\ CENA LIR 25 PoStnlna plaJana — Sped. abbon. post. — II gr. lo- )0- lit in- n« 6). re- re- liti to- GOSPODARSTVO fRGOVINA ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJS EETO VIII. ST. 177 PETEK, 2. JULIJA 1954 TRST, UL. GEPPA 9 - T V O TEL. 38-933 ri* ob 30. ol? ek ofc V trzasRem pristaniscu nat rastc trava? oD V svojem dopisu iz Rima obzaiuje »11 Giornale di Triestea. da ni mogel >ta zunanji minjlster Plccionj niti splos-no oznaciti, kalco dalec segajo jugo-ob slovanske zahteve glede uporabe trza-skega pristanisca. S taksno izjavo bi Da Pcmiril duhove, ki se bojijo, da bi re. Priznanje pravic Jugoslaviji glede u- I Porabe pristanisca imelo tudi poilitic-jp ! ne posledice. Povejmo bolj jasno: List se boji, da ek bi pospesitev jugoslovanskega prome-ta skozi Trst skodovala poliiicnim na-0b nrtom trzaskih nacionalistov in ire-dentistov, to je nacrtom Italije. Nje-ie. niu> torej ni do napredka trzaskega ju gospodarstva in do zasluzka trzaskega Ijudstva; glavno je. da se iz Trsta od-jt, strani vse, kar bj kolickaj disalo po ;u- Jugoslaviji, pa ceprav bi potem mv zaskem pristaniscu rasta travaH. ta-ko so govorili in pisali iredentisti pred jz- Prvo svetovno vojno, ko so prav tako ie. agitirali za locitev Trsta od zaieaja j . in prikljucitev k Italiji. Ne verno, kaksne pravice zahteva io- Jugoslavija v irzaski luki. Vemo, da ni- je prvotno postavila zahtevo po zav-;v. Ijah in Skednju in s tem po delu tr-el zaske Huke. Hotela je poskrbetj kruba Prebivalstvu nasega Krasa in cone B >d- vsaj v tem ozjem izhodiscu na morje, >r- ko mu ze sirjenje italije na vznod da ob podpori zaveznikov zapira stare :vi naravne poti v sam Trst- To bi bila Pljuca za pasivne kraje tja do Brki-! nov, Cicarije in Postojnskega pa tudi za Vipavsko in Tolminsko. (Tem deze-lam je mirovna pogodba vzela se Go-| rico.) Ko je Italija odbila jugoslovan-sko zahtevo po Zavljah in Skednju, sta prisli v kombinacijo menda samo se dve resitvi: priznanje izrednih pravic Jugosllaviji v trzaski luki ali zgra-ditev moderne luke med Koprom in Piranom. Novo luko naj bi po izja-I vi predsednika Tila dopisniku lista «New York Timesti pomagali zgraditi zahodni zavezniki; hkrati bi jo pove-zali z zaledjem z moderno zeleznico in cesto. Tudi (a predlog je italijan-ska vlada odbila, ces da bi novo pri-stanisce skodovalo Trstu- Po vsej logiki bi ostafla se edina I tnoznost: Ce ze nocete zdruziti mesta ' Trsta z zaledjem, s katerim je zivelo Zdruzenoi stoletja in stoielja, potem odprite vsaj v sam; trzaski luki slo-venskemu zaiedju izhod na morje. Z ; ozjega trzaskega vidilca gledano bi | taksna resitev bila bolj koristna trza-skemu gospodarstvu kakor gradnja novega pristanisca v coni B- Obsirno | siovensko zaledje bi vsaj prometno navezailj na Trst in Jugoslaviji bi se ne mudilo 7. gradnjo novega pristanisca v blizini Trsta. Jugoslavija bi na-ravno sprejela taksno resitev edino pod pogojem. da bi tudi jugoslovan-sko gospodarstvo imelo od nje kaksne koristi. Zahtevati od1 Jugostavije, da Posilja svoje blago skozi trzasko pri-stanisce in tu placuje visoke pristani-ske pristojbine, ko lahko spelje promet v lastne lluke, bi pac bilo vec ka-j kor naivno. Niti ne verjamemo, da bi se Jugoslavija zadovoljila z navadno I prosto cono. Priznanje proste cone ne Pomeni dejansko nikaksne posebne koncesije. Prosto cono v trzaskem pristaniscu je priznal Mussolini 1- 1934 Avstrijcem, ki nimajo dostopa na morje in so sicer imeli na izbiro samo se-verne luke. Prav tako je irnela Cesko-slovaska prosto cono v Hamburgu ne da bi imeli Nemci toi za neko posebno koncesijo. Prosto cono ima ze Jugoslavija v Scllunu. V prostih conah se tu-je drzave lahko sicer svobodno giblje-jo, toda samo v dolocenem ckviru; navadno so te pretesne in koncesije ne dovoljujejo vec kakor sortiranja bla-ga, kakor n- pr. sortiranja tobaka v solunski prosti coni- Dlje ne gredo. To Pomeni, da v prostih conah ni mo-goce razviti sirse gospodarske delav-nosti. Sama prosta cona ne resi torej vpra-sanja, kako zagotoviti pasivnim kra-jemi neposrednega trzaskiega zaiedja obstanek. Treba je najti resitev, ki bi okolisnemu prebivalstvu iz cone A in jugoslovanskega Krasa zagotovila de-lo. y jugoslov. defiu luke bi bilo treba omogociti razvoj avionomnega go-spodarskega zivljenja. Opozarjamo se Posebej!, da je treba zagotoviti deio ! tudi nasim' Ijudem iz neposredne oko-l*ce ki bi morda ostali pod ital. upra-Vo. Gole pravne klavzule o manjsin-skih pravicah ne zadostujejo, ker se . ziasti v gospodarskih in socialnih od-nosih dajo izigrati- Ze danes so mla-di delavci iz okoilice brez dela, ker ga iiro odnasajo priseljenci iz Istre in j ^alije, ki jih naseljujejo kar v njiho-vih vaseh. Kako bodo sele izpodrivali base Ijudi, ko bi ti kraji prisli pod balijansko upravot Prepricani smo da bo jugoslovanska diplomacija postavi-'a to vprasanje na dnevni red v pra-vem trenutku. Anglezi in Americani So v tem pogUedu prepustili vso oblast 'talijanom, ki se jim ne morejo ubra-biti niti oddaljene slovenske obcine. I Ni nam znano, kaksno pravno obli-ko zavzemajo jugoslovanske zahteve i glede trzaskega prstanisca:. Prav go-, Jovo ni lahko najti primerne oblike, bi bi ustrezala splosnim zahtevam jugoslovanskega gospodarstva in nasim kfajem od trenutka, ko je bil Trst po-Jiticno in gospodarsko odtrgan od za-jbdja. Vsa ta vprasanja so se pricela kompiicirati ze leta 1947, ko so se ve-‘ike sile odlocile za nenaravno resitev, '° je za locitev Trsta od zaledja> kom-blicirajo pa se se bolj danes, ko ho-Cejo izrociti Trst Italiji, za katero je Zaledje barbarski svet in ki hoce zo-bot zagospodariti nad Trstom, da bi ®reprecila njegov razvoj v skodo Be-betk in drugih italijanskih luk, a hkra-: b tudi, da bi razsirila svoj vpliv v rodonavje in na ves Balkan. Zakaj je bila ameriska druzba «United Fruit Company" na strani upornikov imgleSho-avsfiDsha (rgovina narasca V Guatemali se je v torek zaklju-Cila drzavljanska vojna po 12 dneh borbe, ki ni bila posebno krvava. Iz sosedne drzave Honduras in posred-no tudi iz Nikarague so upomiki vdr-li pod vodstvom nekdanjega polkov-nika C. Armdsa skoraj 1QQ km pred prestolnico. V glavnem stanu zakoni-te vlade so se poveljniki po 10 dneh uprli proti predsedniku republike J. Arbenzu in ga prisilili na odstop. Ta je zbezal v tujiino, njegova zena pa se je z otroki zatekla v mehiSko po-slanistvo. Oblast je prevzel voijaski odbor pod poveljstvom polkovnika C. E. Piaza. Komaj je ta prevzel oblast, se je proti njemu uprl drugi Clan vo-jaskega odbora polkovnik J. Monzon in ga s pomoCjo drugih tovarisev zrusil. Vojaski odbor se je takoj pri-Cel pogajati z uporniki, nakar je 29. junija bilo sklenjeno premirje. Povelj-nik upornikov polkovnik Armas je stopil v vojaski odbor, ki zdaj vlada. Nova vlada je izpustila vse stare po-litifne ujetnike, proglasila komuni-stifno stranko za nezakonito ter po-zaprla mnogo pristasev te stranke. SPORT JUZNOAMERISKIH CtENERALOV V Juzni oziroma latinski Ameriki sodijo drzavni udari, ki jih navadno izvedejo generali, v obiCajne dogodke javnega zivljenja. Niti samo domaCo javnost ne presenenjo poseono, saj se navadno zakljucijo brez posebne-ga prelivanja krvi. Zadnji odpor v Guatemali pa je sbudil svetovno vo-zornosi. Takoj je bilo jasno, da gre za prizor svetovnega obraCunavanja med Zdruzenimi ameriskimi drzava-mi in Sovjetsko zvezo. To je bila krat-ka, ne posebno krvava epizoda iz »hladne vojnea med svetovnimi veli-kani. AmeriCani niso niti prikrivali svojega prizadevanja za zmago upornikov; tako so n. pr. predlozili An-gliji in drugim manjsim drzavam, naj ti igvrsili; ,tiho blokado Guatemale in s silo prepreCili dovazanje orozja zakoniti vladi po morju. Anglezi in tudi druge manjse drzave so ameri-ski predlog odbili. AmeriCani so tudi javno povedali, da ne bodo trpeli v Juzni Ameriki komunistiCne vladavi-ne v nobeni drzavi, ziasti pa ne v so-sednih drzavah. KomunistiCne drzave lahko postanejo zaveznice Sov. zveze in tako spravijo v nevarnost obram-bo Zdruzenih ameriskih drzav. Prav blizu Guatemale je Panamski prekop, kjer so Zdruzene drzave se posebno ranljive, To je gledisCe ameriske zu-nanje politike. Juznoamerigke drZave so v guate-malskem sporu stopile na stran Guatemale oziroma zakonite guatemalske vlade. Njim ni do tega, ali vladajO' v (Guy Sims Fitch) V letosnjem gospodarskem razvoju v Zdruzenih drzavah je najbolj za-nimiv dvig ameriskega gospodarskega izvoza, transakcij, ki se razvijajo po norma,Inih gospodarslaih kanaldhi, to je brez vsake vladne pomofii. Ceprav je dvig izvoza skromen, je vendar zelo pomemben, kajti ne samo, da,, je preokrenil stremljenja iz prejsnjih let, temvefi kaze jasneje od katerega koli drugega Cinitelja dejanski napre-dek gospodarske moCi v Zdruzenih drzavah. Podatld, ki jih je nedavno obja-vilo amerisko trgovinsko ministrstvo, kazejo,, da se je vrednost ameriskega gospodarskega izvoza v prvih stirih mesecih letosnjega leta proti istemu razdobju lanskega leta poveCala za priblizno 44 milijonov dolarjev na 4 milijarde 92 milijonov dolarjev. Najbolj se je povecal izvoz strojev, orod-ja ter razne gradbene, rudarske in proizvajalne cpreme; le malenkostno pa se je poveSalo iz tujine povprase-vanje po, poljedelskin produktih in tkaninah. Nadaljnji dokaz o gospodarski ziv-Ijenjski sili pa je dejstvo, da se je uvoz drugih drzav, kot zakljuCna ce-lota, iz Zdruzenih drzav povecal, kljub padcu njihovega izvoza v Zdruzene drzave. Proti prvemu Cetrtletju lanskega leta se je ameriski uvoz v istem razdobju letoSnjega leta zmanj-sal za priblizno 34Q milijonov dolarjev na 3 milijarde 458 milijonov dolarjev. Za novo gospodarsko mo6 svobodne-ga sveta lahko nastejemo veC razlo-gov. Tako n. pr. se je izboljsal denar-ni polozaj. V vefiini drzav inflacija ne predstavlja veC resnega problema in povefiala se je konkurenca na trzi-sdih. V vefiini drzav je proizvajalna raven vefija kot pred vojno, ker ima proizvOdnjja zaradj naporov za Cim vedjo raznoterost tudi mnogo Sirse o-snove. Vedno vefi drzav trguje med seboj in so zato tudi v mnogo manj-5i meri odvisne od trgovine z Ame-riko. NajveCji napredek je dosegia zahod-na Evropa, izboljsale pa so se