Razprave 
001< JOA (436i 
Varnost pri delu v avstrijskem gozdarstvu 
Safety at Work in Austrian Foreslly 
Heinrich STAOLMANN' 
IZVleček; 
Sladlmann, H Varnost pn oelu Vavs1~sl<emgozdarstvu. Go.darskl vostnlk, !<. 911998. V sloven~ni s PQ\Il:etkom v 
angte~. cii. Gl 4. 
Pllope•ek ob<avnava nezgod'& gozdnih delavcev on ~meiOV~astntkov gozdov pri cfeJu v gozdu. VSi delavci in !(me~ 
laWiki gozdov so nezgodnozavarovar\1. Nezgodno zavarova!jelorielov,kivk!JUčuje okrog300.000 kiTIO&ih gospodarstev, 
majo v Avstn~ ov•l;avtjono od leta 1929, Vsako MZ godo v go~du POPišejo na mesw ne.zgQde, ugotovifve pavnahjo v 
banlri:o podailtov. kar ,e osnova u aBalt.ze m preventivne de"J,avn;osti . 
KIJ~ ne besedo: nezgode, delo v gozdu, ""zgod~o zavarovanje, kr{l&lje-lastniki gozllov,A•JStnja. 
AI>Jtr>ct: 
Sladltnam, 1-t: SaJety at Wotl< ln Austrli>o FO(OSby ~dorski vestnik, No 9/f998 ln Slovene wlt)la sun•mary m 
Engtt•k,liL quo(. 4. 
TM: anlelo deals with accidenls in forestSJWhict'\ happcn ro forest woOters and ro tarmers·torest owne rs. All of thom 
have got BIC:JQQHnl insurance. Aecldenllnsu,anQe tor farrner~. wt,letl lncfulfcs aroOPd .300,0QQfarrns,rw~s estabUshAd m 
Austria in 1929 e:ar.ll acadent 101o<esl is r"l!isked and all det.>lis ore-oiveMo • da'l'a ban~rwh~ is a ba$e for-onalysl& 
and preventiva actrvities. 
Key words: acadenls.forest wcwk. a(leldent insurance, farmerS...f.oreSl owl"!er-S. Austria. 
• H. S , cipl Int . Vamo)Otn: 
svntnvnnjtt, Znvod za $0dalno 
l8VtHOvt.,,1fJ '<rNiov Ov"il 
~oo 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Avstrija spada s 46 odstotki gozda med naJbolj gotdnate evropske ctr-
žave. S pretežno drobno strukturiranim gozdom večinoma gospodari okrog 
200 000 kmetov. lastnikov gozdov Na velikih gozdnih povr~inah (velika 
gozdna pc~~t -obrati z nad 200 ha gozdne površine) pa gospodarijo obrati 
z testn~mi gozdnimi ~elavc1 ali v vedno večji meri zase~na obrtnl~ka podjetja 
za ;cčn1o z najetim. delavci (pregledno<:.?. 1 ). Stopn1a mehanoztranosti je v 
vehkrh obrat·h seve.j a vetja kol pri drobno gotdni posesh (kmet ka gospo· 
darsh•a z manj kot 200 ha gozdne površine}. Vendar pa se t·Jdi v gozdovih 
drol)ne gozdne posesu npr ob pospravljanJU lesa po ujmah (snegolomih, 
oapadm lubadarjev), pri v porabi za več gospodarstev hkrati ah pri obrtniški 
uporabi te oveljavljajo f&Žkl stfoji za setnJO ah le za izdelavo sortimentov 
Ove tretjini gozdov sta v Avstriji ·~ zasebni lasti, sledijo ja·mi gozdo·1i s 
prlblitno 20% 10 gozcovi ~kupnosti s priblizno 14% povr5ine (grafikonl). 
