Neunerja. (Narodna jednako pravno st pred porotnim sodiščem.) Nedavno je bila pred porotniki v Celju obravnava zaradi znanih umorov v Trojanah in v Ločici. Zagovornik je bil dr. Dečko, ki je v slovenščini zagovarjal zatoženca. Jeden porotnikov se je oglasil, da ne zna slovenski, in zahteval, da naj mu zagovornik svoj zagovor ponemči. Deloma mu je zagovornik ustregel, popolnoma pa ne. Nemški listi napadajo zaradi tega zagovornika in mu očitajo narodni fanatizem. Če ni porotnik znal slovenski ali pa je hotel zagovornika prisiliti, da govori nemški, ne vemo. Če ni znal, je bila njegova dolžnost, da bi bil pred obravnavo povedal, ko je vendar vedel, da se bodo zaslišavale tudi priče, ki nemški ne znajo. Pred vsem pa opozarjamo pravosodnega ministra, da ukrene, da se bodo pri celjskem porotnem sodišču jemali za porotnike le možje, ki znajo oba deželna jezika, to zahteva pravna varnost. Tacih mož tudi na Dolenjem Štajerskem ne primanjkuje. (Javna varnost v Gorici) je sedaj taka, kakor je bila v davno minulih časih v osrednji Afriki. Tam so svoj čas napadali tujce, goriški Lahi pa napadajo danes pri belem dnevu Slovence s srpi, kamni in noži. „Soča" in „ Primorec" sta navedla že mnogo takih slučajev, a še nobenkrat nista imela povedati, da je bil kak napado-valec kaznovan. („Soča") je minoli petek povodom svoje petindvajset-letnice izšla v slavnostni obliki. V več člankih popisuje svojo zgodovino, ki je pa ob jednom politična zgodovina goriških Slovencev poslednjega četrt stoletja. Prva številka je bila izšla dne 31. marca 1871. leta, ko je bila poprej prenehala izhajati tudi izvrstno uredovana „Domovina". Tedaj je bil slovenski list na Primorskem jako potreben. Imela je pa za svojega obstanka hude boje s tujimi in domačimi nasprotniki. Večkrat bi jo že bili radi zatrli. Posebno se je pa povzdignila pod sedanjim vredništvom, pod katerim je dobila svojo tiskarno in pa sodruga v v novem jednako dobro vrejevanem listu „Primorcu". „Soča" ima veliko zaslug za probujo slovenskega naroda na Primorskem in mi jej le želimo, da Se dolgo let nadaljuje z jednakim uspehom narodno delo, kakor ga je vršila doslej. (Merski deželni zbor) se baje letos ne skliče več ▼ Poreč, ampak v Pulj, ker v Poreču slovenski poslanci niso varni niti življenja. Italijanom ni nič kaj po volji, da se je za to odbral Pulj, kjer ni kraj za proti-avstrijske demonstracije. Proti temu niso, da se isterska deželna uprava premesti kam iz Poreča, ki ni nič kaj pripravno mesto za sedež deželnega glavarja in odbora, a rajši bi videli, da se premesti v Trst, kjer je tudi isterski deželni Šolski svet. Tržačani bi tudi ne ugovarjali, kobi isterski deželni zbor ondi zboroval. Razne (Detoinor v farevžu.) Minuli teden v četrtek so orožniki odpeljali iz leskovškega farovža dekanovo kuharico in 8oroduico Ano Štrbenc. Ta je pred jednajstimi meseci skrivaj povila otroka. Na neko brezimno ovadbo, v kateri se je kuharica dolžila, da je svoje dete umorila, se je začela sodna preiskava, pri kateri pa je leskovški cerkovnik izpovedal tako, da se je preiskava ustavila. Sedaj pa se je cerkovnik skesal svojega krivega pričanja in naznanil sodišču, da je kuharica pred jednajstimi meseci res povila otroka, da je skrila otroka v kostenjaku, pred nekaterimi tedni pa je dala pokopati. Pri preiskavi na lici mesta se je res našlo truplo. Cerkovnik je na vprašanje, zakaj je pri prvi preiskavi krivo pričal, odgovoril, da ga je nekdo na to pregovoril, češ, da ni greh. Ljudje tudi natanko pripovedujejo, kdo da je kuharici v njeni težavni uri pomagal, in da ta pomočnik ni bila nobena babica, in še marsikaj drugega. Razburjenost je velikanska. Kmetje so silno razjarjeni, in čujejo se tako ostre besede, da se nobene ne upamo zapisati. (Obesil) se je minoli teden v Zgornji Šiški neki furlanski delavec, najbrž v blaznosti. Predno je storil samomor, se