gospodarske razmere tudi v nekaterih iz-venevropskih drzavah, kot v Indiji, Avstraliji in Juzni Afriki. Po vojni so se zlate in dolarske re-zerve ostalega sveta povc6ale na 23 milijard 500 milijonov dolarjev, to je priblizno Se enkrat toliko kot leta 1938 in kakih 40% vefi kot leta 1949. Samo lansko leto so se zlate in dolarske rezerve ostalega sveta poveCale za skoro 3 milijarde dolarjev. To pove-6anje rezerv je v veliki meri pripi-sati lastnim prizadevanjem in notra-njim reformam v teh drzavah, raz-voju, ki so ga dosegle, v veliki meri pa tudi ameriski pomcCi ter razvoju trgovine po vojni. Nekatere drzave so Se prifiele uki-njati predpise o uvozu iz Zdruzenih drzav ter ostalih drSav dolarskega Guatemali levicarji ali desniCarji, paC pa odbijajo vsako vmeSavanje, po-sredno ali neposredno Zdruzenih a-meriskih drzav, ker se ze desetletja borijo proti vplivu ameriskega vele-kapitala. Ta predstavlja poleg gospodarske socialne sile tudi politicno; po svojih zvezah, ki sezejo do, Washing-tona, vpliva ameriSki kapital z oporo ameriske zunanje politike na notra-nje politiSno zivljenje v juznoameri-skih drzavah. STRAH PRED GOSPODARSKIMI PREOBRAZBAMI Dosedanja vlada v Guatemali ni bila komunistiCna, pafi pa so jo ko-munisti, ki imajo velik vpliv na sin-dikalne organizacije, podpirali. Re- publiski predsednik Arbenz je sin Svicarskega zobnega zdravnika, ki se je prlselil v Juzno Amsriko in pcroCil GuatemalCanko. Arbenz je bil do leta 1944 oficir, leta 1950 se je pridru-zil prvemu guatemalskemu uporu proti desnifiarskemu diktatorju Ubicu. Leta 1950 ie postal predsednik repub-like; tedaj so zanj glasovali tudi ko-munisti. Pud njegov im predsedstvom je vlada izvedla vazne gospodarske preobrazbe, med temi tudi ■agrarno reformo, ki je zadela v prvi vrsti a-merisko druzbo »United Fruit Com-panyv.. To je ena izmsd najveCjih se-vernoameriskih druzb, ki gospodarijo ne samo v Guatemali, temveO tudi v Kolumbiji in drugod. Ob obali Kari-bijskega morja ima druzba nad mili-jon hektarov zemlje. Pri njej je za-poslenih okoli 90.000 Ijudi. Leta 3S53 je njen dobiCek znasal 44 milijonov 500 tisoC dolarjev. V Ouutefnali so v njenih rokah tudi zeleznice. Da so upomiki uzivali pomofi tudi iz Hondurasa, sklepajo po tem, ker je podroeja. Najvedji korak v tej smeri so doslej napravile Belgija, Nizozem-ska, Luksemburg in Zahodna NemCi-ja, Avstrija pa je sporofiila, da tudi dela za dosego tega cilja. Teznja po povefianju ameriskega izvoza pa je v veliki meri v protislov-ju z zaskrbljenostjo nekaterih ameriskih gospodarskih krogov, zaradi narascajode tuje konkurence, posebno britanske in zahodno-nemske. Ameriski izvozniki pa so ugotovili, da so lahko ohranili visoko izvozno raven le z raznimi ukrepi, kot je z izbcljsanjem porazdeljevalne sluzbe v drugih drzavah ter s tem, da dajejo boljse pro-dajne pogoje od konkurence. Ceprav ameriSki uvoz ne narasCa v istem tempu kot izvoz, vendar je a, aprila letoSnjega leta dosegel vrednost 957 milijonov dolarjev, to je 15% veC od meseCnega povprefija za prve tri mesece letosnjega leta. Velik dei pad-ca v ameriskem uvozu pa gre na ra-Cim ureditve zalog, kar se pozna predvsem pri nakupih surovin. Aprilski uvoz ter nedavno poroCilo o dvigu ameriske proizvodnje in od-loCilen preokret v krfienju zalog, ka-iejo, da gre obdobje obseznega pre-urejanja zalog ze h koncu. Ko sedimo opoldne ali zveCer pred svojim radijskim aparatom, ali Ce ga posluSamo zjutraj, ko se odpravljamo na delo, naj bo v lepem ali slabem vremenu, pozimi ali poleti, nam je vedno Ijub in drag prijatelj. Skoraj si ne moremo predstavljati, kako pusto in prazno je moralo biti nase zivljenje poprej, ko se nismo imeli te »Cu-dodelne« naprave v svojem domu. Zdaj jo ima ze skoraj sleherna dru-zina. Na podrocju A Svobodnega tr-Zaskega ozemlja je nad 60 tisoc pri-javljenih radijskih sprejemnikov. Ko-liko pa je neprijavljenih? To je znat-na imovina, ki gotovo presega vrednost dveh milijard lir. Ce raCunamo, da je povpreCna cena radijskega apa-rata 30 do 35 tisoC lir. To nam ne kaze samo zanimanja, ki ga posveCa pre-bivalstvo podroCja radijskim oddajam, temveC tudi moCno vejo narodnega gospodarstva, ki se izraza v izdelavi in prodaji radijskih aparatov in nado-mestnih deiov, posebno pa v nepo-sredni zaposlitvi doloCenega stevila prebivalcev pri radijskih oddajah. In prav o tem nameravamo spregovoriti. Kadar poslusamo po radiu tako i-menovane »zive oddaje« (pri teh so-delujejo umetniki, predavatelji, igral-ci, napovedovalci itd. prav takrat, ko jih poslusamo, in so z nami povezani po elektriCnih valovih), se nam ne-hote zbudi zelja, da bi jih tudi videli in poznali, enako kot igralce v gleda-li§Cu ali na platnu. To hrepenenje se je drugod po svetu ze uresniCilo in tu- bil sedanji predsednik te republike dr. Juan Manuel Galvez, ki je prisel na Celo republike leta 1948 kot edini kandidat, poprej predstavnik druzbe »United Fruit Companyt< za Honduras. KONCESIJA »UNITED FRUIT COMPANY« Ameriski druzbi «United Fruit Com-pany« je prejsnji guatemalski ductator George E. Ubico leta 1936 podnlil vazne koncesije za izkorisCanje gua-temaiskih gospodarskih virov, med temi okoli 230.000 hektarov zemlje. Ta druzba prideluje 20% vseh banan v Srednji Ameriki in je pravzaprav lastnica pristaniskih naprav v guate-malskem pristaniscu Puerto Barriosu, Kakor smo ze ugotovili, ima veCino delnic zelezniske druzbe «International Railway *of Central-America«. V Guatemaii je druzba investirala 60 milijonov dolarjev. s kmetijsko pre-obrazbo so junija 1950 v Guatemali razlastili okoli 120.000 hektarov nje ne zemlje. Vlada je bila pripravljena plaCati 600.000 dolarjev odskodnine, medtem ko ceni druzba vrednost nje-ne zemlje na 3 milijone dolarjev in tudi placuje davek na tej osnovi. Nedavno je hotela vlada razlastiti se o-koli 85.000 hektarov njene zemlje. Te dni je naj vis je delovno sodisce v Guatemali obsodilo druzbo na piaCilo za-devnih socialnih pristojbin.. Zaradi tega ravnanja je zunanje ministrstvo ZDA protestiralo pri guatemalski vladi. Guatemalska vlada je nedavno pro-testirala proti visokim zelezniskim pristojbinam, ki jih pobira druzba «United Fruit« na zeleznicah. Vlada se je odloCila, da bo zgradila novo avtomobilsko cesto iz notranjosti do novega pristanisCa Santo Tornas, ki bi ne bilo pod nadzorstvom druzbe United Fruit. Najvaznejsa elektriCna druzba v Guatemali Electric Company of Gua-temala je tudi v rokah Severne A-merike. PrejSnja vlada je obtozila druzbo, da izvaza kapital po nezako-nitih kanalih. Vlada je tudi znizala ceno elektriCnega toka. Nadalje je napovedala zaCetek petletnega naCrta za elektrifikacijo. Pri tem bi izkori-sCali tudi vodno silo reke Michetoya, ki jo ze izkorisCa Electrio Company. Guatemalska vlada ni hotela v a-prilu obnoviti pogodbe z druzbo »A-gencia Maritima Nacionala, ki pripa-da Ameriski druzbi V/. R. Grace Company. Ta druzba, ki posluje v pri-stanisfiu San Jose, je bila postav-Ijena pod drzavno nadzorstvo. To bi bilo v glavnih potezah gospodarsko ozadje nedavne revolucije v Guatemali. SPOJITEV AMERISKIH AVTO-MOBILSKIH TOVARN. Veliki ameriski tovarni »Studebaker« in «Pac-kard« sta sklenili, da se spojita, da bi laze vzdrzali konkurenco drugih ve-Ukih tovarn. Prva tovarna je imela v prvih treh mesecih tega leta, 6,4 mi-lijona dolarjev zgube, pri «Packarduu pa je zguba dosegia 380.000 dolarjev. V zadnjem letu se je spojilo zadnjih 6 vec ali manj necdvisnih ameriskih tovarn. »Nasch« se je spojila s tovar-no »Hudson«, »Willys« s «Kaisera in zdaj »Studebaker« s »Packard«. Tako se hoCejo manjse tovarne resiti pred neusmiljeno konkurenco treh velikih podietij in sicer ^General Motorss, «Forda in «Chryslem. Te tri tovarne so v prvih treh mesecih tega leta iz-delale 95,67% vseh ameriskih avtomo-bilov, se pravi 7% veC kakor v enem letu. Prav zaradi tega je padla pro-izvodnja tovarne «Studebakerw, in sicer njen delez na celotni proizvodnji od 3,1 na 1,48, delez »Packarda« pa od 1,9 na 0,68%. Kobaliova bomba je 5e straSnejSa kakor atomska ali vodlkova. Izvedenec prof. Oton Hahn je izjavil, da je -kobaltova bomba se nevarnejSa kakor vse doseda-nje. di pri nas se bo kmalu, saj je televi-zija ze krepko na pohodu. Skusali vam jih bomo nckoliko priblizati z opisom notranjega ustroja radijskih oddajnib postaj. Seveda si bomo izbrali najbliz-jo, to je siovensko radijsko postajo v Trstu, kratko, Trst II. Do leta 1945 ni imelo pol milijona Slovanov v Italiji poldrugo desetletje nobenga Casnika ne Casopisa, kaj sele radijsko postajo. Zato so bili takrat zelo redki Slovenci, ki so prisli do radijskega aparata. Delno je bilo to po-sledica gospodarskih, najveC pa’ poli-tiCnih razlogov, saj so si s sprejemni-kom nakopali na glavo kup skrbi in strahu. FasistiCni ovaduhi so Cakali v zasedi, da bi ujeli «belo Ljubljano«, kar je bil ze dovolj moCan razlog, da se lastnika takega aparata oznaci za sovraznika »domovine«. Kar so oblast-niki skusali prikriti, se je zvedelo 0-prezno pri zaprtih vratih, veCkrat poz-no ponoci. Redki radijski sprejemniki so v tisti dobi opravili svoje veiiko delo obvesCanja. Vzigali sp v temnih Ca-sih odpor in pogum. Fasizem se je zrusil 8. septembra 1943. Vendar je moralo preteCi se 20 mesecev, da smo Slovenci prisli do svoje postaje v Trstu. Sicer se je ze pod Nemci oglasila prva slovenska be-seda po trzaskem radiu, toda tedaj je sio za nacistiCno propagando ter ope-vanje nemskih zmag v slovenskem je-ziku. Ko je v zacetku maja 1945 jugoslovanska armada osvobodila Trst, je takoj obnovila trzaSko radijsko postajo. Po najnovejsih podatkih o britanski zunanji trgovini, ki jih je te dni obja-vilo britansko trgovinsko, ministrstvo, je Velika Britanija v prvih stirih mesecih izvozila v Avstrijo blaga za 3,03 milijona funtov sterlingov (proti 2,75 milijona funtov sterlingov lanskega leta); iz Avstrije pa je uvozila blaga za Britanski uvoz Les Papir in lepenka Razni tekstilni izdelki Razni nekovinski rudninski izdelki Srebro, platina in nakit Zelezo in jeklo Stroji, razen elektriCnih Razni izdelki Britanski izvoz Volna in dlruiga zivalska vlakna Kemikalije Usnjeni izdelki Gumijasti izdelki Volnena preja in izdelki Bombazna