2 NEZGODE V AVSTRIJSKEM GOZDNEM GOSPODARSTVU 
2 ACCIDENTS IN AUSTRIAN FORESTRY 
Oba pristojna nosilca nezgodnega 1a·,aro11<1nja - Splosni za·1od za nez-
gOdno zavarovanje (AUVA) za delavce ir\ Zavod za socialno zavarovanje 
~metov (S'JB) in družinskih t.lanov. ~i jim pomagajo - že dlje tasa vcd~.a 
statistiko o nezgodah na svojem delo•mem področju 
Pregl~dmca2 pnkaLJ;e ! tevilo vseh i~ posebeJ smnnih nezgod ~n l<metih 
lri QOZdmh delaVCih Ugotavllamo. da 1" uend V~h gozdarskih nezsoo ;>n 
delv pooaJOč. Delež nezgod p1i delu. i<i jih u:rpijo gozdni delavci. je bi:s1veoo 
manjA, oo dnln1a nP.zgod kmetov (1990 je bilo visoko ~tev.lo nezgod pri 
delu zaradr vetroloma) 
Stadlmann, H.: Varnost pri delu v avstrijskem gozdarstvu 
Velikost posesti 
Property size 
Pod 2 ha /IBetfiJW 2 ha 
2 do pod 5 ha 1 2 t0bel0w §ha 
5 do pod 20 ha 1 5 to befow 20 ha 
20 ckifpt>d 50 ha 1 2(!) to belaw 50 ha 
so do poo 200 ha 1 50 to b.6lGw-2aO ha 
200 ha in več t 200 ha and m~re 
od tega drža'<'nih goždov 
Of whieh state forests 
SkuP>aJ 1 Total 
Zasebni gozdovi 
Private forests 
>50 ha 
26,3% 
Zasebni gozdovi 
Private forests 
$so ha 
39,1% 
S tevilo gospodarstev 
No. of properlies 
~tevilo 1 No. % 
~ 79.544 37,1' 
~ 60.022 28,0 
57.242 26,7 
1 ~ .. 94'& 5,6 
4.377 2 ,0 
-1.333 0,6 
65~ 0,0 
214._464 ~ [ 1 00,Q~ 
PG~ršina g0zdov 
For:estarea 
ha % 
77:565 2,4 
19~0·84 6~0 
~ 547.45"6 1q,9 
356A19 ~ 1.0 
401 :893 12,4 
1,660.717 51,3 
568:552 15,1 
3,236:8~ 1_~0,0 
Cerkveni gozdovi 
Church fcrests 
4,2% 
Občinski gozdovi 
__ -U>mnnunal foresls 
2,6% 
Deželni gozdovi 
Province forests 
1,1 % 
Državni gozdovi 
State forests 
15,8 c/o 
Statistiko nezgod pa moramo vedno povezati s kazal nikom stor.ilnosti, 
kot so opravljene delovne ure, proizvedena količina lesa ipd. Za obe skupini 
skupaj imamo uporabne podatke o količini posekanega lesa. Grafikon 2 
prikazuje razvoj skupnega obsega sečenj in števila nezgod. Očitna je rastoča 
tendenca obsega sečenj ob hkratnem upadanju števila nezgod. 
3 ZAKONSKO UREJENO NEZGODNO ZAVAROVANJE KMETOV 
3 FARMERS' ACCIDENTS INSURANCE REGULATED BY LAW 
Avstrija ima visok socialni standard, ki nam ga zavida mnogo držav. Socialno 
zavarovanje v Avstriji se je zgodovinsko razvijalo, obvezno je za vse, ki poklicno 
~evilo nezgod pri delu -Letno 1 Number of accidents 1)81 year 
Kmetje -lastniki s-o-zdov Gozdni delavci Vsi-sltup.aj 
ObdOOje FarmeFS- forest owners F-Gre..sJ warl<e-rs A/Ue'gether 
Preglednica i :Velikostna sestava 
gozdne posesti v Avstriji 
Table 1: Struclure of forest proper-
lies in Austria 
Grafikon 1: Sestava gozdov po 
lastništvu v Avstriji 
Graph 1: Forest s according to own-
ership in Aus/ria 
Preglednica 2: Nezgode lastnikov 
gozdov in gozdnih delavcev (pov-
prečno letno) 
Table 2: Ar.cidents of forest own-
ers and forest workers (average 
peryear) 
Ste-viJe nezgoo 1 mit m3 
Ne. Q/ ac.aidents 1 mifl. rn3 
V/se Smrtne 
Period Vse Smrtne v~ Smrtne vse Smrtne nqdde ne---zgacte 
Allaooid. Fata/aJ:(f}jd. A/lael!td. Fa(ata-cGid Alla:cejd. FaJal accid. Allaecid. Patalaooid. 