je po Šiški izprehajal, držeč v roki vrv, s katero se je obesil. (Samomor.) Dne 4. t. m. se je na tukajšnjem glavnem vojaškem vežbalisču ustrelil z revolverjem Anton Leveč, sin posestnika in gostilničarja iz Dola. Krogla prodrla mu je sence ter obtičala v možganih. Istega dobila sta dva dečka, gredoča v cerkev, ko se je zvijal v predsmrtnih bolečinah. Nesrečneža prenesli so v mrtvašnico k Devici Mariji v Polje. Vzrok samomoru so menda neugodne družinske razmere. (Tatvine.) Dekli Katarini Jenko v Ljubljani je nekdo ukradel 25 gld., katere si je bila prihranila, delavcu Ignaciju Ovnu pa 4 gld. — Trgovski vajenec Fran Skul, v službi pri gosp. A. Skabernetu na Mestnem trgu, bil je že dlje časa na sumu, da izneverja denar svojemu gospodarju. Opazovanja dognala so, da je bil sum opravičen. Skul prejemal je, ako je le prilika nanesla, od strank denar za kupljeno blago, na kupon, kateri je izročiti blagajničarici, je zapisoval manjše zneske, nego jih je v resnici prejel, ostalo pa pridržal zase ter denar zapravljal v družbi slabih prijateljev. Nezvesti vajenec je bil zaprt ter zaradi hudodelstva izneverjenja izročen deželnemu sodišču. Kakor Skul sam priznava, izneveril je na omenjeni način okoli 470 gld. — Nedavno je ponoči prišel neznan tat skozi okno v župnišče v Št. Andražu na Koroškem Užgal je svečo in jako hladnokrvno preiskoval sobe. Naposled je prišel z gorečo svečo v roki tudi v sobo, kjer je ležal dekan. Ta je, dasi hudo bolan, kolikor mogoče glasno zaklical: Spravi se, če ne te ustrelim! Tat je na to hladno odgovori!: Kaj boste streljali, če še vstati ne morete, pobral, kar mu je ugajalo in od- (Nova pridobitev isterskih Slovanov.) Že sedem let so se Hrvatje poganjali, da se osnujeta hrvatski šoli pri Sv. Ivanu in Sv. Martinu. Italijani so pa to ovirali na vse mogoče načine. Deželni odbor se je večkrat vprašal, kaj misli glede teh dveh šol, a ni nič odgovoril. Ko je deželni šolski svet le ukazal šoli osnovati in j« temu pritrdilo tudi učno ministerstvo, se je deželni odbor pritožil na upravno sodišče, ter se ni počakalo, da pove svoje mnenje. Upravno sodišče je pa pritožbo zavrnilo, ker šole se imajo hitro osnovati, kjer so potrebne. vesti. nesel pete — Na postaji Rovinj državne železnice je policija prijela tri železniške sluge italijanske narodnosti, ki 80 že celih 18 let kradli različno blago, shranjeno na postaji. (Potres.) Velikonočno nedeljo zvečer ob VtlL uri se je v Tolminu na Goriškem začulo grozo obujujoče precej močno podzemsko bobnenje, kateremu je sledil več sekund trajajoč potres. Hiše so se gugale, šipe v oknih in steklenice so rožljale. Ljudje so vstajali in mnogo jih je iz strahu bežalo iz hiš. Vznemirjenost prebivalstva se še ni polegla, zlasti ker se je ta potres primeril takisto v noči od velike nedelje na veliki ponedeljek, kakor lani. Škode ni potres provzročil skoro nič. — V noči od 28. na 29. marca čutiti je bilo po krajih vztočne Istre opetovani potres, zlasti na Voloskem, v Opatiji in v Kastvu. Pred potresom Čuti je bilo zamolklo podzemsko bobnenje. — Iz Rima se poroča, da se je dne 1. aprila na raznih krajih v južni Italiji čutil potres. V Reggio-di Calabria je bil sunek precej močan, takisto v Milazzu, v Messini pa je prouzročil velik strah. Kolikor se doslej ve, ni bilo nikjer večje škode. — Dne 14. t. m. zjutraj je bil v Novem mestu precej močan potres. Dobili smo poročilo, da je bil sunek, ki je imel smer od severovzhoda proti jugozahodu, sicer kratek, a močnejši nego lani o katastrofi. Primeril se je ob l/t4. uri zjutraj. Ljudje so se precej preplašili. (Nezgode.) Franc Mrvar z Beričevega pri Novem mestu je vozil slamo. Voz se je prevrnil tako nesrečno nanj, da ga je zadela ročica na sence. Bil je takoj mrtev. — Na velikonočno nedeljo je gosp. deželni predsednik baron Hein, ko je kočijaž upregal voz, stal pri konjih, da se more