preja in izdelki Razni tekstillni izdelki Zelezo in jeklo Pisane osnovne kovine Stroji, razen elektriCnih Elektricni .stroji in oprema Cestna vozila in letala Instrumenti: fotografski aparati, ure, optieni predmeti itd. V postnih paketih poslano blago Odkod «nemski cudez" V velikih mednarodnih listih po-gosto naletis na mnenje, da je nagla gospodarska obnova Zahodne Nem-Cije pravi Cudez, Podobno so se izra-zaii nekateri publicisti v prvih po-vojnih letih tudi o obnovi italijanske-ga gospodarstva. Menimo, da je treba iskati vzrok teh gospodarskih cude-zev predvsem v veliki ameriski gospodarski pomoCi tem drzavam. Poglej-mo n. pr. premolienje, ki se je v Nem-Ciji nabralo kot izkupicek dolarske pomoCi (Marshallovega plana) v tako imenovanem protivrednostnem skladu. V finanenem letu, ki se je zacelo 1. aprila 1954, bo nemska vlada razpolagala z 1 milijardo 90 mili-. jonov nemskih mark, se pravi z okoli 150 milijardami lir iz Marshallovega plana. Od te vsote bo vlada dala 490 milijonov mark za pospeSevanje go-spedaxstva v Berlinu, 29,25 milijona DM pojde za gozdno gospodarstvo, za rudnike 22 milijonov mark, za elektrifikacijo 48,5 mil. DM, za moderni-zacijo jeklarn 73,5 milijona DM, za kemiCno industrijo 32 mil. DM, za pre-deiovaino industrijo 26 milijonov, za drzavne zeleznice 35 milijonov, za lad-jedelsko industrijo 45 milijonov itd. Proizvodnja nemske industrije je ze davno presegla predvojno. Ni dvoma, da so tudi delavci iz pod j armi jene Evrope med vojno mnogo pripomogli k izgradnji nemske industrije. NEMSKO-JUGOSLOVANSKI PLA-CILNI DOGOVOR. Zahodna nemska vlada je 22. junija objavila sporazum o poravnavi zastarelih dolgov Jugo-slavije, ki je bil podpisan v Beogra-du 16. tega meseca. Po tem dogovoru je Zahodna NemCija dovolila rok se-stih let za odplaCilo dolgov, ki so na-stali po kreditnih dogovorih 1. 1950 in dodatnem sporazumu iz 1. 1952. Jugoslavija ni dolzna odplacevati na, ra-Cun dolgov veC kakor po 10 milijonov dolarjev na leto. NEMSKI VPLIV NA BALKANU. V sredo je predsednik grske vlade Pa-pagos odpotoval na obisk v Zahodno Nemfiijo v spremstvu ministro v za zu- Mednarodni odbor za zito je na svojem sestanku v Londonu sklenil, obnoviti mednarodni sporazum o_ zi-tu, na katerega je pristalo 39 drzav. Odbor je sklenil, da se sestane zopet v oktobru tega leta v Londonu. Predstavnik Belgije je predlagal, naj bi k sporazumu pristopile vse drzave Cla-nice Organizacije zdruzenih narodov. Prevladalo je mnenje, da je predlog V zaCetku so bile oddaje mesane, to je izmenoma slovenske in italijanske, kot je zdaj v Kopru, ker je bila samo ena oddajna naprava, Cez dobro leto dni pa so pripeWjali Britanci svojo, na vojaskem avitomobilu montirano od-dajno postajo ter jo namestili zraven prejsnje trzaske na Trsteniku. Kogar pot zanese tja gor, si lahko ogleda zraven prejsnje zidane radijske postaje vojaski avtomobil. To je oddajnik Trst 11. Tako sta zaCeli delovati dve popol-noma loCeni trzaski radijski postaji: Trst II z britanskim oddajnikom ter Trst I s prejsnjimi radijskimi napra-vami, last bivSe fasistiCne radijske druzbe EIAR. Jugoslovanska uprava trzaske radijske postaje je bila kratkotrajna. ze 12. junija 1945 so sprejeli upravo An-gloameriCani, ki jo vodijo se danes. Prejsnje namescence EIAR so vpisali pod zaCasno ustanovo «Radio Teatro«; nove slovenske in italijanske name-sCence, ki jih je sprejela ze jugoslovanska uprava, in tiste, ki so jih samj kasneje namestili, pa v poseben «radijski oddelek« Zavezniske poroCeval-ske sluzbe (AIS). Ta polozaj je trajal do 15. septembra 1947, ko je bila uve-Ijavljena mirovna pogodba. Takrat so zavezniki razpustili ustanovo «Radio-Teatro« ter ustanovili sedanjo TRZASKO RADIJSKO USTANOVO, v katero so vkljufiili vse osebje razpusCe-ne ustanove bivsih eiarcev ter vse o-sebje, ki ga je sprejela jugoslovanska armada ali so ga samj nastavili. N. (Se nadaljuje) 4,10 milijona funtov sterlingov y prvih stirih mesecih lanskega leta (proti 3,71 milijona funtov sterlingov v istem razdobju lanskega leta)- Porocilo mini-strstva navaja naslednji pregled anglo-avstrijske trgovinske izmenjave: y funtih sterlingiih: Januar April 1953 1954 140.974 355.991 80.656 384.326 101.598 158.447 119.930 133.882 49.584 65.463 3,070.095 1,512.135 72.863 92.972 39.937 65.304 Januar April 1953 1954 464.618 370.209 176.282 202.185 102.717 175.062 30.454 31.161 128.861 127.921 88.447 135.194 40.484 28.886 84.796 96.153 143.309 192.988 375.525 411.630 122.528 302.772 285.044 217.443 nanje zadeve in narodno gospodarstvo. Kakor znano, so gospodarske zveze med obema drzavama zelo raz-vite; NemCija je GrCiji odobrila veiiko posojilo za nabavo industrijske o-preme. Ftaoi olittiiislta v Jaooslaviii Kakor poroCa »Obrtnik« (Ljubljana) velja od 1. junija nova uredba o o-brtnih delavnicah in obrtnih podjet-jih. Po novi uredbi obstajata dve vrsti obrtnih delavnic, in sicer delavnice v druzbeni iasti in zasebne (privatne) delavnice. Zasebne delavnice lahko zaposlijo najveC 5 tujih delavcev (poleg mojstra-lastnika). Delavnice, ki so v druzbeni lasti, so lahko neodvisne ali pa v sesta,vi obrtnih podjetij ali obrtnih zadrug. Obrtne zadruge niso veC zadruzna lastnina, temveC druz-bena. Upravljajo jih mnogi organi, in sicer delavski svet, upravni odbor in ravnatelj. Znacilna je doloCba v novi uredbi, da smejo voliti obrtne delavnice ali obrtna podjetja samo poslo-vodja, upravnik ali mojster, ki ima za to predpisano strokovno izobrazbo. Tako se ne bo veC dogajalo n. pr., da je krojasko delavnico vodil Cevijar, ali obratno, pise «Obrtnikw. LJUBLJANSKI OBRTNIK1 IMAJO SVOJE GLEDALISCE. ze leta, 1947 je bilo v Ljubljani ustanovljeno «Obrt-nisko kulturno umetnisko drustvo«, ki naj bi dvigalo splosno izobrazbo obrt-nikov in obrtniskega narasdaja. Dru-stvo ima svoje prosto,re v stavbi Repu-bliske obrtne zbornice v Komenskega ulici in vzdrzuje tudi gledalisCe. Po delovnem naertu za prihodnjo sezono bo arustvo skrbelo ziasti za vzgojo igralskega narasdaja, PrivleCi hoCe va-jensko mladino, ki naj b‘i po primer-ni igralski vzgoji pozivila igralsko dru-zino. Pri tem delu bo gledaliscu v spodbudo ziasti prepricanje, da bo s tem pritegnilo vajensko in pomodni-Sko mladino h koristnemu kulturneinu delu in ga s tem odtegnilo raznim skodljivim vplivom, ki jih prinasajo neprimerne zabave. Za zakljuCek le-tosnje gledaliske sezone bodo1 uprizo-rili na vrtu Obrtniskega doma znano ijudsko igro «Miklova Zala«. neizvedljiv; kajti sedanji sporazum ne obsega niti polovico svetovne trgovine z zitom. Zunanje tezave sporazuma bi bile tako premagane. Toda sporazum ogro-za drugo, bistveno vprasanje, to je vpraSanje razvoja cene zitu, ki je od Casa, ko so sporazumno doloCili naj-visje in najnizje cene, tako nazadova-la, da se je pokazalo, da je bilo an-gle§ko obotavljanje lansko leto na mestu. Anglezi namrec niso pristo-pili k mednarodnemu sporazumu, ker so drzave izvoznice zita zahetvale zvi-sanje cene psenici od 180 na 205 sto-tink dolarja za busel, medtem ko se cene danes sukajo izpod 2 dolarjev. Zaradi tega niso mnoge drzave u-voznice uvozile iz drzav izvoznic, ki so v sporazumu kolicin, ki so bile njim dodeljene. Nihce jih ne more pri-siliti, da bi kupovale zito draze, kakor znasa njegova cena na svobod-nem trgu, to je izven mednarodnega sporazuma. Danes» anasajo zafoge 4 glavnih izvoznic (ZDA, Kanade, Av-stralije in Argentine) koliCino, ki za-dostuje za izvoz v dveh letih! Vprasanje cene se je v zadnjem Casu se kompliciralo, ker je ameriska vlada povisala nagrade izvoznikom pSenice za 10 stotink dolarja za bu-Hel, se pravi, da, ti lahko za toliko ceneje prodajajo psenico v tujini. Cene na notranjem ameriskem trgu so bile delj Casa visje kakor na medna-rodnem trgu. Zato so se zaloge pri-Cele kopiCiti. Ameriki je takoj odgovorila Kana-da, ki je znizala izvozne cene bolj-sim vrstam psenice za 10 stotink pri buslu. Po poroCilu angleskih strokov-nih listov bo tudi Avstralija primora-na slediti temu primeru in znizati ceno. Prevladuje mnenje, da bo cena na mednarodnem trgu nazadovala, Londonski »Economist« celo raCuna z moznostjo, da bo cena padla, na 1,55 stotink, to je na raven, ki jo predvi-deva mednarodni sporazum kot naj-nizjo. V tem primeru bi drzave uvoz-nice po mednarodnem sporazumu bile primorane kupiti vso koliCino,, ki je bila zanje doloCena v mednarodnem sporazumu. SVET JE GOSPODARSKO MANJ ODVISEN 00 ZDA Ameriski izvoz narasca, uvoz pada VBStMj&fai 'iiiflic ••• 49.720 66.155 164.939 159.372 Prevec zita v Ameriki in Kanadi Po zadnjem popisu v letu 1953 je bilo v Jugoslaviji 119.139 obrtnih delavnic nasprot! 148.379 y letu 1939, Od tega je drzavnih in zadruznih 10,40 odst., a 89,00 odst., zasebnih. Povsem drugaC-no sliko pa dobimo, ce vzamemo stevi-lo zaposlene delovne sile. Tedaj odpa-de na zasebni sektor 60 odst., a na so-cialisticni skoraj 40. Tocnega stevila za-poslenih obrtnikov iz leta 1939 nima-mo, toda iz podatkov davene staistike lahko ugotovimo, da je tudi odnos delovne sile pred in po vojni precej enak temu in da obrtnistvo se ni doseglo NOVI DAVKI V ITALIJI. Italijan-ska vlada je skienila predloziti itali-janskemu parlamentu v odobritev za-kon, ki predvideva poviSanje davkov na hazardne igre in stave, kakor je n. pr. »totooalcio«. Ako se inkaso za stave dvigne nad 150 milijonov, znasa davek 23,75%. Drzavnemu davku na javne predstave se doda doklada 20%, ki pojde v korist slepeem. Za rekla-mo v oblikah, ki so bile doslej pod-vrzene kolkovni pristojbini, ostane davCni koliCnik (davek) neizpreme-njen). Tako n. pr. znaSa za reklamo za kinematografske predstave 12%. Neizpremenjen ostane tudi davek na reklamo v Casopisih in tisku sploh, in sicer v visini 4%. Davek na izobeseno reklamo se poveCa v razmerju z raz-vrednotenjem denarja. Zakonski na-Crt urejuje tudi razno drugo reklamo, kakor po radiu, televiziji, svetlobno reklamo itd. Iz Rima porocajo, da namerava vlada povUati davek na promet z avtomobili in motornimi kolesi. Ta davek naj bi s e podvojil. Leta 1952 je davek na motorna vozila vrgel Italiji 14 milijard lir, lansko leto priblizno 17 milijard lir. OPOZARJAMO NA RESOLUCIJO SLOV. gospodarskegazdruZenja