1977.,81 2.476 20 2:545 14 5.021 34 419 2,82 
1982-86 2.708 17 2.1'65 14 ~~?3 r 31 415 2,6-9 
1987-91 
' 
3.9~1 11 22 1._896 13 4~843" :iS 373 2,74 
1992-S6 - 2.229 1( 16 1.2~5 9 3.5~4 r- 25 ~5~ 1,8"1 ' 
1997 1 .~2 18 975 5 2.~467 23 Il 1"81 1,6~ 
GozdV 56 (1998) 9 391 
Stadlmann, H.: Varnost pri delu v avstrijskem gozdarstvu 
Grafikon 2: Obseg sečenj in števila 
vseh nezgod v Avstriji od leta 1977 
do leta 1997 
Graph 2: Total cul and accidents in 
Austria/rom 1977/o 1997 
Slika 1: Proračun socialnega 
zavarovanja kmetov (v ATS) 
Figure 1.· Budget of social insur-
ance of farmers (in ATS) 
392 
1i 14 
I 
~ 
iii 
;'§ 10 
6 
2 
soo o 
4000 
3000 
2000 
1000 
~ c 
~ 
iii 
~ 
<:::: 
E 
(l 
~ 
::J 
4) 
"O 
·c: 
0.. 
<!> 
"O 
o 
Cl 
N 
4> 
2: 
o 
delajo in je stanovsko organizirano kot korporacija javnega prava . Socialno 
zavarovanje obsega nezgodno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje . 
Nezgodno zavarovanje za kmetijstvo obstaja od leta 1929. torej že skoraj 
701et. 
Zavod za socialno zavarovanje kmetov skrbi za vse tri veje socialne 
varnosti in je pristojen za vodje kmečkih gospodarstev in njihove družinske 
člane, ki delajo na kmetijah . Imamo okrog 300.000 nezgodno zavarovanih 
kmečkih gospodarstev. 
1998 
Je(" ..L \ \.! 
20,3 Mrd 4.2 Mrd 1,4 Mrd 2,1 Mrd 
Pokojninsko Zdravstveno Nezgodno Denar za pomoč in 
zavarovanje zavarovanje zavarovanje postrežbo 
Pension Health insurance Accident Money for nursing 
insurance insurance 
4 STATISTIKA NEZGOD (NEZGODE PRI DELU IN POKLICNE 
BOLEZNI) 
4 ACCIDENT STATISTICS (ACCIDENTS AT WORK AND PROFES-
SIONAL DISEASES) 
Nezgode pri delu in poklicne bolezni je treba v Avstriji obvezno prijavljati. 
To pomeni, da mora vodja kmečkega gospodarstva ali gozdnega obrata vsako 
GozdV 56 (1998) 9 
Stadlmann. H.: Varnost pri delu v avstrijskem gozdarstvu 
nezgodo ali poklicno bolezen, do katere pride v okviru dejavnosti obrata ali 
jo tam ugotovijo, prijaviti pristojnemu zavodu za nezgodno zavarovanje. 
Iz teh prijav nastane statistika nezgod. Za nezgode dobimo absolutne 
številke, objektivne vzroke nezgod in dejavnosti, ki so jih povzročile. 
Za raziskavo nezgoo je potrebno, da poznamo tudi okoliščine in vzroke nezgod. 