odpeljati. Jeden konj je porabil priliko in ugriznil gospoda barona Heina precej močno v nos. Jednajstletni Franc Koštrun iz Loke pri Kranju je dne 2. t. m. pahnil petinpolletnega Janeza Berganta z nekega mostovža. Bergant je z meter visokega mostovža padel tako nesrečno, da se je ubil. — Strežnica Marija Kopač prala je dne 14. aprila popoludne perilo ob Ljubljanici poleg Obrezove hiše. Pred omenjeno hišo pa je nek hlapec nakladal na voz prazne sode „ Vipavske zadruge"; po naključji pade jeden sod z voza, potaka se po stopnicah proti Ljubljanici ter vrže omenjeno perico v vodo. Ker je bila voda vsled dežja precej globoka, bil je položaj kritičen; vendar se je posrečilo potegniti žensko, ki je na glavi precej pobita, zopet na suho. (Nezadovoljen pomilošcenec.) Nedavno tega je dunajsko sodišče obsodilo kovaškega pomočnika Orjaka, rodom Kranjca, na smrt, ker je na grozovit način umoril svojo ljubimko. Te dni se je Črjaku naznanilo, da ga je cesar pomilostil. Črjak je bil kaj neugodno presenečen in je dal 8 krepkimi izrazi duška svoji veliki nezadovoljnosti, da ne bo povišan na vešala. (Meteor.) Te dni je v Veliki Dolini na Hrvatskem, v tem, ko so ljudje delali na polju, padel meteor na neko hišo. Poslopje je bilo hipoma v ognju ia je do tal pogorelo. (Papež — najstarejši katoliški škof) Iz severne Amerike se javlja, da je umrl senior vsega katoliškega episkopata škof Rihard Henrik. Taje bil tako po starosti kakor po času od njegovega imenovanja najstarejši katoliški škof. Sedaj je papež Leon XIII. najstarejši škof ker je bil že 1. 1843 imenovan nadškofom damijatskim. (Pogumna žena) Te dni je v Benetkah v visoki starosti umrla Magdalena Piriani. Pokojnica se je hrabro udeležila bojev v Benetkah 1. 1848. in 1. 1849. pod poveljstvom Garibaldija hrabro branila Rim. Imela je tri odlikovanja za izkazano hrabrost. (Madjarska korupcija) Nedavno tega se je začela proti policijskemu svetniku Chudyju v Budimpešti sodna preiskava, katera je spravila kaj čudne reči na dan. Da je ogerska policija podkupljiva in da odpre „bakšiš" vsaka vrata, je znana stvar, a imenovani policijski svetnik se ni na to omejeval, n?go poneverjal plačane globe in jeU» nikom lastne svote, ponarejal pobotnice in plenil zapuščine. Že doslej se je izkazalo, da je mož poneveril 12.000 gld. uradnih novcev in kakih 20.000 gld. privatnega denarja. (Najhitrejši brzovlak) vozi mej Novim Yorkom in Buffalom, katerega proga je dolga 700 kilometrov. Lokomotive, katere se rabijo, so nove konstrukcije in pre-tečejo v vsaki uri povprek 81.5 kilometrov. Ko bi vozil ta vlak na južni železnici, bi človek lahko v jedni dobri uri prišel iz Ljubljane v Trst, dočim se z našim brzo-vlakom vozi skoraj štiri ure. Strojevodja najhitrejšega brzovlaka je hotel nekoč nadomestiti zamudo na neki postaji in je progo od Buffdla do Rochestra, dolgo 138 kilometrov, prevozil v 68 minutah. Kolik razloček mej tem in — kamniškim vlakom. Obrtniki, pozor! Glasilo naše katoliške stranke je priobčilo članek, * ki je jako laskav obrtnikom, in vso krivdo za propad malega obrtnega stanu izvrača na liberalce. Pravijo, da so škodljiva liberalna načela, katera »Slovenec" izvaja iz Darvinovega nauka o boju za obstanek, tudi prenesli na gospodarsko in družinsko življenje. Po teh načelih za malega obrtnika ni več rešitve, ker nima kapitala, da bi si napravil nove stroje in mogel surovo tvarino ceneje kupiti. Nadalje razlaga, da po liberalnih načelih ni vesti in poštenosti, vsak laže, slepari in goljufa. Glasilo naše katoliške stranke hoče tako naslikati liberalce za same lažnike in goljufe. Namen je očividen. Občinske volitve so pred durmi, zato pa morajo očrniti, kolikor je le moč narodno stranko, katero razkričavajo za liberalno v najslabšem pomenu besede. Obrtnike hočejo na ta način dobiti na svojo stran. Od tod pa tako prijateljstvo za male obrtnike. „Slovenec" govori