O VZROKIH SEDANJE TRZASKE KRIZE KI JO OBJAVLJAMO NA 5. STRANI! nn n nase Croto v voMem ofiesu' Vidernski list «Messaggero Venetov (20., VI.) opozarjti itauianska axplo-macijo na nevarnost, da bodo med o-biskom angleskin arZavnikov Ctiur-chilla in Edena v Washingtonu govo-rili o trzaSkem vpra&anju kui 6isto brezpomembni zadevi v okviru velikih evropskihi \ih asijskih painucnih in gospodarskih vprasan). v svetov-nem razmerju je trzasko vprasanje kakor drobec v volovskem oiesu. Prav v tem podcenjevanju trzaskega vprasanja obstaja nevarnost za italijan-sko politiko. Zato poziva list italijan-sko zunanje ministrstvo, naj opozori London in Washington, da je treba vendar urediti tudi odnose ob Jadran-skem\ rmorju, na Uaujansko^jugoslo-vanski meji. Glasilo italijanskih skrajnih nacionalistov vendar — in to povsem pra-vilno — Cuti, da je trzaSko vpraSanje malenkostna zadeva v primeri z ne-primerno vaznejsinu zadevami, ki so danes na dnevnem redu svetovne politike. Mi smo vselej poudarjali, da ni vredno zrtvovati osnovnih nadel, na katerih sloni mednarodni red in brez katerih ni mogo6e mirno sozitje med narodi — to je spostovanje dane be-sede, oblikovane v mednarodnih po-godbah — zaradi trzaSkega vprasanja odnosno obraCunavanja med svetovnimi bloki. Trzasko zlo se je za-6elo leta 194S, ko so tri zahodne sile stopile pred svetovno javnost z zlo-glasno trojno izjavo za prikljuMtev Svobodnega trzaskega ozemlja Italiji. Tako naj bi ,se komaj 9 mesecev po uveljavljenju raztrgala mirovna pogodba z Italija. Mar je res vse to zah-tevala neka visja strategija, ki je tedaj priCeia postavljati prve eline ovi-re za obraiun s tako imenovanim Vzhodom. V tej nepremiUjeni potezi je bil zarodek danaSnje trzaske krize. TISINA KOT V GROBOVIH Pod naslovom «Zakaj sa izseljuje nasa mladina« piSe Matajur«, glasilo beneskih Slovencev, tudi naslednje: Nekdaj veseli domovi so, postali otoz-ni, prazni, kajti mladih fantov ni veC pri hisi in tudi dekleta so odsla v sir-ni svet, Tistim, ki so ostali doma, se je naselil mrak v srca, ker nepresta-no spremljajo v srcih svoje drage, ki jih je usoda pognala po svetu. Kdor hodi danes po nasih krajih, ima ob-Cutek, da, se sprehaja po mrtvi dezeli, saj vlada vsepovsod tisina kot v gro-bovih. Niti ptioe pod nebom ne poje-jo veC tako veselo in ni veC tistih le-pih zelenih gozdiCev; kajti nasi kmet-je so jih morali posekati, da so pia-Cali davke. Le ob praznikih nase vasi nekoiiko ozive in od Casa do, Casa se slisi kaksna pesem. Ob praznikih se namreC zberejo fanti in dekleta iz veC vasi in proti veCeru kakSno zapojo. Toda iz njihovega petja ne zveni ve-selje kot nekda j; melodije so otozne, kakor hi s pesmijo objokovali svoje brate, sestre, oCete in prijatelje, ki so daleC po svetu in jih morda ne bo ni-kdar veC v njihovi sredi. ANGLESKO MODROVANJE Afrika, to je ceiina, ki jo je ustva-ril Bog, da bi vznemirjal anglesko zunanje ministrstvo. (Salisbury) SodiSce je ustanova z namenom, da ugotovi, katera stranka una bolj spretnega odve/mka. (Barrie) Diplomati so Ijudje, ki jih poSlje-jo v tujina, da tad lazejo v korist svoje domavine. (Wolton) Obstojijo 3 vrste lazi: navadna laz, kriva prisega in statistika. (Pal-merston) ME.DNARODNA TRGOVINA m fio sveru AMERIKA IN ANGLIJA SE NE ZLAGAXA VEDNO. Ni dvoma, da i-majo med zahodnimi drzavami Zdru-Zene ameriske drzave prvo Desido gie-de sveto,nih vprasanj, zaradi katerih so v sporu z Ixusijo in Kitajsko; vendar imajo Angiezi tudi lastne pogie-de, ki se pogosto krizajo z amenski-mi. Angieska diplomacija ne hadi sle-po za amerisko. Angiezi so boij proz-ru m- si ziasti prizadevajo, oa bi se ne zapletli v novo vojno. AmeriCani se zaveaajo svoje gospodarske in voja-ske moci. V ooju zoper Sovje,sko z.e-zo in Kitajsko niso posebno izbircni. Kitajski, ki jo imajo za oagovorno za drzavijansko vojno v Indokini in Ko-reji, bi radi pokazali zobe z vajasko pogodbo med Ameriko, Francijo, An-giijo in morda tudi Avstralijo. Tako bi zaustavili prcdiranje kitajskih za-veznikov (uporniskili Cet v Indokini in sosednih drza.ah) proti jugu. A-merika ni niti priznala nove komuni-stiCne Kitajske. Angiezi se niso zgu-bili upanja na sporazum s Kitajsko in Rusijo. Ziasti irancozi upajo v tak-sen sporazum, ki bi napravil konec vojne v Indokini; zato se je novi predsednik francoske vlade sestal s predsednikom kitajske vlade v Svici. Ta je takpj nato obiskal Indijo, ki rada posreduje v azijskih sporih, a jo AmeriCani odri,ajo vstran. Po angle-skih nafirtih gre Indiji veb besede. V glavnem imajo- Amerifiani angiesko politiko v Juzni Aziji za preslabotno. Angio-amerisko nesoglasje je biio ze tako hudo, da sta se morala Churchill in Eden odpraviti v Washington, da bi pojasnila svoje naCrte in potolaZila ziasti zunanjega ministra DuUesa. Za presojo angleske politike je vazno, da Angiezi, ki so ze davno priznali novo Kitajsko, pridno trgujejo z njo. DVAJSETA POVOJNA VLADA V FRANCIJI. Pierre CPcter) Mendes-France, 47-letni irancoski drzavnik, je v rekordnem 6asu sestavil 20. vla-do po drugi svetovni vojni in za svoj vladni program zbral rekordno ste-vilo glasov v poslanski zbornici. Ce-prav je pristas radikalne stranke, so zanj glasovali tudi komunisti. Tudi brez teh glasov bi bila vecina zadost-na. Zanjo zadostuje 314 glasov, zbral pa je 320 nekomunistiCnih glasov. Novi predsednik je svojevrsten dlovek. Rodu je zidovskega. Na glasu je kot izredno vztrajen delavec. Znafiilno je ze to, da je zahteval zaupnico v zbornici samo za en mesec, Ces da bo do tega, Casa sklenil premirje v Indokini. Kot pravnik se mnogo ukvarja tudi z gospodarskimjt vprasanji. ze pri 20. letu je postal poslanec. V Ameriki niso pozdravili njegovega prihoda, ker se ne navdusuje za Evropsko obramb-no skupnost (EOS). Obrambni par-lamentarni odbor je pod novo vlado ze cdbil francoski pristanek na skupnost. V novi vladi je mnogo- mladih Ijudi, in sicer tudi iz strank, ki so v opoziciji proti njej. Tako je v opoziciji tudi katoliska stranka, a vendar sta dva njena pristasa stopila v novo vlado. Nasprotniki nove vlade so tudi socialisti, prav tako gen. De Gaulle; vendar so tudi De Gaullovi pristasi v novi vladi. Sploh je v novi Viadi mnogo »nediscipiimranin« pristasev raz-nih strank. Meiides-Franee je Stevilo ministrov skrCil od 22 ha 16. Vse ka-2e, da je v Franciji priCel pihati bolj svez veter. ZUNANJE FRANCOSKO MINISTR-STVO je v novi francoski vladi pre-vzel sam ministrski predsednik Men-des-France, ki pripada k levemu krilu radikalne stranke; zunanje ministr-stvo je tako prvic po 15 leiih prislo v roke radikalov. (Pristasa te stranke sta n. pr. Herriot in Daladier). V povoj-nem Casu so bili vrsto let zunanji ministri pristasi katoliske stranke Schu-man in Bidault. V zadnjem Casu je imel to listnico Bidault. Tezko je na-tanCno oznaCiti, kako sta bila ta d,a ministra osebno razpolozena glede Tr-sta. Vsekakor je bil Italijanom Ijubsi Bidault kakor Schuman. Bidault je 20. marca 1948 v Turinu preCital v imenu zahodnih drzav znatno trojno izjavo (ZDA, Anglije in Francije), ki je TrzaCane udarila kot strela z jas-nega, predlog namreC, naj se vse Svo-bodno ozemlje izroCi Italiji. Schuman je bil glede trzaskega vprasanja bolj rezerviran. Po neki njegovi izjavi bi celo lahfco sodili, da je bil nasprotnik italijanskih nacrtov. Meja med Jugo-sla.ijo in Italijo ter med Svobodnim trzaSkim ozemljem in Jugoslavijo je bila potegnjena po popra/ijeni fran-ccski Crti; prvotni francoski predlog je namreC prisodil Gorico Jugoslaviji. NEMCE BODO OBOROzILI. Ame-riSki zunanji minister Dulles je opo-zoril Francijo in Italijo, naj Cimprej potrdita pogodbo- o Evropski obrambni skupnosti, sicer jim utegnejo Zdru-zene drzave ustaviti gospodarsko po-moC. Francija je glede obrambne skupnosti razdeljena v dva tabora, ki sta priblizno enako moCna; pr,i ta-bor, ki prevladuje v novi francoski vladi, odbija Evropsko skupnost, drugi (socialisti in pristasi katoliske stranke) pa jo zagovarja. ze pred me-seci so si nekateri francoski politiki prizadevali, da bi prepricali nasprot-nike EOS (Evropske obrambne skupnosti) s taksnimi raCuni; ako Francija ne sprejme EOS, potem bodo A-meriCani organizirali prvo obrambno fronto s sodelovanjem Nemcije, torej brez Francije. Francija bi v tem pri-meru ne bila veC potrebna; o vazmh svetovnih vprasanj ih bodo odloCevali brez nje. Nemcijo bodo Americani o-borozili v tem primeru, ne da bi Francija sploh irnela pravico do- nadzor-stva nad nemsko vojsko. V resnici so Americani med tem Casom ze pripra-vili orozje za NemCijo. Verjetno- ga bodo odposlali, preden bo Francija po-trdila EOS. To zahteva ameriski ge-neralni stab. »NEKAJ NORCEV JE POVSOD«, je izjavil avstrijski kancler (predsednik vlade) Raab med svojim obiskom v Londonu, ko so ga vprasali, ali je res razvito nacionalsocialistiCno giba-nje v Avstriji. Kancler je tudi zani-kal trditev, da se v Avstriji siri giba-nje za prikljuCitev k NemCiji. Dodal je, da Siri podobne vesti Sovjetska zve-za, da bi nasia izgovor za svoje odla-Sanje sklenitve mirovne pogodbe z Av-strijo. INDIJKA LAKSMI PANDIT, pred-sednica glavne skupsCine Organiza-cije zdruzenih narodov, je bila vefi dni na obisku v Jugoslaviji. Jugoslo-vani so priredili v Indiji razstavo ju-goslovanske fotografije, in sicer v 4 najvaznejsih mestih; zdaj pojde raz-stava tudi v Madras, najveCje mesto v Juzni Indiji. Trzaski lesni trg V mesecu maju je nazadoval tran-zit lesa iz zaledja v Egipt, ziasti ker so se CeSkoslova-ske dobave izvrsile ze v prejsnjih mesecih. Avstrijski les ni mogel konkurirati Ceskoslovaskemu v Egiptu, ker je CSR prodajala les ceneje. Izrael je skrCil uvoz lesa za zaboje. Trgovina z GrCijo Cez Trst se je razvijala kakor obiCajno. V maju tekoCega leta je sio- Cez trzasko pri-stanisCe okoli 20.000 ton avstrijskega lesa. Izvoz avstrijskega lesa v Italijo je v prvih petih mesecih 1954 dosegel 524.218 kub. metrov (lansko leto v istem razdobju 361.888 kub. m). Cena avstrijskega lesa franco meja Trbiz, neocarinjeno je ostala neiz-premenjena pri 23.500-24.000 lir, tom-bante 19.000-20.000 lir III, 18.000 III-VI, 13-13.500 za tramovje. Na trCa-Skem trgu stane obiCajni »levantski« les