Do tega vedenja pa lahko pridemo le z usmerjenimi raziskavami. že leta ustvar-
jamo banko podatkov o nezgooah oz. vzrokih nezgod. S standardiziran imi šifranti 
strokovno osebje (svetovalci za varnost osebno) zbira podatke o nezgodah na 
kraju nezgod, podatke računalniško obdela, rezultate pa analizira in objavi. 
Za gozdarstvo smo leta 1980 pNič raziskali nezgode z motornimi žagami, 
leta 1984 nezgode pri delu v gozdu in leta 1991 ponovno nezgode z motornimi 
žagami. 
5 ZAKONSKE OSNOVE VARNOSTI PRI DELU 
5 SAFETY AT WORK BASED ON LAVI/ 
Varstvo delojemalcev v Avstriji je danes urejeno z zakonom o varstvu pri 
delu, ki je začel veljati leta 1995 in že predstavlja konformno uresničitev ustreznih 
sme mic EU. To je zvezni zakon in velja za delavce na celotnem območju Avstrije. 
Kmetijstvo in gozdarstvo pa sta pri tem izvzeta in sta urejena z zakonom o 
delu v kmetijstvu (1948/84). Uresničevanje tega zakona poteka preko devetih 
različnih zakonov zveznih dežel. Trenutno zakon o delu v kmetijstvu prenavljajo, 
da bi ga uskladili s predpisi EU. 
Za kmeta -lastnika gozda ta zakon trenutno ne velja, velja pa za družinske 
člane, ki delajo na kmetiji. 
Poleg predpisov za varstvo delojemalcev obstaja cela vrsta tako imenovanih 
predpisov za proizvajalce, kot recimo uredba o varnosti delovanja strojev 
(uresničevanje smernice EU o strojih) ali varnostna uredba o osebni varovalni 
opremi (smernica EU). Tudi standardi vedno bolj uveljavljajo vidike, ki so bistveni 
za varnost (evropske norme-EN, avstrijske norme- 6NORM), npr. O NORM EN 
608 za motorne žage. 
6 IZOBRAžEVANJE IN POSREDOVANJE ZNANJA ZA VARSTVO 
PRI DELU 
6 EDUCATION AND EXTENSION FOR SAFETY AT WORK 
Izobraževanje za posamezne poklice je urejeno z zakonom, tako tudi v 
kmetijstvu in gozdarstvu. Za gozdne delavce lahko poteka po različnih poteh. 
Vendar pa je vedno vezano na uk ali pa na opravljanje ustreznega poklica, ki 
GozdV 56 (1998) 9 
Preglednica 3: Nezgode kmetov-
lastnikov gozdov pri delu v gozdu 
leta 1997 
Table 3: Accidents offarmers- for-
est owne rs at forest work in 199 7 
393 
Stadlmann, H.: Varnost pri delu v avstrijskem gozdarstvu 
Grafikon 3: Nezgode pri delu z 
motorno žago od leta 1981 do leta 
1997 
Graph 3: Chain saw accident s from 
198110 1997 . 
394 
mora trajati določeno minimalno obdobje. Z ustreznimi teoretskimi tečaji in 
praktičnim poukom oz. vajami, ki jim sledi teoretični in praktični izpit, je tudi 
mogoče pridobiti kvalifikacijo za poklicnega delavca v gozdarstvu. Za tem je 
možna tudi mojstrska kvalifikacija za gozdarstvo. 
Zanimivo je, da vedno več kmetov, lastnikov gozdov, opravi izobraževanje 
za gozdnega delavca in mojstrski izpit. To izobrazbo je mogoče pridobiti v obeh 
vsedr7avnih gozdarskih izobraževalnih ustanovah v Osojah (Ossiach) in v Ortu 
pri Gmundenu ter v vrsti deželnih izobraževalnih zavodov in strokovnih šol. 