potem o divji konkurenci, katera se je začela vsled liberalnih naukov in vse opisuje v jako črnih barvah. Vprašati se moramo, če je naša katoliška stranka sploh opravičena tako zabavljati proti liberalcem in če je sploh ona tudi vedno kazala tako naudušenost za blagor malega obrtnika. čitatelji se še spominjajo, da je bivši finančni minister Steinbach bil predložil načrt davčnega zakona, s katerim bi se bilo malim obrtnikom znatno pomagalo. Olajšalo bi se jim bilo davčno breme, na drugi strani pa tudi omejila precej tista »divja konkurenca". Kakor se večkrat sliši, tovarnarji posebno zaradi tega lahko delajo konkurenco, ker niso primerno tako obdačeni, kakor drugi obrtniki. Steinbach jih je pa hotel huje prijeti. Po njegovem načrtu se bi bili obdačili po številu delavcev in po številu strojev. Zastopniki velicega kapitala so se njegovega načrta bili ravno tako ustrašili, kakor so se sedaj ustrašili na Francoskem katoliški in liberalni bogatinje davčnega načrta, katerega je predložila radikalna vlada, in jo zatorej hočejo na vsak način uničiti. Minister Steinbach je dobro vedel, da s sedanjim državnim zborom ne more svoje davčne reforme izvesti, in zato je pa izdelal volilno reformo, s katero bi se bil državni zbor preustrojil, da bi veliki kapital ne bil več tako odločeval. Zjedinjena levica je dobro vedela, da ima ta volilna reforma namen le zagotoviti ono davčno reformo, katera bi zadela veliki kapital. Napela je torej vse sile, da jo vrže. Pri tem so jej pa prihiteli na pomoč tudi poslanci naše katoliške stranke. Zvezali so se bili z nemškimi liberalci in Židi, da le varujejo interese bogatinov. To naj dobro obrtniki premislijo, pa bodo vedeli, koliko so opravičeni zabavljati proti liberalizmu ljudje, ki narodnost in vero zataje ter se združijo z židovskimi liberalci, da le varujejo veliki kapital in veliko industrijo v škodo malemu obrtniku. Pa tudi pri nas doma kažejo v dejanju malo srca za obrtnike, razven ob volitvah. Kupili so si lastno knjigoveznico, da le ni treba knjigovezu dajati zaslužka, da vse ostane doma. Tako delajo tisti, ki obsojajo divjo konkurenco, sami pa snujejo konkurenčne zavode proti malemu obrtniku. Pa tudi v Nemčijo pošiljajo knjigovezna dela, da le domačini nič ne zaslužijo. Zavodi, ki so v njih rokah, pa dajo delati v deželni delavnici, kakor smo izvedeli pred nekaterimi meseci na nekem obrtnem shodu, da jim ondi narede le za nekaj krajcarjev ceneje. Cerkve dado popravljati in slikati Nemcem-tujcem, kakor je nedavno obširno pojasnjeval neki tukajšnji list. Dela ne privoščijo domačinom, bodisi že Slovenec ali Nemec, ampak dado ga tujcu, da tako denar odhaja iz dežele. Naši domači obrtniki in umetniki naj pa gledajo, kako jim tujci odnašajo zaslužek. Iz povedanega pač lahko obrtniki spoznajo, kaka njih prijateljica je katoliška stranka. Zato naj se pri volitvah ne dado od nje zapeljati, naj se že jim ponuja pod kakoršnimkoli imenom. Po mestu namreč klerikalci nekaj rujejo, na čelu znani zdravnik, ki bi na vsak način rad igral kako važno politično ulogo in zatorej rad kritikuje vse, kar drugi store, dasi dosedaj sam še nikdar ni pokazal posebnih sposobnosti j. Posebno že več let stikuje, kje bi našel kako napako v mestni npravi. Ped katoliško stranko ne pojdejo v volilni boj, temveč bodo si izbrali kako drugo ime , morda si znajo izbrati ime samostojnih obrtnikov. Toda ime vas ne sme motiti, kajti možje, katere bode katoliška stranka bodisi po tej ali oni poti skušali spraviti v zbor, niso prijatelji obrtnikov, naj si pridevajo kakoršnokoli ime. Poučne stvari. Ali je riparija souvage (divja riparija) res slabša podloga od riparije portalis ali pa kake druge riparije? V novejšem času se divja riparija kakor podloga za požlahtnitve zametuje in priporoča se riparija portalis, selektional, montpelier in kakor se še imenujejo. Namen vsake