fob 39 dolarjev, medtem ko ponu-jajo centimetrski les za poldrugi do dva dolarja ceneje. Vrste O-III stane-jo franko Trst 28-29.000 lir. SVETOVNI LESNI TRG SE JE USTALIL Po najnovejsem poroCilu evropske gospodarske komisije OZN (ECE) in Organizacije za prehrano in polje-delstvo (FAO) se bo tudi letos ohra-nila ustaljenost cen na mednarodnem trgu z zaganim lesom, kakor je vla-dala lansko leto. Miren lesni trg je toliko bolj zaCelen, ker se je v letih 1951 in 1952, ko je cena lesa moCno nihala, pokazalo, da visoke cene ne-ugodno vplivajo na potroSnjo in da se zamujena potrosnja ne da popra-viti niti ko cene zopet padejo. Zna-menje, da ne bo skokov oziroma pad-cev pri lesnih cenah, se kaze v tem, ker so postali kupci kakor prodajal-ci zelo previdni pri sklepanju kupCij. Go-spodarski razvoj je bil lansko leto v veCini evropskih drzav ugoden; to je pospesevalo povprasevanje po le-su. Lansko leto je Evropa izvozila za 25% veC zaganega. in tesanega lesa ter vezanih plosd. Prav tako je nara-stel izvoz celuloze in papirja. Izvoz hlodovine pa je nazadoval skoraj za eno tretjino in izvoz jamskega lesa za polovico. SeCnja je bila manjsa kakor leta 1952, medtem ko je povprasevanje narastlo. Zato so se za-loge lesa v drzavah izvoznicah do konca leta 1953 zelo skrCile. Uvoz v V. Britanijo je narastel; pospesena je bila izmenjava med vzhodno in za-hodno trgovino, nazadovala pa je izmenjava s Cezmorskimi dezelami. Nazadoval je izvoz mehkega lesa v Cez-morske dezele in uvoz zaganega lesa, celuloznega in jamskega lesa iz teh dezel. OLAJSAVE ZA IZVOZ LESA V LIBANON. Libanonsko ministrstvo za kmetijstvo je dovolilo vazne olaj-save za uvoz mehkega lesa za izdela-vo zabojev, oziroma ze izdelanih za-bojev, Mehki les za zaboje bo prost earine; uvoz izdelanih zabojev je do-voljen probi plaCilu earine 10 liba-nonskih lir. NOVA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN NEMCIJO. V Beogradu so podpisali trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Zahcdno NemCijo, ki zaCne veljati 1. julija 1954 in bo tra-jala do konca junija 1955. Novi trgo-vinski sporazum doloCa na primer, da bo Jugoslavija prcdala vina za 1 mi-lijon 200.000 dolarjev, kar je nasproti prejsnjemu letu za 400.000 dolarjev veC. AMERISKA POMOCI! JUGOSLAVIJI. Ameriska Uprava za delo v tu-jini (FOA — Foreign Operations Ad-ministration) je nakazala Jugoslaviji 10 milijonov dolarjev (6 milijard 250 milijonov lir) za nakup kmetij-skih presezkov v Ameriki. VOJASKA NAROCILA JUGOSLAVIJI. V Beogradu se mudi predstav-nik ameriskega. oddelka za pomorska narodila »off shore« M. Vangeli iz Wa-shingtona in se pogaja z beograjsko vlado o gradnji minolovcev za ameriski denar. Minolovci so namenjeni evropskim drzavam. Letes je preteklo 100 let, odkar je bila leta 1854 dovrsena zelezniska pro-ga Cez Semmering z znamenitim sem-merinskim predorom, ki je najva^nej-si dei zelezniske proge med Dunajem in Trstom. Proga Muerzzuschlag— Ljubljana je bila konCana ze leta 1849, vsa Celeznica Dunaj—Trst pa se le dne 27. julija 1857. Ob stoletnici obstanka semmerin ske zeleznice in predora je bila 18. in 19. preteklega meseca- na Dunaju pro-slava znamenitega inzenirja Karla Ghfga, ki je izdelal naCrt za to prvo gorsko Celeznico. Po slavnostnem zbo-rovanju na Dunaju so se udelezenci s posebnim vlakom peljali na Semmering, kjer se je proslava zakljuci-la. Avstrijski proslavi je sledila dne 21. preteklega meseca proslava v tr-zaSki trgovinski zbornici, katere se je udelezila Stevilna avstrijska delega-cija in predstavniki trzaskih civilnih oblastev. Sto let je torej preteklo, odkar je bila zgrajena Cez Semmering zelezniska zveza z naso luko, ki se je v avstrijski dobi povzpela na vrhunec svojega razvoja, s katerega je v nasih dneh padla tako nizko. Inzenir Karl Ghega je bil rojen 13. januarja 1802 v Benetkah in je u-mrl 14. marca 1860 na Dunaju. Od mnogih prejsnjih njegovih dei je vredno da se omeni njegov naCrt za gorsko cesto skozi dolino Sugana in naCrt za gorsko cesto v zgornji do-lini reke Inn na Tirolskem. L. 1848 je vodil gradnjo juzne zeleznice do Ljubljane ter izdelal naCrt za zelez-nico Cez Semmering. Njegova velika zasluga ni toliko v tem, da je omo-goCil zeleznisko zvezo Dunaj—Trst, ampak v tem, da je izdelal prvi naCrt za gorsko zeleznico-, ki je sluzila za vzorec vsem pozneje zgrajenim gorskim zeleznicam, in k°r je prak-tiCno dokazal, da je mogoC zelezniski vzpon 25 metrov na kilometer. Kakor vsi novatorji, se je moral seveda tudi Ghega boriiti proti nestevilnjm (na-sprotnikom, ki se niso mogli sprijaz-niti z n-jegovimi pogumnimi naCrti. Juzna zeleznica je nastala z ene stra-ni iz potrebe po zvezi Dunaj a z mor-jem, na drugi strani pa jo je zahteval razvoj trzaske luke. Inz. Ghega je odstranil najveCjo zapreko za izpe-Ijavo te proge s tem, da je premagal prelaz Semmering (Semernik). Dosezen je bil sporazum, po kate-rem bodo v jugoslovanskih ladjedel-nicah v treh letih zgradili 4 mino-lovce; stroski bodo znaSali 3 milijo-ne 500.000 dolarjev. SPORAZUM MED CESKOSLOVA-SKO IN ZAHODNO NEMCIJO. Te dni je bil podpisan trgovinski sporazum med CSR in Zahcdno Nemcijo. CSR bo iz.ozila v letu 1954 za 19,52 milijo-na dolarjev blaga, Zahodna NemCija pa za 17,52 miiijona dolarjev. Ceskosiovaski izvoz obs^ga med dru-gim blagom 760.000 ton premoga (za 4.7 milijo-na dolarjev) in p-isanih ko-vin za 9,7 miiijona dolarjev; Zahodna NemCija bo izvozila tudi za 2 mil. dolarjev zeleza in jekla in za 1,7 miiijona pisanih kovin. POVECANA IZMENJAVA MED NEMCIJO IN JU2NO AMERIKO. V prvih stirih mesecih 1954 je Zahodna NemCija uvozila iz Juzne Amerike za 138,9 miiijona dolarjev blaga (v istem razdobju lanskega leta 59 mil. dol.). Izvozila je v juznoameriske drzave za 148.7 mil. dolarjev (106 mil. dol. v prvih Stirih mesecih 1953). CARINA NA IZVOZ EGIPTOVSKE-GA BOMBAZA. Egiptovska vlada bo 1. septembra priCela pobirati izvozno carino 6 egiptovskih funtov za stot surovega bombaza Karnak in Menan-ti ter 4 funte za vse ostale vrste. POLA2AJ SILINGA UTRJEN. Med avstrijskimi finanCniki se je pojavilo mnenje, da je bil siling lansko leto preveC razvrednoten. Vsekakor je to razvrednotenje ugodno vphvalo na tu-jino. Zaloge deviz Avstrijske narodne banke je dosegla 8,6 milijarde silin-go -/, medtem ko znasa denarni obtok 10.6 milijarde. Skupno dobroimetje Avstrije pri Evropski plaCiini zvezi se je v prvih Stirih mesecih dvignilo na 18.6 milijarde dolarjev, in sicer januarja za 5,7, februarja 4,3, marca 6,7 in aprila 5,2 miiijona dolarjev. Tako je Avstrija postala upnica drugih evropskih drzav. Nove zunanje trgovin-ske sprostitve je Avstrija uvedla 20. maja namesto 30. junija, kakor je pr-votno napovedala. Hkrati je povisala earine in s tem zavarovala svoja pod-jetja in kmetijstvo pred uvozom; sprostitve ostanejo tako brez uCinka. Avstrija ovira tudi uvoz kmetijskih pridelkov iz Italije. Z veljavnostjo od 3 junija je Avstrijska narodna banka znizala diskontno mero od 4 na 3,5%. ZVISANJE DENARNEGA OBTO-KA V ITALIJI. Denarni obtok v Italiji se je v maju zvisal za 4,9 milijarde lir; dosegel je 1348 milijard lir. TeCaj lire se nasproti dolarju su-ka okoli 629 lir za dolar. TECAJ DINARJA. Na obraCunskem mestu v Ljubljani je dinar notiral 25. junija: dolar 937 dinarjev, funt sterling 2427 din, 100 nemskih mark 20.013,34, 100 belg. frankov 1898,66, 100 francoskih frankov 273, 100 svi-carskih frankov 18.854,87, 100 italijanskih lir 136, 100 lir STO 135,50, 100 hol. florintov 22.300 dinarjev, 1 egipt. funt 1923,50. BELGIJA ZA ZAMENILNOST VA-LUT. Belgijski minister za zunanjo trgovino Larock je izjavil, da je Bel-gija ze pripravljena na uvedbo za-menljivosti valute, Ceprav je glasova-la za enoletno- podaljsanje Evropske placilne zveze. INFLACUSKO STREMIJENJE V BRAZILfJI. Bfrajjijsfca igo-spada-rstvo se je razvilo pod vtisom zakonskih doloCb, s katerimi so bile 1. maja zvi-sane minimalne plaCe in na novo u-rejeno socialno zavarovanje. Najniz-je plaCe so se po uredbi iz leta 1952 sukale med 370 kruzejrov v notranjo-sti drzave in 1020 v velikih mestih, kakor Rio de Janeiro. Danes znasa minimalna plaCa v Rio de Janeiru 2400 kruzejrov. 2ivljenjski stroSki v Rio de Janeiru so po januarju 1952 narasli za 44%, v Sao Paulu za 35%. Pogoji za razvoj trzaSke luke so bili sicer ze ustvarjeni s jiropadanjem Beneske republike in z zmago princa Evgena nad Turki, ko je tedanji ce-sar Karl VI. sklenil zelo ugodno tr-govsko pogodbo s premaganim sulta-nom ter s proglasitvijo proste luke dne 18. marc.i rjit', toda teh ugodnih pogojev ni bilo mogoCe izkoiistiti zaradi pomanjkanja primermi cestmn zvez med Trstom in notranjosicjo habsburske drzave To je uvidel tudi Karl VI. in odredil potrebno za zgra-ditev glavne cestne zveze med Duna-jemin Trstom in vseh drugih potreb-nih stranskih cest. Nove kcmumkaci-je in vsi poznejsi, za trzasko luko ko-ristni ukrepi so tako mogoCno vpli-vali na razvoj trzaskega gospodar-stva, da je stara luka kmalu postala pretesna in cestne zveze nezadostne. Pojavila se je potreba. da se spopol-nijo z zeleznicami, predvsem z gradnjo omenjene juzne zeleznice. Ta je bila torej dovrsena leta 1857; komaj Stiri leta pozneje, to je 1. 