Tisti, ki si ne prizadevajo za strokovno kvalifikacijo, imajo možnost dopolnilnega 
imbraževanja z obiskovanjem tečajev, ki trajajo različno dolgo, oz. z obiskovanjem 
informativnih prireditev in predavanj. Znanje in sposobnost sta zlasti pri delu v 
gozdu najpomembnejša pogoja za uspešno in varno delo. 
7 OSEBNA VAROVALNA SREDSTVA 
7 PERSONAL PROTECTIVE EQUIPMENT (PPE) 
Čeprav je uporaba osebne varovalne opreme z zakonom predpisana, je pri 
kmetih odvisna od starosti, izobraženosti in motivacije. 
Starejši kmetje- večinoma brez izobrazbe, vendar pa s številnimi izkušnja-
mi- redko nosijo varovalno čelado z mrežico in varovali sluha, varovalne hlače, 
rdeče sijoče gozdarsko obleko 1n rokavice. 
Pri mladih, izobraženih kmetih pa je drugače . Med izobraževanjem so si 
morali priskrbeti to varovalno opremo in jo tudi uporabljati. Glavni spodbudi za 
uporabo sta najve~elneje določena navajenost ter zavedanje, da je osebna 
varovalna oprema nujno potrebna . 
Ne smemo pa zamolčati, da ima ta varovalna oprema tudi neugodne vplive. 
kot so teža, obremenitev zaradi vročine, neudobnost pri nošenju ipd. 
Ob ujmi zaradi vetroloma v letu 1990, ko so bila prizadeta pretežno področja 
z visokim deležem gozdov v lasti kmetov, je zavod za socialno zavarovanje 
enkratno finančno podprl nabavo opreme 7.a osebno varstvo in sicer popolno 
opremljene čelade in zaščitnih hlač . To je bila dobra priložnost za uvedbo osebne 
varovalne opreme pri širokem krogu kmetov, lastnikov gozdov, in z njo so se 
kmelje seznanili neposredno pri praktičnem delu. Ugoden vpliv se je pokazal v 
stalnem upadanju števila nezgod z motorno žago (grafikon 3}. 
1997 Go2dn1 aelavei S~vp~j 
Fore.sJ. worl<ers Toral 
Krr.elle 
Farmqrs 
120:) 
1000 
eoo 
600 
~oo 
200 
~ 
c 
'Oq) 
O'tl 
~ -(3 
~ g 
...... 
o o 
;-:; \.". 
!»~ 
.u5t: 
~ 
Gozd V 56 ( 1 998) 9 
8 ZAKUUCKI 
~ CONCLUSIONS 
V A~IM 1" !!~!all"' Uld"t'h dv.s..liM lellll-21•sbvgozroJihctobne~ 
~1.'1 z.a..e' kot20odSIOII<Ov VtS!ilmOildO!l!USeitSlO\"'Inez\lodpodelu 
v ~li zl\l1alo to pdQvlcQ_ 1t~v;o n•lll!oci s $I1'V1IWn i:ndom PO! ~ il'N)flO 
N<!<9~ poi oeju z mo101notr> t~am1 so se moU>o z~IO za 70 odstotkov 
T•ugoden I1IZVOj lem~~l• na ~ullotlt11t8113nJIIWI <k\d o~ oega •rotva-
tcva•~• polcllcnih I)OZOnih dela-tev"' kmeiOV. ltdela!ovgozcll. na ucorabi var· 
. .",~." ~obo!ecbilu>lllroltdelollntllll8d51"". ,..~"..~ 
l.lliOValne opreme cer n• upoiabt deiovnth PQ510Cli>OV IIIIOI<t ll)l'tn()l()gfa 
v prihodnosa bodo' Av.••v na gozd.nl<lh otnllr kalkoo todoputtllp 
tP.tenske razmer~. pn seltljr ln 91lf8-'k11esa v veq men uPO<t~l• 111$01(0 
mehanozlrane delovne pot;lopke. S leb.,. al"''' za ae61fo '" tl<lAillvo sortr· 
men(Ov. z zg.,nomo pOiprlkolic.am. z tmrnt tefi8V' ., dfiJ9""' meh•ntČII""' 
sret:lsNibodopndobrr.!ltles nesamoce"""'W>hillo)ll ampak rftlalrvno 118mo 
Zlasb po ozdela\i lesac;x;ujmilh. 1<0160~ veuotom all naoao lu~ . 