ameriške podloge je pač ta, da na njo po-žlahtnjeno evropsko trto obvaruje pred uničenjem po trtni uši. No, ali je v tem obziru riparija souvage slabša od kake druge riparije, naj že bode portalis ali montpelier? Ne! Francozi, kateri imajo z ameriškimi trtami do sedaj največ skušenj, oni cenijo v tem obziru riparijo souvage ravno tako, kakor riparijo portalis Riparijo portalis, selektionel, montpelier, metalika, izgojili so na Francoskem iz druzega namena, ne pa zaradi klubljivosti proti trtni uši. Riparija souvage je namreč veliko slabot-nejša rastlina, kakor pa kaka druga riparija. Ona raste veliko počasneje kakor n. pr. riparija portalis, in daje veliko slabotnejši les, mladike. Počasna rast in tankost lesa pa Dista ugedni novejšemu vinarstvu. Kdor hoče svoj uničen vinograd hitro na novo zasaditi s cepljenimi amerikankami, izvolil si bode pač rajši hitro, kakor počasi rastočo podlogo. To bode storil tudi še posebno z ozirom na požlahtnenje, na cepljenje samo. Naše evropske vrste trt imajo namreč vse veliko debelejše pognanke in temu dosledno tudi veliko debelejše mladike kakor pa riparija souvage. In naj se požlahtnuje na zeleno ali na suho, težava je vedno, tako tankih cepičev dobiti, kakor jih riparije souvage podloge zahtevajo. To je torej ves pravi razloček med vrednostjo riparije souvage ali kake druge riparije. Trtni uši klubujejo jednako dobro vse, le počasnejše in slabotnejše rasti je scuvage. Kdor ima pa debelega lesa mladik riparije souvage na razpolago, pač napačno postopa, ako ga za podlogo požlahtnitvam ne porabi, ampak zavrže. Da, istica je tudi to, da požlahtnitve na ripariji souvage nikdar takih grdih bunk (zde-belin) na mestu požlahtnitve ne narede, kakor na druzih. Smešnica. Gosposki mladenič pride k nekemu zidarju ter zagleda zidarskega mojstra, moža domačina, kateri je bil s prav izdatnim nosom obdarjen Stopi k njemu ter mu reče: „Vi, mojster, dajte mi ,prežo' tobaka!" — Mojster pa odgovori: „Ali jaz ne nosljam, gospod, torej Vam ne morem .preže' dati." — „Oj, škoda za tako lepo orodje, kakoršno imate Vi," reče mladenič in pokaže šegavo na mojstrov nos. — Mojster se pa nato odreže: „Gospod, ali sem Vas morda že kedaj prosil, da bi ga zamenjala in bi ga Vi namesto mene okrog nosili?" l^Ta- prod-Stj je lepo in veliko kmetsko posestvo z zidano hišo in gospodarskimi poslopji, z opeko krito in vse v dobrem stanu, v Brezov&ci, v lepem kraju na Dolenjskem, občina Mirna, blizu železnične postaje Trebnje in Velika loka, prav po eeni lu pod ugodnimi pogofi. Posestvo obstoji: iz njiv v lepi legi in z lahkim obdelovanjem čez.....20 oral, iz travnikov z žlahtno travo čez.........3 orale, iz vrtov z žlahtnim sadjem blizu.........1 orala, iz vinogradov z izvrstno vinsko kapljico čez......2 orala, iz lepih bukovih in smrekovih gozdov čez.......26 oral, skupaj čez ... 53 oral. Več se izve" pri lastniku Antonu Sepfc n v Trsili ali pa pri Franu Ztipančić-n v Rakovniku, pošta SI. Bupert, Dolenjsko. I Severnonemški Lloyd v Bremenu. Koncesijoniran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z dno 7. maja 1894, št 5373. Brzoparnižko vožnje v Newyork Iz Bremena ob torkih in sobotah. Iz Southamptona ob sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Noapolja Bremen-Sev. Amerika. V Newyork. via Gibraltar mesečno dvakrat Bremen-Iztočna Azija, v Kino. ........- w y Bremen - Avstralija. japan. Bremen-Juž. Amerika. V Montevldeo. 