1861, pa so se v Trstu vrSila vazna, posve-tovanja, na katerih so razpravlja i o potrebi znatnega poveCanja trzaske luke, ki ze pred otvoritvijo zeleznice ni veC ustrezala svoji nalo-gi. Pri teh posvetovanjih je bil navzoC tudi neki Talabot, ki mu je bila dana pri-loznost, da se je osebno preprical o velikem napredku v marsejski luki; ta je prisel do spoznanja, da stara tr-zaska luka nikakor ni bila sposobna, da bi mogla konkurirati z angleski-mi in francoskimi lukami. Zaradi za-starelosti in slabe opremei luke ter nerodnih zvez med posta jo in luko po Diu namrec mampuiacijSKi srro-Ski v trzaski luki previsoki. Na pod-lagi teh misli in na zrljo konference je Talabot napravil naCrt za novo luko, ki je bil nato predlozen cesarju. Ko ga je ta naCelno odobril, je Tala-botov naCrt prisel v podrobno raz-pravo pred trzasko komisijo, v kateri so sedeli predstavniki trzasue vlade, trzaske obCine, trgovinske zoormee, borze, pomorske oblasti, brodarjev in juzne zeleznice; ta je v tej zadevi igrala najvaznejso vlogc. Brez njene-ga sodelovanja bi bil ta naCrt sploh ostal na papirju, ker nista imeli ne obCina ne drzava denarja, ki je bil potreben za gradnjo nove luke. StroSki so se razdelili na tri dele, in sicer so se obvezali, da jih bodo krile drzava, trzaska obCina in juCna nim m Trst Italijanski zunanji minister Piccio-ni je dobrSen dei svojega govora v senatu posvetil trzaSkemu vpraSanj u V podrobnosti se ni spustil, Ces da lega ni mogel storiti, ker je zadeva v delikatnem polozaju. Po njegovi izjavi se da soditi, da bi Italija pristala na zaCasno resitev, se pravi, da bi se njej izroCila uprava nad cono A, medtem ko bi uprava nad cono B o-stala Jugoslaviji. Italijanska vlada ne sprejme slabse resitve, kakor jo pred-videva anglo-ameriski odlok z dne 8. oktobra 1953. Italija je pripravljena pristati na popravo meje cone A, ako se popravi v njeno korist meja cone B. Tako razlagajo Piccionijev govo-r rimski komentarji. Kako naj potem pristane na taksen sporazum Jugoslavija, ki se je z vso silo, celo z mo-bilizacijo- vojske, uprla oktobrskemu odloku? Italija se noCe izrecno odpo-vedati niti coni B, ki je po mirovni pogodbi pod jugoslovansko upravo, medtem ko nima Italija po mirovni pogodbi v coni A nikaksnih pravic veC. Po italijanskih naCrtih naj bi trzaSko vprasanje mednarodno prav-no ostalo odprto, tako da bi se Italija pozneje lahko polastila se cone B. PoroCajo, da je bilo tudi na se-stankih med Churchillom, Edenom in Eisenhowerjem oziroma Dullesom govora o trzaSkem vprasanju. Pravi-jo, da si ziasti Angiezi prizadevajo, da bi se trzasko vprasanje vsaj zaCasno reSilo; verjetno bi si Angiezi radi prihranili stroske za vzdrzevanje vojaCtva na Trzaskem. V Rimu je bil veC dni angleski podtajnik H. A. Nut-ting, ki je razpravlja! z italijanskimi drzavniki tudi o trzaskem vprasanju. ZDA IN TR2ASKI VELESEJEM. Predsednik upravnega odbora trzaskega velesejma inz. Sospisio se je vrnil s tromeseCnega potovanja po Zdruzenih ameriskdh -drzavah prav prve dni po zaCetku sejma. Pri otvo-ritveni sveCanosti ga je nadomesto-val g. Ulessi. Pod velikim naslovom je milanski gospodarski list »11 Sole« (22. VI.) prio-bCil iz Trsta »Vtise predsednika trzaskega sejma« s tega potovanja. Kdo bi zameril trzaskim bralcem, ako so v dolgem Clanku i-skali, kaj mislijo n. pr. v Zdruzenih ameriskih drzavah o trzaskem vele-sejmu in kaj bi se tam dalo napravi-ti za to naso ustanovo in za trzasko gospodarstvo. Toda v razgovoru, ki ga je imel trzaski dopisnik s predsednikom velesejmske uprave, ni niti be-sedice o trzaskem velesejmu (ali o trzaskem gospodarstvu sploh); paC pa je v »Vtisih« predsednika sejma po-ziv, naj se Italijani Cim bolj zanima-jo za razmere v Ameriki, AmeriCani pa za razmere v Italiji. GLAS !Z QBCiNSl VA llmelnlslo razstsva na valeseiaiu? Gospod urednik! Glede na to, da so na trzaskem velesejmu priCeli pro-dajati tudi kn.Uge z najrazliCnejso vsebino, sem prisel na naslednjo mi-sel: Morda bi se dala sejmu dodati se razstava trzaskih slikarjev in kipar-jev.To ne bi koristilo samo umetnikom in umetnosti — umetnikom, ker bi gotovo nekaj prodali, umetnosti pa, ker bi postala na ta naCin dostopna velikemu stevilu gledalcev. Tudi se-jem bi s tem pridobil, ker bi postal bolj privlaCen. Kaj zato. Ce niso u-metniske razstave na programu drugih velesejmov; drugod imajo vele-sejmi dovolj Siroko gospodarsko pod-roCje, na katerem se lahko uveljavi-jo samo z gospodarsko prireditvijo. K. G. JUGOSLOVANSKI IZVOZ V MESECU MAJU. Vrednost jugoslovanske-ga izvoza v mesecu maju je dosegla 6 milijard 160 milijonov dinarjev, to je najvisjo toCko letosnjega leta. Jugoslavija je v maju uvozila za 1,8 milijarde dinarjev manj kakor maja lanskega leta, in sicer 9 mliijard 360 milijonov din. Letos je bil v maju izvoz za okoli poldrugo milijardo dinarjev veCji kakor v istem mesecu lanskega leta. zeleznica. Ta je obljubila, da bo poleg svojega deleza poravnala v obliki po-sojila tudi ostala dva deleza, Ves naCrt se je tedaj omejeval na tako ime-novano »staro« luko pri juzni, zdaj centralni postaji. ze tidai so predvi-devali, da jo bo treba pozneje raz-Siriti, niso si bili pa se na jasnem, v kateri smeri, ali proti Barkovljam ali proti sCedni, kjer so jo na koncu preteklega stoletja tudi res zaCeli gradili. Kot zanimivost naj omenimo, da je na naCrtu, ki je bil 1. 1862 (tcrej skoraj pred 1Q0 leti) tiskan na Dunaju, potok, ki teCe v morje pod danasnjo ulico Carducci, oznaCen z imenom «Torrente Klutsch« (izgovori: KljuC), menda nov dokaz, da je nas Trst za-res »citta italianissima«. lAAskUZt&VVIt-----j NOVA VRSTA TURIZMA. Nedav-no so TrCaCani opazili veCji avtomo-bil nemske znamke «Volkswagen», s katerim se je pripeljalo nekaj turi-stov iz Avstrije. Notranjost avtomo-bila se da tako prekrojiti, da lahko pripravis stiri postelje. Prostora je v njem tudi za turistiCno kuhinjo. Tak-snim turistom torej ni potrebna niti hotelska soba, niti hrana v gostilni. Tako preustrojeni avtomobil se da krasno uporabiti za taborenje. Cim-bolj se bo razvijala ta vrsta turizma, tem manj bo nesel turizem. PROPAGANDA ZA JUGOSLOVANSKI TURIZEM. Trzaski dopisnik mi-lanskega gospodarskega lista »11 Solea (23. VI.) poroCa v Clanku o ju-goslovanski razstavi na trfcaSkem velesejmu, da vzbuja pozornost obisko-valcev velesejma «vztrajna jugoslo-vanska, turisticna propaganaa«, ki postaja Cedalje bolj uCinkovita. Avstrijski, angleSki in ameriski turisti Cedalje bolj zahajajo na jugoslovansko jadransko obalo in na Bled. ZNI2ANJE CENE OB SEVERNEM JADRANU. Mnogo gostinskih podje-tij ob severni jugoslovanski obali je znizalo cene v primeri z letom 1953 za priblizno 30%. Te se zdaj gibljejo med 50Q in 700 dinarji. V FuCinah znasa cena za dnevni penzion 360-400 din, v Malinski se cene sukajo med 540 in 600 din. Hotel »Kontinental« v Opatiji je uvedel preprosto domaCo hrano in tako stane penzion 330 dinarjev dnevno. Kuhinje s preprosto hrano so uvedli tudi hoteli «Slavijaa v Opatiji (po 300 din), v PoreCu (po 410 din). Nadalje daje hotel »Kvar-ner« v Opatiji 10% popusta tudi ob pravi jsezoni. Gqstinska podjetja so znizala cene, da bi prva privabila Cim veC tudi domaCih turistov, odkar je drzava odpravila posebne sindikalne popuste. Kot poroca -britanska turistifina orga-nizacija «British Travel and Holidays Association», je aprila obiskalo Veliko Britanijo 71.000 turistov, to je 14% vec kot aprila lanskega leta. (62.000 turistov). POZIVITEV ANGLESKE TRGOVINE S KITAJSKO. V 2enevi se delj casa po-gajajo predstavniki angleske industrije s kitajsko delegacijo o olajsavah za po-spesitev trgovinske izmenjave. Kitajci so sprejeli angiesko povabilo v Lon-don, kjer na bi se pogajali za skleni-tev trgovinske pogodbe. Kitajci so po-vabili angleske poslovne Ijudi na Kitajsko. Angiesko zunanje ministrstvo je sporocilo, da je kitajska vlada pripravljena olajSati gibanje angleskih trgovcev „GOSPODARSTVO“ Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna stevilka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. --- NAROCN1NA: za STO in Ita- lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Po5t. Cek. racun «Gospodarstvo# 5t. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din. polletna 200 din; naroCa se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, cek. raC. pri Narodni banki St. 606-T-892; za cono B letna 380 din. polletna 200 din, naroCnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. GGLASI se narofajo pri PUBBLIPRESS, Trg Gol-doni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOv: za vsak m/m viSine v Siririi enaga stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berci Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Zaloznik: Zalozba »Gospodarstva« Tisk; Tiskarna »Graphis« MAGAZZINI TOLENTINO TRIESTE-VIA XXX OTTOBRE 5 VELIKA IZBIRA PLETEN/N - NOGA V/C SRAJC — PERILA — K O P A LN IH O B LE K UGOBNE CENE - ZAJAMDENO BiAGO I I>. MERI IRSE - TRIESIE - UL XXX OTIOBRE 8 Telef 29-81',1 - Telgr. KAPI-Trieste Import- Export useh vrst PLDTOIflME in GaaDBEaiEGA luarERiaM —od— iflcmmija Vino LJUBLJANA, Frankopanska 11 p. p. 1A5 TELEFONI 20 182 20 171 BRZ01AV: VINEXPORI Ljubljana Is-vaSarm© sasrflboSfSsi ■vipav-slSap IsriISSa assi vaaaa teip ©majjgiE&alsniS KffsiilSi SkaSsaiis ima sal©gja nejia teeEa s©a*4s»a s4eM®saa<£a-&a vasua as StafersKe LJUBLJANA EXPORT LJUBLJANA - TOMSICEVA ULICA 2 POSTNI PREDAL 328 — TELEGR. LUBEX LJUBLJANA - TEL 20-263, 20-333 • IZE0Z: KKANJSKE KL0BASE IN 0STALI SUH0MESNATI IZDELRI, MESNE K0NSERVE, CREVA, MLECNI IZDELRI, SUH0 SADJE IN R0NSERVE SADJA IN POVRTNIN, MINE-RALNE V0DE, C1GARETE - DVUZ: RlZ, AGRUMI, RAVA, ZACIMBE, IN 0STALI ROLONIALNI ARTIRLI Pred sto leti so prodrli Semmering PrVi oddelek zeleznice Dunaj-Trst Suetouno znana tovarna DESERINEGA, RtIHINJSREGA in drugega finega pribora iz suetlega, nerjavecega jekla M A AIA d © Za narocita pisite na naslou: COLTELLERIE ARTIGIMIE Andrea Riccadonna — Riazzetta S. Marco 3 — VERONA IMPORT KOPER EXPORT T E L E F O N st. 74-155 IZVA2AM0 VSAR0VRSTN0 SADJE, ZELENJAV0, G0ZDNE SADE2E (MALINE, BR1NJEI, SVE2E IN SUHE G0BE. PRVOVRSTNE SUHE SLJVE V EMBALA2I PO 2EL'I RDPCA. PREDVSEM PA PRIP0-ROCAMO NASO PRV0VRSTN0 PARADI2NIR0V0 MEZG0 P0LNJEN0 V D0ZAH, TUBAH IN S0DIH Podruznice; FRUCTUS - Ljubljana - Gosposka ulica st. 3 - Tel. 21-823 FRUCTUS - Zagreb, Mazuranicev trg 3 - Tel. 37-605 B O R Koper (postaja) Tel. st. 96 — Telegr. B0RK0PER VELETRGOVINA Z LESOM, DRVMI in PREMOGOM Ima na zalogi vse vrste mehkega in trdega lesa. Smreko, bor, tesane jelove trame, hrast, jesen, brest, parjeno in neparjeno bukovino, veza-ne plosCe iz parjene in neparjene bukovine ter lesonit. Vrsi strokovni prevzem vseh vrst lesa za domace in inozemske tvidke Jakob TRST - Via Torrebianca 19 UVOZ Tel. 23-587, 37-501 IZVOZ /KOLONIALNEGA BLAGA / INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ / TEHNlCNIH PREDMETOV / TKANIN IN OBLEK POSILJA TUDI DARILNE P A K E T E DEL0UNE 0BLEKE, SBAJCE, M0SHE IN ZENSKE DEL0VNE HALJE, BELE J0PE ZA MESABJE, BB1UCE, NATARABJE IN KUHABJE. MOgKE IN DESBE HLA.E, 0BLERE IZ V0LNENEGA BLAGA T K 8 X, ULICA CARMJCCI Sx. 41 - Nasproti pokritega trga MELILLO Alfredn TRST - TRIESTE Trgovina v. A. Caccia 3, tel. 96-032 Delavnica v. A. Caccia 10, tci. 90-159 K0LESA: Sfioht - Pofiatioa - dihkai^a - OUolka LASTM PRMZVODNJA - ORIGINALNI NAD0MESTNI DELI 2aAopnih in cjlcwna zaloga: ZADIUZNIKONZQGCIJ TRST Ulica. Valdirivo 3 Telefor» 35-034 AVfOPODJETJE STAR Tovorni prevozi Te] -t 35608 Osebni avtobusni prevozi Melranicna delavnica AVTOCFARAZA - TRST UUCA MOREM 7 Stran 3 Kaj priaasa TI. trzaskl velesejem ^dnji teden sejma '‘2STAVA DOMACIH Za VIN ^ , nas zelo zanimiva novost na le-sstrv*1 velesejmu je okusno' iz dre->jj 11 debel napravljena kofia, v ka-^Ponujajc nasa domaCa vina. Le . aa> da niso predstavljena nekate-j «ttied 'riasih najbolj priljubljenih >' kakor n. pr. od PiSCancev, Per-Proseska, kontovelska, kriska, kovljanska in dr. Dolinsko n. pr. sem PovPraSal P° maCkov-oskern, so mi odgovorili, da so ga '^kovljani ze davno razprodali, ker Predobro, da bi do zdaj Cakalo. Iz bi se dalo sklepati, da so se na ‘Sdevo prepozno zmislili; sicer pa J® Pozno kot niC. Prav gotovo bo “tava naSih domaCih vin k letu JoCasno in bolje organizirana. L fi tukajgnji italijanski list pri-fc 6 .vsem mogobim in nemogoCim Jtnijam in uradom nevenljive za-e' ne le za prireditev skromne vin-r.razsiave> ampak celo za povzdi-naSega vinogradnistva, mediem ko spioSno znano, da je nase vino- gradnistvo v agoniji. Del krivde za to pade na pristojne oblasti in na konkurenco — ne italijanskih vin, ki niso nifi kriva, temveC tiste broz-ge, ki se v Trstu prodaja pod firmo italijanskih vin. NaSa domafia vina ne potrebujejo sploh nobene reklame, ker so Trzadanom predobro znana; paC pa so prenizke cene tista trtna uS, ki uniCuje nase vinograde. To bo-lezen pa ni mogoiie ozdraviti z gro-movitimi slavospevi pristojnim oblast-nijam. Razstavo domafiih vin vseka-kor pozdravljamo in ji zelimo najveC-jega uspeha. Razstavljalci domaCih vin so na-slednji: E. Purlan iz Lonjerja, A. Gra-honja iz Doline, C. Puntar izpod Pla-vij, A. Raiem iz Borsta, P. Samec iz PreCnika ter M. Lenardon in A. Ser-gas iz Miljskih kribov. Razen teh je poslala na razstavo svoje vino tudi uprava vinogradov devinskega gradu. TEUEVIZIJA Televizija je brez dvoma najveCja privlaCnost letosnjega velesejma. V prvem nadstropju PalaCe narodov, kjer je vse polno televizijskih apara- A J V E £ J A NAJBOQATEJS A n VSAKOVRSTNIH Z A L O G A IZBIRA PODLOG TRST-TRIESTS Via£mastka 22 leltf- 9S-99S BlagoZAMOSKEOBLEKE POTREBSClNEZASIVIlJEIM KROJACE 1 \Jm. liMikuAetkadk cenati / .TRANS - TRST" d. ,. 2. Trst - Ulica della Borsa §t. 1 - Tei. 38-827, 31-906, 95-880 : vse tesne sortmane in produkte gozdne industrije ^VA^A : vse proizvode automobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tvornice CEAT • Pisalne in racunske stroje, teleprintere in njih dele - Ra-dioaparate • Kmetijska stroje - Traktorje in rezervne dele ■ Specialne stroje za bonifikacijo in regulacijo terenov in gradbeno industrijo Za Jngoslavijo nudi specialne placilne in kreditne pogeje c okviru izmenjnv z jugoslovanskimi produkti - A. Donaggio-Triesfe bSTANOVLJENA LETA 1912 IMPORT - EXPORT ZALOGA BLAGA ZA ZENSKE_______ IN MOZKE OBLEKE IN PODLOGE RIVA TRE NOVEMBRE 9 — TELEFON 2-48-63 TELEGRAMI: OONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-167 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE PODJETJE Z POPOLNO GSTREZAJQCO G PREMO ZA PREVOZ GOVEJE Zk VINE, KONJEV, PERUTNINE, MESA IN JAJG Lastna obmajna postaja na Proseku (Gondrand Prosecoo) s hlevi za pocitek zivih zivali TRST - TRIESTE, V. Mazzini 30 - Tei. 36-308 NADOMESTN1 DELI ZA URE VSEH ZNAMK VSAKOVRSTNO CRODJE NEGRIMI GIUSEPPE - TRIESTE VIA GIULIA N. 55 - T E L E F. 96 - 700 KUPUJE otpatke metala, krpe, sirove kostl I vune tov, je, posebno v prazniCnih dneh, taka gneCa, da se Clovek komaj pxe-riva naprej, kar ni Cudno, ako pomi-slimo, da je za na§e obCinstvo televizija nekaj popolnoma novega, Sploh pa ni bilo na trzaskem velesejmu Se nikoli toliko zanimivih novosti kakor letos. Omenili bomo le sledefie: Slrofi namesto Cioveha NaSe gospodinje bodo zanimali ple tilni stroji Minitex, Textil M in Tex-til E, ki so mnogo priroCnejSi in manj-Si od navadnih. Prvi tehta 7 kg, dru-gi 9 in tretji 12. Zadnji je na elek-triCni pogon, prva dva pa na roCni. Razen za druCinske potrebe, primerni so ti stroji tudi za domaCo obrt. Go-spodarje, posebno vaSke gospodarje, pa bo bolj zanimalo novo Svicarsko mizarsko orodje, s katerim se vsaka navadna miza da spremeniti v mizarsko klop za stru&enje (oblanje). Novost pa ni v tem, ker so take priprave 2e znane, ampak v Cudovito mnogo-stranski uporabi tega orodja, ki stane samo 100.00 lir. Zivo zanimanje vzbu-ja stroj za izkopavanje jarkov »Hop-to«, s pomoCjo katerega se delavec spremeni v orjaSkega kopaCa, Ta stroj se bistveno razlikuje od ze znanih nam podobnih stroj ev, ki pa so zelo nerodni, ker nikoli ne veS, kaj bo za-grabila mehaniCna lopata, ki jo spu-SaCjo, in pada z visine navzdol. Sam sem nekoC opazoval takSen stroj, ki je desektrat brezuspesno spustil me-hanifino lopato na tla. Pri novem stro-ju »Hopto« je kaj takega popolnoma izkljufieno, ker ima mehanik.mehaniC-no lopato prav tako trdno v svoji o-blasti, kakor ima delavec trdno v ro-kah navadno lopato. Na izreCeno zeljo mi je mehanik prav rad pokazal funkcioniranje tega stroj a, ki skoraj popolnoma nadomeSCa Cloveske roke, pojaCane seveda v ogromnem razmer-ju. Za poskus so na sejmiSCu izkopali s »Hapto« nad dva metra globok ja-rek, lahko pa gre do 3 m globoko. PREMICNO STANOVANJE IN RAZSTAVA MEDII Tudi premidno stanovanje na kole-sih si je vredno ogledati. Cena 675.000 lir v dvanajstih meseCnih obrokih, tehta 610 kg, povrsina 3,30x1,93 m, notranja visina 1,90 metra. V tem majhnem prostoru je vse: kuhinja, o-bedovalnica ter spainica za 4 osebe. Novost letoSnjega sejma je tudi raz-stava medu in cebelarstva sploh. Raz-novrstnih panjev, starih primitivnih sicilijanskih in modernih ne manjka. Med modemimi smo zapazili tudi nam dobro znan Znidersidev panj iz llirske Bistrice, kar dokazuje, da je ta slovenski panj pr.odrl &e globoko v Italijo. Z razstavo je zdruzena na-drobna prodaja medu in kot zanimi-vo za meSCane so prinesli na razstavo tudi prave zive Cebele. V prizemlju prve lope na desni so razkosni avtomobili svetovnih znamk «Mercedes» in «General Motors» in reklame Aquilo ter pneumatike Ml-chelin. Mnogo bolj Stevilna pa je raz-stava motorjev in motordcov zunaj na prostem, kar pomeni, da raCunajo tovarne mnogo bolj na sredn.je sloje kot na veliko gospodo. CRDA (Zdruzene jadranske ladje-delnice) imajo mani izdelkov^. rrted terni vzbuja najveCjo pozornost orjaski elektrogenerator zai 131.200 voltov, mnogo veC pa je statistifinih podat-kov. Znafiilni za naS gospodarski po-lozaj pa so sledefii: 1. 1942 in 1943 je bilo od 21.000 registriranih delavcev zaposlenih 17.000; 1. 1944 registriranih 18.000, zaposlenih 13.000; 1. 1945 reg. 16.000, zap. 11.000; 1. 1947 reg. 15.000, zap. 12.500. Polozaj, ki se je 1. 1949 u-stanovil pri 19.000 registriranih in 12.000 zaposlenih, traja priblizno se danes. ZaCetne razmeroma visoke ste-vilke se nanasajo na vojna leta. Va2-ni polozaj, ki ga zavzemajo Zdruzene jadranske ladjedelnice v primerjavi z vsemi italijanskimi ladjedelnicami, je razviden iz dejstva, da je 1. 1931 od 170.000 bruto ton v Italiji zgrajenega trgovskega brodovja odpadlo kar 100 tisoC ton na omenjeni trzaSki zavod, 1. 1950 pa od skupnih 100.000 celo 90.000 ton. (TrziSke ladjedelnice so o-stale pod Italijo.) MANJ POHISTVA Pohistva je bilo lani manj kot pred lanskim, letos pa Se manj. Kakor po navadi, je tudi letos na prvem mestu nasa izredno agilna in podjetna tvrd-ka Zerjal, ki se prav zares odlikuje s svojimi prekrasnimi opremami za spalne sobe in obedovalnice in se posebno s svojo patentirano kuhinjO'. Nekaj je furlanskega pohistva, prostor za Zbokeija (Sbochelli) je §e vedno prazen, med izdelki domace obrti pa se odlikuje Grezarjeva spainica. LESNA RAZSTAVA O jugoslovanskem oddelku smo £e zadnjic pisali. Ta in avstrijski odde-lek zbujata kakor vedno, tudi letos najveCje zanimanje in pohvalo. Raz-lika med obema je predvsem v tem, da je jugoslovanski bolj harmonicno urejen, kar je pripisati eriotnim na-vodilom, medtem ko je avstrijski od- delek urejen bolj individualno in si vsak razstavljalec uredi svoje blago po svojem lastnem okusu ne glede na to, ali je njegov «stand» v soglasju z durgimi, Jugoslovanski lesni odde-lek je urejen z gledisCa estetike, avstrijski iesni oddelek pa bolj trgov-sko. V jugoslovanskem vidimo razen rezanega lesa tudi zelo lepe in solid-ne lesne izdelke, ki igrajo ze vazno vlogo v jugoslovanskem eksportu. ' Predstavljana so podjetja Slovenija-les, Export-drvo Zagreb, Jadran-drvo Reka, in Sipad-Sarajevo.' Na prostem pred vhodom so med drugim postav-Ijene idealno lepe, do 6,10x0,74 me-trov dolge jesenove in nekoliko kraj-§e hrastove deske iz Slovenije. Jugoslovanski grolesl Iz razgovora s predstavnikom Zvez-ne trgovinske zbornice v Beogradu dr, Ivanom Plesom smo zvedeli, da so jugoslovanske prodaje izpolnile skoraj 2e ves velesejmski kontingent (150 mi-lijcnov lir). To dokazuje, da je bilo za prodajo primerno blago praviiho izbrano in da ta kontingent ne zado-stuje. Zato upajO', da ga bo Rim nekoliko povisal. Prodali so za veC mi-lijonov lesnih izdelkov, predvsem ro-Cajev za razno orodje; ves kontingent vina, vipavsko, briSko, teran (1 milijon), istrsko in Stajersko; vse stroj ene svinjske koze, vso opeko, ra-densko mineralno vodo, steklene sipe za okna, Cipke itd. Prodali so tudi nekaj dragocenih preprog perzijskega ti-pa, ki jih izdelujejo v Subotici. Na-drobna prodaja pirotskih preprog in kozne galanterije (aktovke, usnjene zenske torbice in dr.) podjetja «Mer-kur« (Nova Palanka), bi sia mnogo bolje, ako ne bi v Trstu vladala de-narna suCa. Stevilne obiskovalke sl zelo pozeljivo ogledujejo te prekrasne stvari, toda denarja je premalo, da bi si jih lahko privosfiiie. Pri tej prilcznosti smo zvedeli za protest, ki ga je dr. Pies kot jugoslovanski predstavnik poslal upravi trza-Skega velesejma, ker niso niti pred-stavnika Zvezne trgovinske zbornice niti predstavnikov