. " soka tehnologtla nima konkt .. nce. 
Z.. gozd drObne pose5ll in za ktnetltr QOZll n- "' ne bo ~ e~!.ne DOsebne 
mimalurn• tehnologije V teh gozdoYth bodo prav lalul uportbl)<llt ~Iro 
yozdno tehniko, le logsli<o bo keba~ re~va~ Uporaoa svo,.w u 
več gospodarstev fobralo'll hl<tari prello slrOjMth pas laj (lo'atltov) v rokah pod-
;&ll'llko-' Obmlkov"" Uldnfa lela creko kmjevnrl\ I)OZdarslall zadi\JQ.JII te dala 
ugndnf! re.rulale. KJ,..rblernu pa bodol\JdtvllodOCE p<elebri !lel sa6enj v A\'SlnJI 
lzvajat z ol>a,.rnl po!>IOPIO se~a z rrolomc. tag<>. 5P'll'~lo zi/IUI 
SAFETY AT WORK IN AUSTRIAN FORESTRY 
Summary 
w111w1 the 1as1 twentv yea.s ~ogg~ng ha$111C>f3sedln AUst.ria especsaty n ..... rc:r .."_ liJII 1o 200 
hec:lares) woods by .-& lhar) 20 % Donng INs period acode<-4s al foresby 'MliiC oecreased b)' hal and falal 
at:Cillenll by a !hod Aa:idenls Wlll> c:ha111 saws "11)('11 down dtasliaily by 70% 
This poslllve ~ls to b&aUrlbule<!lo lhe ~~and lunlret~ olbeslryWOtk-
ers,lhaiiS ful-lime filres1ry-l<tn and rarmers. the ulhbonolh1proo.led llqlllpncn C:OC!Ii*JQ safiltyand 
<llgOIIOIIics, the acooptanoeo( pe!$01>81 ~~and the llSe oll1igtrtectldogy~ 
ln future ~po)cedures w,lb&~usedfCC"Icggl'lgopelllb•tJyAuslrmfoteat-· 
pris&&, d permltted by the topogr8lliW:al f&iitlns. Wrlh the IM ol haM&leta, tor..'IW'ders, ~ Slcylo& 
oanes. ele loggolgwll notOiliybeecooiOIIW;aly ~and quid<. b\Ubo ~ Espedally ll1e lagging and 
processing ollillber damaged by SIION, windllvow Of beede rtlesladon IS oplmMd by~ prooe-
cbes 
For srqal~  '"nwiawre leCh dog(" .s avallable, bul the oommoo o 1otest leclordogy wl have lo 
b& used, pitMded !hm jliDblemsollogistics toa-.., been soiYed sallrsfacUfy The~ use ol rnadrittety, 
e.g. ~madoavalable by the organisallon •uas :t•~e~niQ" «more lflOel1dy by lccallore5IIY cooper&-
11Y11$,113$ produced pPsitiYe rl!SlJfts NeYe<1heleSs the map part ol Jooolng q>ei3IIOnS ln Auslria will stili b& cer· 
riod out by ""'ans ol traditicnal meflods (maooaly Opel3led engines and c.able loggJ1g) 
VIRI f REFERENCES 
ar~ H 1se6 ~-~-FCliQ<t" >.tn11en -~lderBa.,.m.w .. n,4()t. 
STAOI.MAHN H . 19\01 ....,. ___ ""llauemor.Mo -~Forweiunq,6.•. •0 . 
. 19QI -19!10 ~vUif"d.UldForsr,qtscf-.alt.Wiel\51s 
- ·1198 o........--cn996 -u·..NtO undFors........,wrali.Wien, o03 s.