7 Bnonos Atres. Baltlmore. Prekomorska vožnia v Newyork 7-8 dnij. V Adelaldo, Melbourne, Sydney wmmmm..........mu as Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Natančneja pojasnila daje: Julij Scltillingcr, Ljubljana. frJST Prihodnja številka „RODOLJUBA" izide dne 2. maja 1896. LoterijsUe srečke. Dunaj, dne* 4. aprila: 78, 90, 30, 49, 67. Praga, dne" 15. aprila: 55, 6, 85, 62, 46. Brno, dne 8. aprila: 2, 47, 07, 34, 27. Line, due* 11. aprila: 13, 76, 58, 15, 59. Gradec, due 4. aprila: 5, 2, 63, 77, 37. Trst, dne 11. aprila: 5, 59, 76, 66, 73. Vi%iinke *3^g priporoča »Narodna Tiskarna VSI I^OJl ZA POLJEDELSTVO! IG. BELLER, DUNAJ rggg" vi pr»tw»if*tw , «t_ TJ«] a otmikca JttOn U ubl»visj» Uk«J usto« Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132", CJradec, poste reatante. (5—5) Peregrin Kajzelj Stari trg št 13 (2-9) priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih podob, zrcal, kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcelanasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnice viseče in stoječe, Hermanov« bliskovue svetilufco in prave krogljaste cilindre „Patent M^rian", katere i 111 »m samo jaz v zalogi »a Kranjsko. fiflflF"" Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah H ter jamčim za solidno in točno postrežbo. oooooooooooooooooooi Tržno cone v JLVjubljani 15. aprila t. 1. 1 ...... 1 kr. i kr. Pšenica, hktl..... 780 Špeh povojen, kgr. . . 66 Rež, » v . . . 7130 Surovo maslo, „ . . — 82 Ječmen, » .... 6 :")() 3 Oves. JI .... 6 80 — 10 j Ajda, J .... 7 10 Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ — 64 | Proso, * .... 6 30 66 jKornza, n .... 5 40 68 Krompir, „ .... 2 90 Koštrunovo „ „ __ 42 Leča, 11 — Grah, . .... 10 — Golob....... _ 90 Fižol, n .... 12 Seno, 100 kilo .... 3 32 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, „ „ .... "2 96 Mast, n • — 68 Drva trda, 4 □metr, . 6 — IŠpeh svež *• — 01 „ mehka, 4 „ 4 80 Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča DS5T po pošti. "Sfl NnjboljSe kakovosti, blagodejen, oživljajoč, kr<>piken in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je Marijaceljski liker 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr. SCHIIT2MARKE. NatlaJje asa, žolodoci Kapljice za želodec — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodeo pri zabasanji, skaženem želodci. — bkatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. figfiSJT Za prsta: Z e 1 i h č n i sok ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlji. — Steklenica 5;J kr., 6 steklenic 2 g d. 50 kr. W~ 55tt trjjanjo: -Jfcfcg Frotlnski ovet (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. (1—8) ^ ~\ Najnižje cene. V 2: / / ojsSLADNOsM/O Jake- . V: } 7 Se dobi povsod - & Kile za 25 kr. --riadna k*va( i b je zdrava hišna in družinska pijača, ki se izdeluje v Kathreinerjevih tovarnah ter ima podoben okus kakor prava bobova kava. Poleg drugih prednostnij se ta sladna kava že potem okusu odlikuje pred drugimi takimi izdelki. Kathreinerjeva kava je najokusnejša, najzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. Ona je čisto prirođen plod v celih zrnih in se rabi z velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarin, ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa ^^——^^^^..^____ kupec ne more prepričati, iz česa da "** so; uradne preiskave so pa dokazale, da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Iz začetka se vzame ena tretjina Kathreinerjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsake polovico. Tako postane kava veliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathreiner-jevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava redilna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v stotisočerih družinah. Dobra je pa tudi »čista«, to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrava, lehko prebavljiva, redilna in ob enem okusna jed. Vsaka Vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kave, ako mu je mar za lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele zavoje z varnostno znamko, kakor se tu na strani vidi, ter z imenom: Kathreiner! Pozor I Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava" ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in Usek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani.