GLAS
IZSELJENCEV
LIST IZSELJENCEV IZ JUGOSLAVIJE V FRANCIJI IN BELGIJI
Naslov za pisma in denarne pošiljke:
M. Frambourg	*
Maison des Syndicats 33, rue Grange aux Belles, Paris 10
Leto 111.
2. OKTOBRA 1938
Cena: 1 belg..., 0.75 fr. franka
Štev. 19.
Chamberlainovo potovanje
2e nekaj tednov živi vsa Evropa v tesnobnem in grozničnem pričakovanju. Pošast « velike vojne » v katero hočejo fašistične dežele pognati svet, lebdi nad narodi. Glavni podžigalec vojne fašistična Nemčija oborožena do zob, besno maha s plamenom, ki lahko zapali ves svet.
Veliko odgovornost zato, da je Evropa prišla na predvečer vojne, nosi Chamber-lainova vlada, ki predstavlja reakcionarni del angleške konzervativne stranke, (veleposestnike velike fabrikante in bankirje). S svojo politiko popuščanja proti fašističnim državam je ojunačila Hitlerja in Mussolinija, katera sta se proti malim državam začela ponašati kot prava cestna razbojnika. Ze več kot dve leti se koplje Španija v krvi samo zato, ker Chamberlain proti volji večine angleškega ljudstva preprečuje zakoniti španski vladi da si nabavi orožje in da izžene iz svoje dežele italjansko in nemško vojsko ter peščico domačih izdajalcev. Zaradi iste politike je Hitler pogoltnil Avstrijo, ne da bi... Anglija in Francija s prstom mignili, da bi zaščitili slabšega pred brutalnim napadom močnejšega.
To, kar so vsi dalekovidnejši ljudje predvidevali, da bo prišlo za « anschlu-som », je prišlo. Hitler se je okrenil proti Cehoslovaški hoče jo uničiti kot samostojno državo. On je pri tem računal na posredno pomoč Chamberlaina. Mirne duše lahko rečemo, da se Hitler v svojih računih ni uračunal — Chamberlain je s tern; ko je poSiai lorda ltuncinia:' i na Oeško, poskušal, da zlomi češko vlado na kapitulacijo pred Hitlerjem. Zaradi tega je Hitler postajal vedno bolj brezobziren, dokler ni na koncu zapretil, da bo z vojsko vdrl v Cehoslovaško. Tedaj pa je Chamberlain odletel k Hitlerju v Berch-tesgaden in ga zaklinjal in prosil, naj se ne vojskuje, kar je poslednjega še bolj ohrabrilo v njegovih osvojevalnih težnjah. Vkljub nezadovoljstvu širokih ljudskih slojev v Angliji in Franciji je Cham-berlainu uspelo zlomiti tudi Daladiera, da je sprejel takozvani angleško-franco-ski načrt. Ta načrt so skupno navrgli češki vladi. Ta načrt je resnična kapitulacija pred Hitlerjevskimi grožnjami in zahtevami, zastonj so dalekovidnejši angleški in francoski politiki govorili, da Hitlerjev cilj ni « osvobojenje » sudetskih Nemcev, temveč razbitje in uničenje Cehoslovaško in gospodstvo v srednji Evropi. Ce bi si Hitler osvojil take pozicije, bi šele postal brezoziren in njegovih zahtev ne bi bilo konec. Chamberlain is svoje postopanje opravičeval s skrbjo 7a «b držanje mira, čeprav je bilo vsem pametnim ljudem jasno, da se mir ne more ohraniti popuščanjem Hitlerju. Ohraniti se more mir samo, če se Hitlerju jasno pove, da bo naletel na odločen odpor vseh demokratičnih držav Evrope. Pred to silo se bo on moral ustaviti in brzdati svoje osvajalne težnje.
Na drugem sestanku v Godesberpi je Hitler snel krinko, tako da se je sam Chamberlain pre- trašil. Izkazalo sv; je, da Hitler teži za hegemonijo v Evropi in da z žvenkljanjem sablje želi podvreči pod svoj vpliv celo Podonavje. Odkrito je rekel Chamberlain, da se ne gre več za izvršitev angleško francoskega načrta, temveč za razdelitev Cehoslovaške drža-
ve in potem bi prišlo na vrsto še druge. Istočasno sta Poljska in Madjarska, nagovorjeni po Hitlerju postavili svoje zahteve za razdelitev Cehoslovaške.
Vse svetovno javno mnenje-posebno angleško in francosko — se je razburilo. Chamberlain je moral prestati. Na drugi strani pa je Sovjetska Zveza odpovedala Poljski svoj dogovor in si za slučaj če bi Poljska napadla Cehoslovaško, pridržala proste roke za svobodo akcije. Chamberlain se je kolebajoč, le odločil, da se upre s Francijo odbil Hitlerjevo zahtevo, čeravno je pristal da bo izročil češki vladi godesberski memorandum, kar je v resnici Hitlerjev ultimat. Češka vlada je ta memorandum odbila, na kar je Hitler zagrozil, da bo čakal do 1. oktobra in nato vdrl z vojsko na Cehoslovaško.
Med tem se je spremenila češka vlada in ves narod se je kot en mož dvignil v obrambo svobode in neodvisnosti svoje dežele. Nova Ceska vlada je objavila splošno mobilizacijo. Pa tudi druge države so začutile nevarnost, ki jim preti od fašizma in začele so podvzemati varnostne ukrepe za svojo obrambo. Francija je mobilizirala nekoliko letnikov rezervistov. Anglija je mobilizirala svojo' evropsko mornarico kakor tudi letalstvo. Njihovim primerom so sledile Belgija, Ho-landska, Švica. Sovjetska Zveza je preko svojega zastopnika Litvinova vsemu svetu jasno izjuvila, da bo izpolnila svoje obvsae p.».p> • " Cehoslovaški in ji prišla na pomoč kakor Francija in je v to svrho predložila, da naj se sestanejo vojni strokovnjaki dotičnih držav. Jugoslavija in Romunija sta odgovorili Madžarski, da bodo v slučaju napada priskočili Češki na pomoč. Predsednik Združenih držav Amerike Roosevelt je poslal telegram vsem državnim šefom, pozivajoč jih, da naj napravijo vse, da se reši mir in predlagal mednarodno konferenco prizadetih držav za obrambo mira. V svojem drugem telegramu je opozoril Hitlerja na veliko odgovornost, katero nosi pred zgodovino, za napad na Cehoslovaško. Tako se je proti Hitlerju ustvarila fronta za obrambo miru in on je moral popustiti in odložiti splošno mobilizacijo, katero je nameraval proglasiti 28 septembra. Sedaj je določil nov sestanek skupaj s Cham-berlainom Daladierjem in Mussolinijem, s čemur poskuša z novimi zahtevami, odlagajoč morda samo začasno vojno, dobiti nekaj in prisiliti Chamberlaina in Daladiera na nove kapitulacije ne vodeč račun o mišljenju in željah Cehoslovaške.
Vprašanje : mir ali vojna je odvisna od tega, kako se bosta na tem sestanku držala Chamberlain in Daladier in v koliko so demokratične dežele pripravljene da se uprejo osvojevalnim težnjam fašizma. V kolikor bosta Anglija in Francija odločno vstale- za obrambo Cehoslovaške, bo Hitler moral popustiti. Ce pa se bosta kolebali ali delali nova odstopanja bo vojni spopad začasno sicer odpadel ali vojna nevarnost s tem ne bo odstranjena.
Mir je še mogoče rešiti in treba ga je rešiti. Ali ne bo ga mogoče rešiti s. pros-jačenjem in popuščanjem Hitlerju, temveč z moškim in odločnim stališčem.Naše ljudstvo pravi: Volka ne odženes od hleva z molitvijo, temveč s kolom.
- Notranji Minister de. Korošec je v Jugoslaviji prepovedal vsa zborovanja za nedoločeno dobo. Menda se boji, da ne bi demokratično razpoloženi narodi v Jugoslaviji, dali duška v javnih manifestacijah svoji jezi nad Hitlerjevim ogrožanjem Cehoslovaške.
— ... Kljub prepovedi pa se po vseh
Govor dr. Beneša
Predsednik Beneš je dne 22. sept. imel po radiu sledeči govor: V tem zgodovinskem trenutku nočemo dopustiti, da nas obvladajo strasti. Mi smo uravnali svoje delovanje v danem položaju. Jaz sedaj gledam na razvoj dogodkov brez. strahu, ker imam za vse slučaje svoj načrt in se ne dam potisniti s pota.
« Mi hočemo z vsemi sporazum. Mi želimo popolno premirje z vsemi našimi sosedi s Francijo in Anglijo ».
« Vsem je poznana hladnokrvnost in umerjenost našega naroda. On ve, da se je treba boriti. Zgodovina bo dokazala da smo pošteno delali ».
Ponavljam : Jaz imam svoj načrt. Naša
linija je čvrsta. Vaš razumljivi srd bo sam po sebi služil državi. Neprijatelji računajo na razna nesoglasja med nami. Ne bomo brez potrebe uporabljali naših sil, ker jih bomo rabili. Ponavljam: mi jih bomo rabili. Združeni bomo dostojno izšli iz evropske krize.
Ravnokar je sestavljena vlada s splošnim udejstvovanjem. Ostanite na svojih mestih. Varujte se lažnjivih vesti. Varujte se provokaterjev.
Ob zaključku ponavljam : nič se ne bojte ! Končujem z besedami naše slavne kneginje Libuše : « Moj dragi češki narod ne bo propadel, ne on ne bo propadel, on bo vse nesreče prenesel ».
Hitlerjev škorenj v bratski GSR
Tik pred zaključkom redakcije je prispela vest, da je bil v Monakovem sklenjen sporazum. Kljub dejstvu, da je prišlo do odločitve pred 1. oktobrom izdajamo list tak kakor je bil napisan še pred dogovorom « štirih ». Vse osnovne misli so še vedno aktualne...
Mir! Velika in krasna beseda, vredna veselja in resnične življenjske radosti. Nikogar ni med poštenimi ljudmi, ki bi si želel vojne. Boj za mir je najplemeni-tejši boj...
Toda moremo li biti veseli monakov-skega sporazuma 1 Nikdai* u Zaest, da ko-■ •»ka Hitle-jev škoienj v bratsko Ce'->r>slo-"vaško,in da bo. nikdar siti nemški fašizem v kratkem z mnogo boljšim položajem za sebe znova grozil z vojno morijo je straš-nejsa od negotovosti pred nekoliko dnevi...
l)a, mir je bilo treba rešiti, in bilo ga je mogoče rešiti! Bilo ga je mogoče rešiti tako, da bi bila CSR ohranila svoje utrdbe in sposobnost da se brani pred krvoločnim pangermanskim fašizmom. Odločnost je bila potrebna ! Namestu odločnosti — pot Berchtesgaden od preko Godesberga do monakovskega « dogovora štirih... »
Monakovski « sporazum štirih » ni mednarodna konferenca, ki jo je predložil miroljubni ameriški predsednik Roosevelt, in ki jo je pozdravila Sovjetska Zveza. Mednarodna konferenca bi bila zava-
rovala CSR in Francijo, monakovski pakt pa pomeni popolno Hitlerjevo zmago. Hitlerjeva moč je napihnjeni meh, pred to zlagano kričavo silo so se poklonili ka-pitulanti.
Kje so lahkoverneži, ki verjamejo svečanim zatrdilom zlaganega preroka svečanim zagotovilom « vodje », ki mu je dana beseda — navadna cunja papirja 1! Hitler je okrnil CSR, da bi lažje udaril na osamljeno Francijo!
Dvanajsta ura je torej, da množice branijo mir. Miru ni mogoče kupovati « za vsako ceno ». Mir je treba braniti z največjo odločnostjo! Mir je treba organizirati potom enotnosti tistih, ki se hočejo za mir boriti.
Izseljenci, med katerimi smo bili mnogi pripravljeni sebe vsega staviti na razpoloženje CSR, in Franciji, če bi Hitler kljub vsem mirovnim naporom udaril, se bomo skupno s francoskim ljudstvom za mir dalje bojevali. Zavedamo se, da mir najboljše brani tisti, ki vojne podžigalce z odločnostjo prisili na mir.
Živel mir! Toda ne mir kakor je sklenjen v Monakovem, ki bratski Cehoslovaški jemlje pogoje, uspešne obrambe pred fašističnim nasiljem!
Ne mir ki neodvisnost malih narodov se bolj ogroža, ki celo veliko državo kot je Francija spravlja v največjo nevarnost !
Temveč: mir, ki bo prisilil fašiste in njihovp zaveznike na kapitulacijo!
SE ENA IZDAJA
Ni dovolj da je Hitler ob popustljivosti demokratičnih držav odtrgal od bratske Cehoslovaške velik kos ozemlja. Kot gladili volkovi so se sedaj zakadili v Cehoslovaško še madžarski grofte in poljska « žlahta ». Ko pišemo te vrste poljska vojska že maršira na Cehoslovaško, kjer bo zasedla kraje kjer prebiva vsega skupaj okrog 60.000 Poljakov.
Poljska ima v Nemčiji poldrug milijon Poljakov, katere nemški fašizem brutalno zatira. Toda sedanja poljska vlada teh svojih rojakov ne vidi. Pač pa z vojaško silo jemlje Cehoslovaški del njenega ozemlja na katerem je poljska narodna manjšina uživala s strani čehoslovaške
države vse pravice narodnih manjšin. Sedanja protiljudska poljska vlada s tem pomaga nemškemu fašizmu zasušnjevati druge narode in obenem koplje grob svojemu lastnemu narodu. Saj Hitlerjev os-vojevalni načrt predvideva tudi razdelitev Poljske!
Kar tako naprej gospoda! Mi pa vemo da bo vaše izdajalsko početje nekoč obsodila zgodovina, kakor ga danes obsoja vse kar misli in čuti pošteno. Vas same pa bo strla kot oreh silna moč ljudskih množic, ki bo prej ali slej obračunala z vami in z vašim pokroviteljem — nemškim fašizmom!
večjih mestih zbirajo množice in manifestirajo za Cehoslovaško, proti Hitler-jevskemu nasilju.
Veliki čehoslovaški komponist Vitoslav Novak je demisioniral na položaju člana « L'lnstitut de France et de 1'Acadčmie romaine Sainte Cčcile »,
CHURCHILOV GOVOR
Curchi! je z letalom priletel v Pariz, in ostal v Pari?u nekaj ur, in se še isti dan vrnil nazaj v London. Novinarjem je dal sledečo izjavo :
« Jaz zahtevam takojšnje sklicanje parlamenta. Anglija mora razumeti globino tega prepada v katerega nas vodijo.»
« Razdelitev Cehoslovaške prisiljena s strani Anglije in Francije pomeni popolno kapitulacijo zapadnih demokracij ■ pred fašizmom. Ali ta kapitulacija ne bo dala varnosti ne Franciji ne Angliji. Ona
(Nadalj. na 2. serani.)
H OZ - BESEDA
Resen spomin in opomin
Hitlerjevski fašizem je podoben besnemu psu, ki grozi, da bo vsak čas ugriznil, ki pa stiska —- sicer renčeč in tuleč — rep med noge, če mu zavihtiš palico pred gobcem.
Na žalost se vsi, ki so dolžni ustaviti Hitlerja, tega dejstva niso zavedali. Zato smo danes zaskrbljeni, kaj nam bodo prinesli prihodnji dnevi.
Na svetu pa je država, ki še nikoli ni pojedla dane besede in ki se je v današnji krizi stalno zavedala svojih dolžnosti za obrambo CSR in svetovnega miru. Ta vzgleden zaveznik je Sovjetska zveza.
Na poslednjem ženevskem zasedanju je ljudski komisar za zunanje zadeve Lit-vinov znova povdaril pripravljenost Sovjetske unije, da izpolni svoje obveznosti. Litvinov je izvajal:
« Odločeni smo izvršiti svoje dolžnosti, izvirajoče iz dogovora, in nuditi pomoč Čehoslovaški istočasno s Francijo in potom sredstev, s katerimi razpolagamo.
Naše vojaške oblasti so pripravljene, da se takoj udeležijo konference s francoskimi in čehoslovaškimi vojaškimi predstavniki v svrho dogovora o ukrepih, ki jih zahteva položaj ».
« Komaj pred tremi dnevi je Cehoslo-vaška vlada vprašala sovjetsko vlado, če je pripravljena — odgovarjajoče sovjetsko — češkemu paktu — takoj in učinkovito nuditi pomoč, ako stori Francija, zvesta svojim obveznostim, isto : Nato je Sovjetska vlada odgovorila absolutno jasno in pozitivno... »
Ko je pričela poljska vlada koncentrirati čete na čehoslovaški meji, je Sovjetska zveza opomnila Poljsko, da bo odgovarjajoče dogovoru brez predhodnega obvestila smatrala poljsko-sovjetski pakt o nenapadanju kot neveljaven, če Poljska udari na CSR.
Tako vzgledni zavezniki in mož-besede morajo biti vse demokratične države potem Hitler ne bo daleč prišel.
Zahteve 44 Jugorasa
in njegovo potovanje v Italijo.
99
Nedavno je glavni odbor « Jugorasa » zahteval od svojega pokrovitelja Stojadi-noviča, da začne ovirati « razdiralno in protinarodno delo nenacionalnih strok, organizacij v Jugoslaviji ». Sledeč cilju, « da se popolnoma uresniči in izvede sodelovanje med delom in kapitalom » je « Jugoras » zahteval, da se ustanovi enotno, za vse delavstvo obvezno nacionalno delavsko strokovno organizacijo, katera bi dala polno garancijo « da njeno delo ne bo naperjeno proti splošnim, nacionalnim in državnim interesom ». Odbor « Jugorasa » je obenem zahteval, da vlada v vse mestne občine kot mestne zastopnike imenuje predstavnike « Jugorasa
Kratkomalo « Jugoras ki v svojih vrstah nima niti 1 % delavstva, zahteva da bo on edini predstavnik delavskega razreda v Jugoslaviji, da se prepovejo vse razredne delavske strok, organizacije, in vse delavce prisilno v člani v « Jugoras ». To se pravi osnovati fašistično organizacijo po zgledu Nemčije in Italije.
Zato se ne bomo čudili, da je posebna delegacija « Jugorasa » takoj ko je njegov odbor sprejel te sklepe, odšla na obisk k svojim italjanskim fašističnim bratcem.
Delegacija « Jugorasa » je obiskala Benetke, Milan in Turin. Po vseh mestih so se vrstili svečani sprejemi, godba, kosila in večerje, parade vse to združeno z govori na katerih so fašistični nergači ponavljali stare že stokrat rabljene fašistične fraze. Delegacija « Jugorasa » seveda tudi ni pozabila, da se pokloni, glavnemu tajniku fašističnih korporacij v Rimu.
Vse to pomeni da čakajo delavski razred v Jugoslaviji težki dnevi. Vlada se priprav'ja, da razpusti svobodne delavske strok, organizacije in vse delavstvo stlači v prisilno organizacijo « Jugorasa ».
Mi smo uverjeni, da se bo delavski razred v Jugoslaviji z svojimi strokovnimi organizacijami tem fašističnim načrtom najodločnejše, in z uspehom uprl. Delav-kega razreda v Jugoslaviji ni mogla streti niti zloglasna Obznana » niti zakon o zaščiti države in ne bodo ga štrli novi ukrepi protiljudske Stojadinovič-Koro-ščeve vlade.
Mi izseljenci iz Jugoslavije v Franciji in Belgiji priporočamo našim bratom v domovini: Zbijte še* bolj krepko vaše vrste in branite vaše strokovne organizacije !
V tej borbi mi smo z besedo in dejanjem z dušo in srcem z Vami!
—	Kerilis kritizira v « Epoque » ponašanje francoskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra in pravi, da se je na njihovem mestu našel človek ki bi bil Hitlerju takoj ko je začel z mobilizacijo dostojno odgovoril in s tem preprečil, da se Hitler ne bi tako daleč zaletel.
—	Vseeno pa je francoski narod razumel nevarnost in bo znal izpolniti svoje dolžnosti.
(Nadalj. s 1. strani)
bo nasprotno imela za posledico oslablje-nje naših držav in rastočo nevarnost ».
« Nevtralnost Cehoslovaške pomeni z drugimi besedami, da bo na zapadni fronti -25 nemških divizij odveč. Nevarnost ne preti Cehoslovaski, temveč miru svobodi in demokraciji celega sveta ».
« Misliti, da se s tem da se mala država vrže volkovom, da jo raztrgajo more rešiti samega sebe, pomeni varati samega sebe.Vojaška moč Nemčije bo hitrejše rasla kakor obrambna sposobnost Francije in Anglije ».
« Mir je mogoče zavarovati z združitvijo vseh držav, katerih pogledi in živ-ljenski interesi so nasprotni fašističnemu gospodstvu. Pred mesec dni je bilo vse to mogoče. Pustili so, da je vse to šlo mimo nas. »
« Parlament je treba sklicati, brez najmanjše zakasnitve. Treba ga je informirati o pomenu žalostnih dogodkov, ki so potresli življenje in bodočnost Anglije, -o
Curehil je dal še eno krajšo izjavo :
« Naši ministri so bili v položaju, da izbirajo: ali vojno ali sramoto. Oni so izbrali sramoto, zdaj bodo imeli povrhu še vojno ».
Letošnjega septembra je trideset let, kar so v Ljubljani prelile svojo kri žrtve pobesnele avstrijske soldateske, ki so jo poslali streljat v slovensko množico nemški zatiralci in potujčevalci.
Slovenska fanta Adamič in Lunder sta takrat padla in nista več vstala. Večje število Slovencev je bilo ranjenih.
Prelivanje krvi so izzvali in izvedli zakleti sovražniki našega naroda, — pan-germanski mogočniki in tlačitelj i. S pomočjo nemčurskih janičarjev so v Ptuju napadli 25 skupščino slovenske narodno-obrambne Ciril-Metodove družbe. Na njihov napad so slovenske množice v Ljubljani odgovorile z demonstracijami za slovenske narodne pravice. Zato so tuji osvojevalci pognali v njih kroglje.
Tridesetletnica 13 septembra je za ves slovenski narod težak in resen spomin in opomin. Pangermanizem je bil pred tridesetimi leti brutalen. Danes, ko se je povampiril v nemškem fašizmu, divjaškem sovražniku kulture, miru, in demokracije je neskončno brutalnejši. Pangermanizem je bil pred tridesetimi leti zver, današnji hitlerjevski pangermanizem pa je stekla in pobesnela zverina.
Ko se slovenski narod spominja svojih
žrtev, ki jih je pred tridesetimi leti pokosil pangermanski svineCj grozijo bratski Čehoslovaški nemški fašistični topovi, bombniki in tanki. Ne vemo še kaj bo prinesla najbližja bodočnost, mir ali vojno. Vemo, da je še mogoče ustaviti Hitlerja če bodo zapadne demokracije pokazale dovolj odločnosti in enotnosti. Zavedamo pa se tudi, da po vsej omahljivosti lahko pričakujemo usodne dogodke.
Naj prinesejo prihodnji dnevi mir ali vojno, Slovenci smo z bratsko Čehoslo-vaško najtesnejše združeni. Združeni v obrambi mira, združeni v obrambi njene svobode in neodvisnosti. Združeni zato> ker vračamo zvestobo za zvestobo. Združeni zato, ker branimo sebe, ko branimo čehoslovaško republiko. Če bi Čehoslova-ška propadla, bi se septembrski dogodki tudi pri nas kmalu ponavljali — v mnogo strašnejsi obliki in obsegu.
Slovenski izseljenci se danes oddolžimo svetlemu spominu Adamiča in Lun-derja s svečanim zagotovilom bratski Čehoslovaški, Franciji in njenim zaveznikom :
Skupno z vami branimo mir, na vaši strani se bomo borili, če ne bo mogoče rešiti miru, s puško v roki!
pripravljerji ~ /(a d ar je treba !
Kdo je pravi Rodoljub?
Pod tem naslovom prinaša pariški « Ce Soir » sledečo notico :
« Te dni vse časopisje brez izjeme piše o prekrasnem vzgledu pariških stavbin-skih delavcev, ki so te dni ko je bila nevarnost vojne blizu, na poziv svojega vodstva prenehali stavkati in se vrnili na delo, medtem ko se pogajanja za zvišanje njihovih plač nadaljujejo dalje ».
« Stavbinski delavci so to storili, da ne bi dali fašističnim obrekovalcem priložnost, da pred svetovno javnostjo pokažejo Francijo neenotno in razrvano od soci-jalnih bojev ».
« Tudi tekstilno delavstvo v Nordu je znižalo svoje zahteve na minimum samo, da bi čimprej prišlo do poravnave mezdnega spora med njim in tekstilnimi podjetniki D.
« Toda magnatom tekstilne industrije očividno ni zato, da čimprej pride do mirne poravnave mezdnega spora med njimi in delavstvom. Kajti oni zavestno odbijajo tudi najskromnejše zahteve tekstilnega delavstva in hočejo primorati delavstvo, da v dosego svojih pravic odide manifestirati na ulico ».
« Kdo torej v Franciji izziva socijalne nemire 1 »
Mi bi k tej notici pripomnili samo še to, da so navedbe zgoraj omenjenega časopisa samo še eden od neštevilnih dokazov več, da so zavedni delavci edino pravi in resnični rodoljubi na katere se država v vsakem momentu lahko zanese, medtem ko je buržuazija vedno pripravljena, da izda narod in državo ako ji to narekujejo njeni sebični interesi.
Dejstvo je, da se je naša emigracija tako ekonomska kakor politična v teh dneh ko smo bili že čisto blizu vojni prav dobro zadržala. Ko je bila napetost na višku in je bilo pričakovati, da vojna lahko vsak hip izbruhne se je —• ne izgubljajoč čas — takoj sestavila v Parizu delegacija v kateri so bili poleg zastopnika «Glasa i> še zastopnik naših Patronatov v Franciji, kakor tudi delegacija naših borcev-invalidov iz Španije in še nekaj znanih kulturnih delavcev, ki so odšli v predsedstvo vlade in tam oddali niže navedeno predstavko. Delegacija je bila v predsedstvu vlade zelo prisrčno sprejeta od enega službujočih uradnikov, ki se je za niže objavljeno predstavko toplo zahvalil z pripombo, da bo takoj predložena ministrskemu predsedniku Daladieru.
Podobne predstavke je poslalo tudi « Društvo Izseljencev » dalje naša « Podporna Jednota in Federacija Jug. sind. sekcij v Pas de Calais.
Predsedniku ministrskega sveta
Gospodu Edvardu Daladieru
Pariz.
Gospod predsednik, V imenu številne ekonomske emigracije iz Jugoslavije, kateri je Francija dala kruh in zaslužek, v imenu njenega glasila « Glasa Izseljencev » v imenu Patronat-skih odborov za pomoč političnim jetnikom v Jugoslaviji, v imenu intelektualcev, ki predstavljajo razne demokratske struje v Jugoslaviji, v imenu političnih emigrantov katerim je Francija dala pribežališče, in v imenu dobrovoljcev špan-
ske republikanske armade izjavljamo :
da smo v teh usodnih dne, ko Hitler grozi svetu z vojno in ogroža demokratično Francijo in njene zaveznike popolnoma solidarni z velikim francoskim narodom za obrambo mira in demokracije.
v tem času mi smatramo, da je Francija naša druga domovina in pripravljeni smo, da se z vsemi silami in z vsemi sredstvi borimo za Francijo in njene demokratične ustanove.
Prosimo francosko vlado, da nam v slučaju potrebe omogoči, da branimi Francijo, mir in demokracijo z osebnim udejstvovanjfim iu organiziranjem dobro, voljskih oddelkov.
Mi smo uverjeni, da s tem branimo tudi ogroženo svobodo in neodvisnost naše domovine Jugoslavije.
Slede podpisi. Ministarstu Narodne obrambe.
—	Paris.
« Društvo Izseljencev » v Franciji smatra za svojo dolžnost, da v tem težkem trenutku ko je v neposredni nevarnosti mir, naša bratska Cehoslovaška republika in obenem naša druga domovina Francija — izrazi voljo svojega članov, ki so zvesti sinovi svojega naroda in našo uda-nost Franciji, ki je za mir neodvisnost držav in demokracijo.
« Društvo Izseljencev » obljublja, da bo med našimi izseljenci storilo vse, da bodo izseljenci vsestransko pomagali braniti mir, in da bodo v slučaju potrebe — kakor naše legije v Franciji za časa svetovne vojne ramo ob rami branili Francijo mir iu pravico.
Uprava « Društva Izselj. »—
j^alosten pojav
Francoski časopisi so te dni prinesli vest, da je ena skupina poljskih delavcev, ki delajo v oklici Valenciennesa, odšla na ulico in manifestirala za Hitlerja in za svojega famoznega polkovnika Becka.
Ta žalostni pojav je rezultat nerazumevanja in popuščanja s strani francoskih oblasti napram Hitlerjevim agentom iz poljskega poslanstva in poljskih konzulatov.
K sreči med izseljenci iz Jugoslavije ni takih žalostnih pojavov za kar se je treba vsekakor zahvaliti zavednosti naših izseljencev, njihovim izseljenskim organizacijam in seveda v prvi vrsti « Glasu Izseljencev ».
Da se je posrečilo raznim Krljevičem, Radoševičein in ostalim agentom gospoda Stojadinoviča, da dobijo zaupanje naših izseljencev, bi danes tudi mi imeli take slučaje med našimi izseljenci.
Zato dragi rojaki, naženite Stojadinovi-
čeve agente od sebe in ne dopuščajte njim, da se utihotapijo v naše vrste.
Ne pozabite, da so Slovenci, Hrvati in Srbi ter ostali narodi v Jugoslaviji prepričani poborniki svobode, demokracije in narodnik pravic, da so naši dedje in očeti dali ogromne žrtve v boju za svobodo in demokracijo.
Strnite svoje vrste in delajte skupaj z bratskim francoskim delavstvom da se ohrani svoboda in demokracija, da se obvaruje naša druga domovina narodna in svobodna francoska republika.
Boreč se proti Hitlerjevim agentom vi branite obenem Francijo, a braniti Francijo pomeni obenem braniti svobodo in neodvisnost Jugoslavije.
— Načelnik francoske vojne misije v Pragi general Faucher se je zahvalil za službo v francoski armadi in stopil v češko infanterijo.
Podporna Jednota in izselj. organizacije
Ne tako bratje !
Ko dajemo obračun za 10 letno delovanje, je potrebno da tudi prikažemo od-nošaje Podporne Jednote k drugim izseljenskim organizacijam, ki se nahajajo v Pas de Calaisu. Ze pri ustanovitvi, si je Jednota vzela za cilj: da čimprej združi izseljence v eno močno in složno organizacijo, ki bi branila in pomagala, pa tudi kulturno delovala med izseljenci, ne glede na versko ali politično pripadnost.
Kakšni so rezultati, te dobre namere'! Akoravno se je Jednota zavzela za . to vprašanje resno, cilj te namere ni bil dosežen. Izseljenci so še zmirom razkropljeni, in razdeljeni na grupe. Dosti je še rojakov, ki se ne brigajo za nobeno stvar, 'misleč, da so oskrbljeni če pripadajo kaki strokovni organizaciji. Ko mu pa nesreča prinese v hišico kakšen delovni ali drugi nesrečni slučaj, todaj pa na ves glas kriči, zakaj mi pa ne pomagajo, imajo društvo, in društvo mi pa noče pomagati, ko se na hajam v potrebi itd. Vidite, prišlo je do nesreče in sedaj pa zahteva da se mu pomaga. Vprašam Vas, ali ste poprej bili člani tistega društva, ki ima v svoji blagajni denar in sedaj Vas noče podpirati 1 Odgovor je jasen in kratek, kdor se poprej ne preskrbi v stiski-trpi! Res je, da mi si moramo iti na roke in enemu, kakor tudi drugemu pomagati če je v stiski. Solidarnost je lepa, ena najlepših strani delavskega gibanja. Ampak napačno bi bilo, če bi se podpiral tak izseljenec, ki je imel možnost, da pristopi k podpornemu društvu in ni pristopil poprej, temveč ignoriral in napadal naše delo. Zategadelj, solidarnost je lepa stvar, in ona mora biti napram tistemu, ki je bil tudi poprej človekoljuben dokler ga ni doletela nesreča, in solidaren. To vprašanje je eno najbolj težkih in aktualnih v naših podpornih društvih, ker mnogi rojaki smatrajo, da se vsakega, bil kdo on hotel, mora podpirati. Jednota ima v svojem pravilniku jasno zabeleženo, da upravičeno podporo sprejema samo tisti, ki je član Podporne Jednote. Jednota je s svojim 10 letnim delovanjem neštetokrat skušala, da se doseže skupno delovanje vseh podpornih društev. Predlagalo se je ostalim podpornim društvom, da se sestanejo in skupno predebatirajo važna vprašanja izseljenskega karakterja in delujejo na združenje vseh izseljenskih sil. Taki razgovori so se vodili z društvom sv. Barbare, kakor tudi s šahovskim klubom « Delavec Jednota je v tem času stremila, kakor tudi danes stremi, da se pride do potrebne združitve vseh podpornih društev. Klic naše Jednote ni bil us-
lišan, društva izven Podporne Jednote, kakor tudi pojedinci so v tej naši resni nameri videli neki manever. Nam se zdi, da oni niso hoteli in nočejo razumeti težnje in želje svojih članov. Zakaj, se niso odzvali našemu klicu 1 Pred vsem zato, ker oni gledajo na našo samopomočno organizacijo pristransko, in drugič zaradi tega, ker neki gospodje vplivajo na odbore dotičnega društva, in ravno tisti gospodje, ki z izseljenci nimajo nič skupaj so proti združitvi, proti enotnosti, proti skupnemu delovanju in proti samopomoči izseljencev na tuji zemlji. Leta 1936 v sredi avgusta je Podporna Jednota stopila v razgovore z društvom sv. Barbare in predložila, da se doseže enotnost in skupno delovanje v sledečih vprašanjih :
1)	V vprašanju ratifikacije konvencije med Jugoslavijo in Francijo.
2)	V vprašanju Statut Juridique (pravnega statuta) za katerega se borijo izseljenci vseh narodnosti v Franciji.
3)	Za skupni nastop pri manifestacijah francoskega ljudstva proti novi vojni in fašizmu.
4)	Za skupno razširjanje izseljenskega tiska in delavskega tiska sploh.
5)	Skupno kulturno in izobraževalno delo (predavanja, prireditve itd.).
6)	Za skupen nastop v akcijah, ki jih vodijo izseljenci drugih narodnosti.
Razen tega, pa še nekoliko važnih vprašanj, ki so se predlagala, da se postavijo v debato pred članskimi množicami. Zapisana je bila tudi točka, ki predvideva, da se gre na delo po edinih vprašanjih. Vse te dobre namere in predlogi Podporne Jednote, od strani odbora društva sv. Barbare niso bili sprejeti, akoravno je članstvo društva sv. Barbare pozdravilo našo iniciativo in bilo pripravljeno, da jih realizira, — oziroma — uresniči. Torej, ne sme se kriviti Podporne Jednote, da še nismo zdrulfcni.
Ko obhajaijio 10 letnico se ne more preiti, da se ne bi spomnili naših minulih pregovorov, ki naj bodo za naše bodoče delo merilo in barometer za nove, ampak bolj uspešne razgovore, ki bodo rodili svoj plod. Mi od vsega srca iskreno apeliramo in kličemo vsem izseljencem: Podporna Jednota hoče iskreno in stvarno sodelovanje vseh tistih, ki so za samopomoč, za boljše in srečnejše življenje. Rojaki, od Vas samih zavisi Vaša bodoča usoda. Zavihajmo si rokave in uresničimo želje in težnje večine izseljenstva!
Živela enotna fronta vseh izseljencev.
Predsednih Jednote Trampuš.
To kar sem videl in slišal me je napotilo, da se obračam na vse izseljence z naslednjimi vrsticami.
Med nami izseljenci iz Jugoslavije se nahaja tudi precejšnje število Slovencev in Hrvatov iz Julijske Krajine in Istre — iz krajev, ki so jih po svetovni vojni zasedli Italjani.
To so sinovi in hčere slovenskega in hrvaškega naroda iz krajev kjer naš narod prebiva že preko 1200 let, in cel čas bije trd boj za obstanek proti potujčeva-nju, ki je pritiskalo na njega iz juga.
2e davno pred vojno je italjanska ire-denta napenjala vse sile, da bi posebno v krajih ki so ležali blizu nekdanji italijanski meji, poitalijančila naše ljudi. Zastonj! Slovenci v Julijski Krajini in Hrvati v Istri so ostali zvesti svojemu narodu in skrbno so gojili in varovali svoj materni jezik.
Ko pa je v Italiji zavladal fašistični režim, je začela za naše rojake v Italiji doba najhujšega preganjanja in zatiranja. Fašistični divjaki so v Istri požgali cele vasi, odvedli preko 2600 ljudi v zloglasne italijanske ječe in v konfinacijo na Liparske in druge otoke, kjer so umirali daleč od svojega domačega kraja zato ker svoje slovenske in hrvaške narodnosti niso hoteli zatajiti. Pet naših najboljših mladeničev so fašisti na barbarski način umorili s streljanjem v hrbet. Zopet druge naše ljudi, ki so bili poznani kot zavedni Slovenci in Hrvati so fašistični zločinci — boječ se javnosti —- na skrivnem ugrabili in jih odvedli iz domače hiše kamor se niso več vrnili. Fašistično časopišje je potem čez nekaj dni poročalo da so « našli » tega ali onega enkrat obešenega drugič utopljenega v vodi itd. Ce bi hotel navesti vse nešte-vilne zločine, ki so dokazani in za katere ve vsa slovenska in hrvatska javnost v domovini in tudi mi izseljenci bi moral napisati knjigo ne pa članek. Slovenci v Julijski Krajini in Hrvatje v Istrj so se za pravice svojega naroda tako odločno borili in dali toliko žrtev, da je časopisje v domovini svoječasno upra-' vičeno pisalo, da so oni najzavednejši del slovenskega in hrvatskega naroda.
Zato pa je toliko bolj žalostno nerazumljivo dejstvo, da nekateri naši izseljenci rojake iz Julijske Krajine in Istre nazivajo z Italijani. « Ta je Italijan >-pravijo, « ta sploh ne spada med nas », čeprav imajo — kar se tiče narodnosti — primorski Slovenci z Italijani prav toliko skupnosti kolikor Slovenci iz Kranjske z — Rumuni.
Imenovati primorske Slovence in Hrvate z Italijani se pravi priznavati in odobravati imperialistični rop, katerega so imperijalisti s tem da so Julijsko Krajino in Istro odtrgali od Slovenije — izvršili nad malim slovenskim in hrvatskim narodom v trenutku ko se ta dva naša naroda nista mogla braniti.
Kako bomo to naše nepravilno ravnanje z primorskimi Slovenci in Hrvati mi izselj enci-delavci spravili v sklad s stališčem delavskega razreda, ki se tako energično bori in ki je že toliko žrtev dal za svobodo malih narodov, za pravice samoodločbe ! ?
Mesto, da bi mi delavci zločinski pogodbi, ki je slovenski narod na kose raztrgala prvi odrekli veljavnost in se proti nje borili jo z našim nepravilnim ravnanjem še sami odobravamo. Mesto da bi se združili vsi izseljenci slovenske in hrvaške narodnosti v pozitivnem delu za pravice izseljencev ustvarjamo z nebrat-skim obnašanjem med nami samimi neslogo in nesporazum na našo veliko škodo in na veliko veselje vseh sovražnikov zavednih izseljencev, in to še posebej v času ko je nam delavcem sloga najbolj potrebna.
Upam da bo v teh vrsticah vsak, ki je iz nevednosti ali iz kakšnega drugega razloga delal krivico izseljencem slovenske in hrvatske narodnosti iz zasedenih krajev, spremenil svoje ravnanje in v bodoče delal samo za to, da se v bratski slogi združimo vsi izseljenci in z združenimi močmi delujemo za pravice nas izseljencev, za pravice delavskega razreda kateremu pripadamo in tudi za pravice naše od fašizma zatirane slovenske in hrvaške narodne majnšine v Italiji!
O prvi priliki se bom še oglasil,
Vaš	Burlovič.
illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
MASI DOPISI
CARVIN (Pas de Calais)
Prinašamo v izvlečku poročilo o sestanku naše sindikalne sekcije ki se je vršil dne 4. septembra v prostorih g. Caquette na Oignes.
Dnevni red je bil sledeči: 1) Citanje zapisnika. 2) Povišanje rudarskih plač in derogacije. 3) « Glas Izseljencev ». 4) Razno,
Predsednik sekcije s. Struc je otvoril sestanek s pozdravom na vse navzoče in takoj po prečitanju zapisnika zadnjega sestanka ki je bil soglasno sprejet podal besedo s.Erjavcu, ki je poročal o preteklih pogajanjih za povišanje rudarskih plač in o doseženih rezultatih. Orisal je na kratko situacijo, ki je nastala po znanem govoru predsednika vlade, na katerega reakcija vrši najhujši pritisk, da bi dosegla popolno odpravo 40-urnika. Reakcija je izrabila napeto mednarodno situacijo za svoj generalni napad na delavske so-cijalne zakone toda C.G.T. ji bo temeljito prekrižala račune.
Dalje je poročal o pogajanjih rudarske Rtrokovne federacije za povišanje plač rudarjem. Doseženo povišanje znaša 6.6 %. Federacija je pristala na to, da rudarsko delavstvo napravi do 1. marca 193», 11 delovnih dni več. In sicer bi se združili v tej dobi delavniki, ki so dolo-
čeni po zakonu, izven 40-urnika. Napr. za leto 1938 nam pripadajo še trije nadurni delavniki, za let« 1939 je predpisano 8 delavnikov več torej skupaj 11. delovnih dni izven 40-urnika. Lastniki premogovnikov se obvezujejo, da po 1. marcu 1939 ne bodo zahtevali od rudarjev, da še povečajo število delavnikov izven 40-urni-ka. Nagrada za nadurni delavnik je od sedaj za naprej razdeljena po dnevnem zaslužku in sicer odpade od sedanjega povišanja plač 2 % kot nagrada za nadurni delavnik.
Sodrug Super izraža svoje mnenje o tozadevnem povišanju plač rudarjem in pravi, da nam s tem ne bo dosti pomaga-no. Kar je treba storiti je stabilizirati cene življenjskih potrebščin t.j. zajeziti draginjo. Izvajanja s. Supera vsi navzoči živahno odobravajo.
S. predsednik pojasnjuje še nekatere stvari in nato priporoča članstvu naj se polnoštevilno udeleži prihodnjih zborovanj francoskih sodrugov, na katerih se bo najbolj jasno pokazalo kakšno stališče je treba zavzeti v bodočnosti.
Za « Glas Izseljencev » se določi 100 fr. Sodrugi obenem želijo, da bi « Glas » med nje prej prihajal. Zgodilo se je že da je prišel med nje z 8-dnevno zamudo.
Predvidena veselica se ni mogla vršiti
radi tega ker so bili skoraj vsi sodrugi več ali manj na dopustu. Prihodna veselica se bo vršila v prostorih sodruga Tišine, ki je že delj časa bolan in bo na ta način od naše veselice imel nekaj dohodkov.
Enoglasno se sklene, da naša sekcija odda 100 fr. španskemu odboru v Len-su, kot delno povrnitev podpore, katero je zgoraj omenjeni odbor v znesku 300 fr. izdal sodrugu Omer-Puku bivšemu ka-petanu v jugoslovanskem oddelku mednarodne brigade v Španiji.
Za sind. sekcijo Carvin-Oignes. tajnik: Erjavec Albin.
IZ LENSA
11 septembra naša je sindikalna sekcija na slovesen način zaključila propagandni mesec za naš « Glas Izseljencev ». Priredili smo veselico, ki je zelo dobro uspela. Predsednik naše sindikalne sekcije C.G.T. je v svojem otvoritvenem govoru naglasil požrtvovalnost članov posameznih sekcij v njihovem delu za «Glas» in se zahvalil za vse delo in požrtvovalnost in obenem za veliko razumevanje, ki so ga izseljenci v Pas de Calais pokazali za težkoče s katerimi se kot pravi delavski list mora boriti naš « Glas ». Po predsednikovi zahvali je Pevski zbor « Cankar zapel par lepih slovenskih pesmi, nakar jo sledil pomemben govor s Pepelnjak Fredy-a o « Glasu » in izseljenskem demokratičnem tisku sploh. Po končanem govoru so sledile deklamacije nakar so zopet naši pevci ob splošnem odobravanju vseh navzočih zapeli inter-nacionalo. Zatem je sledila prijetna domača zabava s plesom.
Ker je ravno sindikalna sekcija v Len-su dala inicijativo za propagandni mesec za « Glas » je potrebno, da vsi izseljenci dobijo točen vpogled o rezultatu izvedene akcije za « Glas », in še posebej o
delu, ki so ga izvršile po samezne sekcije v Pas de Calais za obstoj in nadalnji razvoj « Glasa » in njegovo redno izhajanje.
Naša sind. sekcija v Lensu, je z veselicami igrami in z darovi posameznih sodrugov od maja meseca pa do danes t.j. 11. sept. nabrala za tiskovni sklad « Glasa » .....................................fr. 1463.—
Sind. sekcija v Sallaumines ...... 829.50
Sind. sekcija v Lievinu ............ 591.—
Sind. sekcija v Vendin le Vieil (akcija se ni sakljucena) ...... 400.—
Vse štiri sekcije so torej zbrale
skupaj .................................... 3283.50
Podčrtati pa moramo, da sekcije v Bruay, v Carvinu in Winglesu še niso začele z akcijo za « Glas ». Pričakujemo od njih, da jih bo naš vzgled izpodbudil, da v akciji za redno izhajanje « Glasa » tudi te naše sekcije začnejo z aktivnim delom.
V našem obračunu pa niso vštete propagandne razglednice, ki jih je naša sekcija dala natiskati, in katerih sekcije še niso razprodale in obračunale. Apeliramo na vse sekcije, da čimprej pošljejo obračun od prodanih razglednic in da obenem plačajo za vsak štev. « Glasa » 1. frank kakor to delamo mi v Lensu.
Naj živi naš pravi delavski in demokratični list « Glas Izseljencev » in obenem vsi ki so v propagandnem mesecu aktivno sodelovali za njegov nadalnji napredek. Naj živijo vsi ki so darovali za tiskovni sklad « Glasa ».
Drager-Lens.
ZAHVALA
Spodaj podpisana se najtoplejše zahvaljujem našemu ženskemu društvu « Proti vojni in fašizmu » v Pas de Calais za porodno podporo, katero mi je naklonilo v znesku 100 frankov. Pozivam vse naše izseljenske žene in dekleta v (Nadalj. na 4. strani.)
jftli že Veste ?
(Nadalj. iz 3. strani)
Sallaumines in okolici, ki še niso članice našega društva da takoj pristopijo.
Cim močnejše bo naše društvo, tem boljše bo lahko koristilo plemenitim ci ljem, katere si je postavilo, v tem večji meri bomo tudi me organizirane žene imele koristi od njega.
Poljanšek llezika.
Sallaumines (P. de C.).
LIEGE (Belgija)
Tudi mi smo hoteli pomagati našim invalidom iz Španije, ki se nahajajo v Parizu. Zbrali smo skupaj vsoto '210 fr. in nakupili razne stvari ki bi jih naši invalidi rabili in poslali vse skupaj v Pariz. Zal pa se je zgodilo nekaj na kar nismo pomislili preje oziroma smo bili premalo informiranji.
Na francosko-belgijski meji so nam namreč francoski cariniki paket zaplenili, ker nismo mogli plačati za njega prepisane takse, ki je znašala okrog 1000 frankov.
Naše veselje, da bomo vsaj malo pomagali našim invalidom je splavalo po vodi. Prihodnjič se bomo boljše informirali v takih zadevah. Ce ne moremo iz Belgije poslati našim invalidom to kar bi mi želeli, jim bomo poslali pa denar bodo pa sami nakupili kar najbolj potrebujejo.
Zabolelo nas je to, da se tudi v najbolj demokratičnih državah postavljajo ovire tako plemeniti stvari kakor je podpiranje naših borcev-invalidov. Čudimo pa se ne, ker vemo, da to še ni prava demokracija temveč da prava demokracija šele pride in to toliko preje kolikor bolj aktivno in složno se bo delavstvo vseh ver in vseh političnih prepričanj zanjo borilo.
Odločeni smo, da bomo našim borcem pomagali tudi v bodoče in to tako da bodo našo pomoč tudi v resnici prejeli.
Živeli naši borci-invalidi! Živela republikanska Španija ! Doli fašizem !
AGNES.
SALLAUMINES (P. de C.)
Na osmem članskem sestanku našega ženskega društva « Proti vojni in fašizmu » smo razpravljale o sledečih vpraša-njih :
1. Vprašanje kongresa v Lievinu. Določile smo tri sodružice, ki se bodo tega pomembnega kongresa udeležile.
•2. Za znake Cankarjeve čete katere so poslali naši bojevniki iz Španije, smo se dogovorile da si bomo dale delati take znake oziroma karte, ker je to velika in
pomebna akcija za naše sodruge v Španiji. Teh kart bomo dobile okrog tisoč seveda skupaj s sodružicami v Lensu.
3. Dalje smo razpravljale o pomoči našim invalidom v Parizu in sklenile, da jim pošljemo 100 fr.
4 Spomnile smo se tudi na sodruzico Karnec v Nordu, katere mož je odšel v republikansko Španijo, da se s puško v roki bori proti fašizmu. Ta sodružica se sedaj nahaja na porodni postelji pa smo-ji določile podporo 50.— fr.
5. Tajnica nain je poročala, da je akcija za zbiranje cigaret našim junakom v Španiji zelo lepo uspela. Zbranih in odposlanih je bilo skupno 87 paketov cigaret in tobaka. Prečitala nam je pismo v katerem se naši junaki v Španiji zahvaljujejo za prejeti paket. Prečitanih je bilo še več drugih pisem iz Španije med drugimi tudi pismo od doktorice Anke.
Ce sedaj gledamo rezultate našega dela vidimo, da so ti rezultati vedno lepši in bogatejši. Pa še lepši bodo če bo naše društvo še močnejše, če bodo pristopile še tiste ki danes še stojijo izven društva.
Zato rojakinje ne poslušajte tistih, ki vam pravijo da se me organizirane žene boga sramujemo in da ga zaničujemo. To je samo pretveza s katerimi vas sovražniki zavednih žen varajo, da ne bi še ve postale zavedne in ker se ti bojijo da potem ne bodo imeli nikogar več ki bi jim še šel na limanice.
Zene v organizaciji delovnih žen je rešitev za nas vse zato pristopajte v naše društvo!	P. P.
OBJAVA
Narodni odbor za pomoč republikanski Španiji v Pas de Calais je izvedel v juliju in avgustu sledeče akcije:
1)	Prodajanje razglednic s sliko s. Poh-lina kakor sledi;
Sallaumines ..........................„..fr. 12
Lievin .......................................... 100
Bruay ............................................ 37
Vseh kart je bilo prodanih 5.149 kar
znaša skupaj ............................... 149
Ta akcija še ni v vseh krajih končana zato bomo o zaključku te akcije pozneje poročali.
2)	Sodrugi na Fosse 8 so priredili zabaven večer za naše borce v Spanrjr, od katerega so dali čisti dobiček 222 fr. in 25 cent.
3)	Pate Franc, gostilničar v Lensu je daroval za Španijo fr. 50.—.
Nar. odb. za pomoč rep. Španiji — Pas de Calais
—	Vlada Zjedinjenih držav Amerike bo poslala 6.000 ton moke za stradajoče španske žene in otroke.
—	Komitet angleškega mladinskega po-kreta je poslal čehoslovaški mladini telegram v katerem izjavlja svojo solidarnost s čehoslovaško mladino in izjavlja, da bo od angleške vlade energično zahteval, da brani Čehoslovaško.
—	1200 angleških stavbinskih delavcev, zaposlenih pri gradnji poslopij, ki bodo služila ministrstvu za avijacijo, je v sporazumu s podjetniki prenehalo z delom za pol ure in odšlo manifestirati za Čehoslovaško.
-— V Parizu je bilo zadnje dni mnogo demonstracij in zborovanj za obrambo Cehoslovaške.
—Desničarski poslanec Kerilis razpravlja v « Epoque » o ogromnem pomenu Sovjetske zveze za obrambo mira. Sovjetska zveza s svojo pripravljenostjo in vojnim materijalom lahko najusprešnejše odgovori Nemčiji v slučaju vojne, Hitler se tega dobro zaveda in tudi v razgovoru z znanim novinarjem Ward Pricem tega strahu ni mogel skriti. Francozi morajo končnoveljavno razumeti da imajo v Sovjetski zvezi svojega najmočnejšega zaveznika.
—	Voditelji labouristične stranke so obiskali čehoslovaškega poslanika v Londonu in mu izjavili, da češki narod lahko v vseh slučajih računa na pomoč angleške laburistične stranke.
—	Holandski duhovnik Rutjers ki je pred kratkim potoval v Španijo kot član holandske delegacije poziva vse prave
Stojadinovičevi hlapci in Hitlerjevi agenti v jugoslovanskem poslanstvu v Parizu si zadovoljno manejo roke, ker se jim je posrečilo, da so s svojimi lažnji-vimi optožbami proti političnim emigrantom pri francoskih oblasteh dosegli nekaj malenkostnih uspehov.
V svojem izdajalskem zmagoslavju po-statajo še bolj predrzni in v zadnjem času vodijo odkrito propagando, naj naši delavci, ki se nahajajo v Franciji, gredo na delo v Nemčijo. Oni govorijo delavcem, ki se obračajo k njim za informaci-
katoličane, da podprejo pravično borbo španskega naroda.
—Republikanska Španija ima 16,160.000 prebivalcev. Od tega števila je 4,000.000. otrok in 400.000 dojenčkov.
—Z Dottigniesu (Belgija) so poljedelski delavci stopili v stavko ker so jim posestniki hoteli znižati plače. Poljedelski delavci so uspeli, da z uspešno završenim bojem obdržijo plače na dosedanji višini.
—	V zadnjih desetih letih je število delavcev in nameščencev v Sovjetski Uniji porastlo za 2.4 %. Letni plačilni sklad za delavce in nameščence je znašal v začetku prvega petletnega načrta 8.158 milijonov rublje v, v začetku drugega petletnega načrta ze 34.952 milijonov rabljev in končno ob začetku tretjega petletnega načrta že celih 94.000 milijonov rabljev.
—- V enakem razmerju je narasel tudi podporni sklad za državno socijalno za^ varovanje delavcev.
—	Na tisoče žen je te dni manifestiralo po ulicah Bruxelles-a (Belgija) za žensko delovno pravico, za mir in proti fašizmu.
—	Pertinax v « Ordre » pokazuje na nevarnost za mir s tem, da so Hitlerjeve čete prišle na sudetsko področje, ker je s tem Cehoslovaška popolnoma podvržena Hitlerjevi samovolji. Hitler se ne bo ustavil dokler se mu ne bo s silo odgovorilo.
Čehoslovaški divizijski general Rudolf Medek pa je poslal angleškemu kralju in predsedniku francoske republike pisma v katerih sporoča, da vrača vsa odlikovanja, katera so mu bila svoj čas podeljena s strani vlad teh dveh držav.
je ali iščejo zaščito : « Kaj boste tukaj h Pojdite v Nemčijo. Tam boste dobro sprejeti in dobro plačani. »
Priporočamo našim izseljencem naj ne nasedajo tem Hitlerjevim agentom na jugoslovanskem poslaustvn v rarizu in naj ne hodijo v Nemčijo na delo. Tam jih čaka divjaško in brezobzirno izkoriščanje. Tam so delavci brezpravna raja a podjetniki neomejeni gospodarji. Plače so slabe a draginja velika. Pod fašizmom delavcem še nikoli ni bilo dobro...
3a iisko v ni sklad''Glasa'' so dar o vali!
S. Laznik Vendin le Vieil fr. 30.—; Podporna Jednota, Lens 50.—; Bekič Stevo, Vendin le Vieil, 5.—; Janežič, Pe-trovšek, in Recelj, Tucugnieux vsak po po 5 fr. skupaj 15.—; Sind. sekcija Sallaumines 689.50 ; Rubeča Ludovik in sodrugi 23.50 ; Radek M. in sodrugi, Rehon, 10.75; Sind. sekcija La Machine, 100.—; Rajšel A. 3.—; Šumrada A. Montsoult 11.—; Sind. sekcija Combelle 250.—; Jereb A. in sodrugi Moutiers, 671.—; Podporna Jednota Lievin, 100.—; Opeka Anton Baisil, 11.—; Mlakar Fr. Aubenton, 4.75 ; Matjaš St. Maximim, 2.—; Perčič Iv. in sodrugi Raismes 9.—; Drofenik Val. Raismes 7.—; Zdelar Ferd. Einis-lieim 5.— ;Kolesarski odsek Lievin 201.60; Od veselice Fosse 2. Lens, 102.— Skupi- ' na godcev na isti veselici v Lensu 40.—; Dolšek J. 1.— ; Vukolič V. Bordeaux 2.— ; Sind. sekcija Carvin 100.—; Sind. sekcija Cendras, 125.50; Krasna J. Luxembourg 10.50; Ceglar Iv. Graissesac 4.—; Sind. sekcija Lens 208.80 ; Veselica v prid «Glasa» Lens, 508.— ; G. J. Lens, BO.— ; Poličnik Vendin le Vieil 5.— ; Koren Fr. Verneuil, 32.—; Sotrudniki «Gla-sa» Vendin le Vieil, 345.—. — Skupaj: 3128 fr. 90 cent. — Prej objavljeno: 10.380.77. — Skupaj: 13.509 fr. 67 cent.
Uredništvo in Uprava « Glasa » izreka vsem darovalcem svojo najtoplejšo so-družno zahvalo. Da ni bilo požrtvovalnega dela za list — posebno se v tem delu odlikujejo naši vrli sodrugi in sodružice v Pas de Calais — bilo izdajanje «Glas&» vsled narastle draginge že v skrajni nevarnosti.
Sodrugi in sodružice! Prijatelji in prijateljice « Glasa ». Dnevi, ki so pred kratkim šli mimo nas, so pokazali kako
vc;iko in koristno delo je že « Glas » izvršil med našimi izseljenci. « Glas » je pripomogel, da naši izseljenci v usode-polnih trenutkih zavzemajo pravilno stališče. « Glas » je pripomogel k ugledu naših izseljencev v Franciji. « Glas » vodi najodločnejši boj za vsakodnevne ekonomske in kulturne potrebe izseljencev-delavcev.
«Glas » je dragocena lastnicna izseljen-cev-delavcev samih! Zato pomagajte mu še nadalje; boj za redno izhajanje « Glasa » ne sme prenehati niti za hip!
Z k Glasom Izseljencev » v boj za boljšo bodočnost izseljencev in vsega delovnega ljudstva!
LISTNICA UREDNIŠTVA
Napeto politično stanje zadnjih dni je imelo za posledico, da ta štev. « Glasa » ponovno pozneje izide kakor ponavadi. Naj to naše sotrudnike in naročnike ne moti. Težave s katerimi se moramo boriti za naš «Glas» bomo z združenimi močmi premagali! Pozivamo vse dobro misleče in zavedne izseljence in izseljenke, da nam pomagajo z nabiranjem novih naročnikov z rednim plačevanjem naročnine, z nabiranjem prispevkov za tiskovni sklad. Prihodnje štev. « Glasa » bodo izšle zopet redno kakor preje!
Sodrugom « Notranjcem » v vednost! Ne moremo, ne smemo objaviti poročilo o padlem sodrugu dokler ne dobimo zato potrdilo z merodajne strani. Ko to dobimo bomo dopis takoj objavili!
Arts Graphiques, s.c., 201, chaussee de Haecht,
Garant : J. Lechcvin, r. Robiano, 56, Brux.-j Imprimd cn Belgique. Ed'teur responsable : N. Henneuse, Longue rut du Vanneau, 4, Anvers.
Prispevki za naše borce invalide iz Španije
Spodaj objavljamo spisek prispevkov katere so naši rojaki: izseljenci, izseljenske organizacije, skupine študentov in drugi poslali za vzdrževanje pariške skupine sodrugov invalidov iz Španije. Obenem objavljamo izvlečke ib pisem s katerimi so se oni privatnim potom zahvalili vsem ki so jih podprli.
« Dragi sodrugi » — pišejo ~naši borci — čeprav smo invalidi in za neko dobo nesposobni, da se z orožjem v roki borimo na fronti, čeprav smo za gotovo dobo nesposobni za fizično delo mi vseeno nismo brez moči. Mi smo in bomo dalje ostali borci antifašisti ».
« Vemo v kako težkih razmerah vi živite, in mi ne bi sprejeli pomoč od vas ako ne bi bili primorani... « Mi se zavedamo, da nam vi vašo bratsko pomoč prožite iz čistega delavskega srca... »
« Sodrugi mi vemo » — tako zaključujejo pismo naši invalidi — « da naš boj ni ničesar drugega, kot sestavni del vaše borbe.
« Borba traja dalje » — pravijo oni v ejnem drugem pismu — « in mi se bomo borili ako ne s puško v roki, pa na drug način. Razšli se bomo po svetu in pozivali delovno ljudstvo na boj in ga učili kako se je treba boriti, da bo prišlo do odločilne zmage. Zmaga bo naša, bodočnost je naša... »
« Naprej v borbi za novo življenje v katerem bo kraljevala svoboda in napredek, v katerem b vsak imel delo in kruh.»
Naše uredništvo nima ničesar dodati tem lepim besedam, razen da poziva vse rojake, da nadaljujejo z zbiranjem pomoči našim invalidom.
T. in T. 350.— fr. Študenti 320.— ; Pa-tronat 600.— ; NN. preko Črnega 700.— ; (1000 dinarjev) Louis 150.—;Louis 720.— ; NN. preko Črnega 100.—; Ipavec J. 6.—; Ambrožič 10,—; Kimparle 5.—; .Jekuš 5.— : Tušar 5.— ;Terdina 5.— ; Ogrič 2.— ; Stare 2.— ; Kralj 10.— ; Kolman 5.— ; Ponikvar 5.— ; Cigale 5.— ; Glavič 6.— ; Dojmovič 2.— ; German 2.—; Valentin 10,— ; Zdelar Fr. 10,— ; Koren F. 150.— ; Petrovič 150.— ; Kobal 25.— ; Študenti 280.— ; Jablonšek 50.— ; Makus 100.— ; Študenti 265.—; Koprivšek L. 300.—; Rubeša Lj. 10.— : Burlovič J. 20.—; Rub-čič Georg 20.—; Ivankovič Z. 15.— ; Go-jič M. 5,—; Škof F. 15,—; Cosič A. 5.— ; Belec M. 5.— ; Glušič M. 5.— ; Marjetic M. 5.—; Količ J. 10,—; Šmid 2.—; Šmid 5.—; Vrankovič A. 5.— ;Lukarič J. 14.— ; Družic B. 5.—; Marijanič P. 5.—; Burlovič J. 10.—; Saršon A. 10.—; Tibljas A. 10.— ; Saršon Vj. 10.— ; Molnar S. 5.— ; Duvallet L. 10.— ; Grein E. 5.— ; Sojovič F. 100.—; Makuc 25,—; NN. preko Črnega 50.— ;NN. preko Louisa 65.— ; (100 dinarjev) Študenti 240.—; Louis 260.—; NN. preko Črnega 100 dinarjev ; NN. preko Črnega 50.— ; Kobal 50.— ; Žensko društvo Sallaumines preko Per-par S. 97 fr. 50 cent. ; Kure J. 4.60; Narodni odbor Pas de Calais 200.—; Cek od dveh angleških funtov 465.90. — Skupaj : 6.164 fr. 90 cent.
Za naše borce v Španiji smo sprejeli od prijatelja Viktor Pregelja 16 in pol angleških funtov in 20 Dinarjev. (Dinarjev 4000.—) Ta svota je izročena Narodnemu komitetu za pomoč republikanski Španiji v Parizu.
Predrznost pa taka !