jugoslovanskih iz-voznih podjetij, ki so organizirali ju-goslovansko razstavo lesa, povabili na manifestacije, ki so se na dan lesa priredile v okviru trzaSkega velesejma, Ceprav je Jugoslavija najstarejsi razstavljalec na trzaskem velesejmu in ze 3 leta razstavlja na razstavi lesa. Protest poudarja, da tako ravna-nje ne pomeni samo omalovazevanja Jugoslavije, temveC tudi diskriminaci-jo proti jugoslovanskim razstavljal-cem lesa, kar ne more koristiti niti mednarodnemu slovesu trzaskega velesejma in se manj dobrim odnosom med trza§kimi in jugoslovanskimi po-slovnimi krogi. Krivda za takSno rav-nanje ne pada verjetno toliko na samo sejemsko upravo, pa6 pa na visje kroge, ki storijo vse mogoCe, da bi to gospodarsko prireditev spremenili v manifestacijo italijanskega iredenti-zma. Da trzasko prebivalstvo take politi-ke ne odobrava, nas je prepriCal hla-den sprejem irederrcistiCniih govorov 2upana Bartolija in ministra Villa-brune na letosnji otvoritveni slavno-sti. Glede govora ministra Villabru-ne, o katerem smo poroc&lr v zaonji Stevilki, naj omenimo Se, da je lani priSel na otvoritveno sveCanost italijanski minister Aldisio, ki mu pa gen. Winterton ni dal besede. Prisotni niso sprejeli govora ministra s poseb-nim navdusenjem, gen. Winterton pa je bil, v nasprotju s svojo lansko in predlansko resnostjo, letos izredno prijazen in je navzoCe kar obsipal z laskavimi izrazi. OBISKOVALCI SE ZABAVAJO Tudi zelo zivahno vrvenje na sej-misfiu priCa, da privlaCuje TrzaCane tja vse drugo prej ko iredntistiCna propaganda in da se je ta prireditev sama ob sebi razvila v najveCji trza-Ski vsakoietni praznik, Povsod so gneCe, kjer je glasba ali kakrsna ko-li druga zabava, posebno pa, kjer je kaj dobrega za zelodec. NajveC se jih zbira in preriva kakor po navadi pred jugoslovanskim bifejem. Izvrstno Ijub-Ijansko pivo in socne kranjske klo-base gredo v slast tudi tistim, ki ne gledajo preveC prijazno na Jugoslavi-jo. Razen jugoslovanskega ima letos tudi Mazejev bife mnogo gcstov. Glav-na ulica, nekak sejemski korzo, je zve-Cer, posebno ob nedeljah in prazni-kih, s svojo veselo. sume eo mnozico, svojimi raznobarvnimi luCmi in ra-dijskimi zvocniki nekaj zares nad vse zabavnega, Prav ta trzaski praznik je kakor na-lasd ustvarjen, da bi priSlo na njem, nocemo redi do prijateljskih, toda vsaj do odncscv dobrega scsedstva med nami in nasimi italijanskimi so-mesCani. Vsi so trzaskim Italijanom dobrodoSli, tudi najbo j oddaljeni in malo kulturni narodi, samo mi Slo-venci in Jugoslcvani ne. Nemske sku-pine so na sejmu ze nastopale in fur-lanske s svojimi folklomimi plesi. In prav je to. Zakaj ne povabhe na tr-Caski praznik tudi nasih pevskih zbo- Hotel «TURIST» Ljubljanof, Dalmatinova ulica 15 - Tei. 21-893, 20*129 Sodobno preurejen s 85 leiisci, lepo urejerim sencnatim vrtom in bifejem ? Nudimo prvo' vrstna domaca in tuja jedila ter sordrana vina e Oddaljen je samo 3 minute od ielezni' ske postaje ' Obiscile nas, prepricali se buste ! © Fozor! ►e e N O tfl&ueni/laj llfti/o vabi v svoj paviljon na velesejmu poleg paviljona 5,B” Nudimo izbrana BELU 1W RBECil 1/1MU, SLIV0VR0, TE BTW m KRaWJSKE KL0B1SE. PIl/0 M\m CHilfl m BELO. Vse informacije glede izvoza zgoraj navedenega bla1 ga, prejmete v paviljonu Slovenijavino. Se priporocamo! rov in nasih folklornih skupin? Kot dober znak v tem pogledu belezimo z zadosCenjem, da je tudi informacijski biljten «Astra» prinesel o jugoslovanskem oddelku se precej obSirno, la-skavo in pohvalno poroCilo. Za njim so to storili tudi tr2aSki italijanski, nam sicer ne ravno naklonjeni listi. MNOGO TUJCEV Tujih obiskovalcev trzaSkega velesejma je letos mnogo. NajveC jih je iz Italije in Avstrije, kar je znatno povedalo Civahnost tudi na mestnih ulicah. Dne 19. junija je samo skozi devinski blok privozilo 45 turisticnih avtobusov. Iz Zagreba je prisel na se-jem tajnik zagrebskega velesejma cir. Pevalek z veCjo skupino josebja tega velesejma. Nas velesejem si je ogie-dalo tudi 55 zagrebSkih visokoSolcev, ravnatelj zagrebskega propagandnega urada OZEHA, Velimir KovaCiC in precejSnje steviio gostov iz Ljubljane. Tiskovne konference so priredili po-slanec Irske v Rimu Devlin, nafielnik oddelka za zunanjo trgovino pri du-najski txgovski zbornici dr. K. Wes-sely in drugi. ' Avstrijski oddelek je tudi popolnoma zadovoljen z zakljufienimi kupci-jami, Ceprav. je njegov a udelezba, kakor so nam zatrdili, bolj raprezenta-tivnega kot trgovinskega znafiaja. Avstrijskih razstavljalcev je 45, od teh je 8 delniskih druzb, 18 z nemskimi, 16 s slovanskimi in 3 z drugainimi priimki. Tudi italijanske to. arne so prodale mnogo razstavljenih strojev, in sicer za mehanifine pekarne, za go-spodinjstvo in za mehanic.na orodja. Zenska moda je irnela letos svoj prvi praznik na velesejmu, trzaske krojaC-nice so namred z velikim uspehom priredile pregled svojih zelo lepih in elegantnih modelov. - od— llalllanslio mnle o raislavi V dopisu iz Trsta je milanski go-spcdarski list »11 Sole» (23. junija) priobiil daljsi opis jugoslovanske raz-stave na trzaskem velesejmu. Jugc-slovanska razstava se deli, pravi pi-sec, prav za prav v veC delov. Pr i je sploSen, drugi pa povsem tehnicne ■arave, se pravi, zadeva les od suro-vine do lesnih izdelkov; tretji dei raz-stave predstavlja pokusni oddelek (je-dil in pijaCe), ki se je tudi letos dobro obnesel. Osnovno merilo za opre-mo in razstavljanje proizvodov sta kakor vedno preprostost in dober o-kus. V' jugoslovanskih krogih kaj radi naglasajo napredek metalurSke proizvodnje. Napredek je viden zlasti v industriji zelezniSkega materiala; TurCija je naroCila v Jugoslaviji 1000 vagonov. Pisec na^teva tudi razne jugoslovanske proizvode fine mehanike, kakor telefonske in kinematografsko aparate. Obsirno poroCa o jugoslovanski lesni razstavi in opisuje jugosio-vansko trgovino z lesom. Omenja, da Jugoslavija obvlada zlasti trg trdega lesa; na tem podroCju ji ne more kon-kurirati Avstrija. Izvoz jugoslovanskih lesnih izdelko/ v Italijo ni mozen, ker je italijanska carina zelo visoka (28%), pnd j>a» isvaat* J u a-vi j a- indollio v Ameriko, Anglijo, Prancijo in na Bliznji vzhod. Jugoslovanski les se iz-vaza v Sirijo, Libanon, Irak, TurCijo itd. V krogih jugoslovasnke gospodar-ske delegacije se pritozujejo nad niz-kim sejmskim kontingentem, ki je bil odobren Jugoslaviji —- 150 milijo-nov lir namesto 295 naproSenih. PRAZNIK DOBREGA SOSEDSTVA V BELJAKU Cerkvenemu opasilu v Beljaku bodo leios prvic dodali nekaksen sejem trgovine, obrii in kmetijstva. Belja-Cani so prisli se na drugo izvirno mi- O “B I if C ITE VI. TRZASKI MEDMR0DM VZORCiI VELESEJEM 0D 17. JUNIJA D0 4. JUL1JA i 9 34 RAZSTAVLJAJO PODJETJA IZ 23 DRZAV IZ VSEH KONTINENTOV. SKUPNO RAZSTAVLJA HOO PODJETIJ IZIiORISTITE POPUSTE NA ZELEZNISRIU PROGAH VSTOPNICE ZA VELESEIEM VELJAJO KOT SRECKE. NAMENJENI SO BOGATI D0BITKI ZREBANJE SE VRSl VSAK VECER sel. V Casu sejma, ki bo od 11- do 18. julija, bodo 17. julija obhajaili «dan dobrega sosedstva» (Tag der gutnach-barlichen Freundschafi), ki se ga bodo udelezili predstavniki iz sosednih diz&v — Jugoslavije Italije, Nemcije in Svice. Ob tej prilbznosfi bodo fudi nastopile narodne nose iz ieh drzav in Avstrije. Eeljaski zupan Jakob Serei-nig (Serajnik) je povabii iz Trsta od-poslanstvo, da bi se dogovorili o po-spesevanju gcspodarskih in kuliurnih stikov. V Beljaku je bilo pred meseci posveto vanje o gradi ivi avtoniobilske ceste Benetke—Videm—Beljak, na ka-tero bi prikljucili tudi Trst. Z VELESEJMA V PADOVI Po va2nosti je padovanski sejem tretji po vrstnem redu v Italiji, in si- cer takoj za Milanom in Barijem. Letos je razstavljalo 3200 razstavljalcev, to je bila 32. razstava. Med tujini razstavljalci so bila na prvem mestu podjetja iz ZDA; takoj za njimi so se u-vrstila podjetja iz Zahodne NemCije, ki so razstavljala 90 artiklov. ObSirna je bila razstava zlasti kmetijskih in gradbenih strojev, pa tuda orodnih strojev. Na sejmu se je pokazalo, da so n. pr. angleski kmetijski traktorji cenejSi kakor nemSki; tako n. pr. stane angleski traktor 40 tonskih sil o-koli 2 milijona lir, podoben nemSki izdelek pa 2,3 milijona lir. Poseben oddelek na razstavi je bil posvefien zavojni obrti (embalazi). Ustanovili so tudi poseben zavod za embalaJo. Razstavljala so podjetja iz 14 drzav. Ni caKal na Aldisija Hisico si gradi sam V Trstu prav navadna zgodbica: E-no, dve leti se z odvetnikom boris po sodnijah za stanovanje, pravdo zenes do najviSje instance in nazadnje iz-CrpaS vse «pravne leke» ter se z dru-*ino in s svojo ropotijo znajdes na cesti. Tako se je zgodilo tudi nekemu nasemu izobra^encu na OpCinah. Mati je nekaj Casa uzivala stanovanje v sktipni tramvajski hisi se po smrti svojega moza. Izvrsitev odpovedi se je dala nekako dve leti zavleci, konC-no pa so bili vsi (Stirje v druzini) sre-di januarja 1953 na cesti. Kam zdaj? V silos? Nikakor! Rajsi si bodo zgradill lastno hiSico, Toda kje? Treba je imeti parcelo, a za par-celo denarja, Kje pa naj ga najde uradnik s 50 do 60 tisoC lir plaCe na mesec? Prvotno je mislil na Aldisija (drzavno posojilo za zidanje stano-vanjskih hiSic proti 4% obresti). Toda zad:va je bila dokaj komplicirana, Vezati se na drzavnc- birokracijo za toliko let, ni resitev za podjetnega Clo-veka. Posojilo bi se dalo najti pri navadnih bankah, obresti s stroCki bi v tem primeru znaSale okoili 10-11%. KonCno ti na »bodoCo<( hiso ne dajo mnogo denarja. Morda bi si vzel tudi tak&no breme nase; toda, na TrzaSkem ozemlju, kjer visijo vse sluzbe nafiih ijudi na nitki... kako naj nas uradnik napravi amortizaciiski raCun za desetletja. KonCno se je odloCil, da bo sam gradil. Tam nekje ob bazovski cesti med robido in brinjem sta si s sestro kupila parcelo, s katere se odpira po-gled proti Sejani in Nanosu. Meri nekaj nad 10CO kv. metro,v. Zemljo sta plaCala po 550 lir za kv. meter. Cena ni bila posebno ugodna, toda lastnik je dovolil dvoletni plaCilni odlog. Napravil je surov naCrt, ki ga je iz-pilil in priredil za tehniCni urad po-klicni iniienir: v visokem pritliCju dve sobi (4X3,4 in 4,4X3 m), kuhinja (2,40X3m) in kopalnica, Pri praktiC- ni izvedbi naCrta se je pokazalo, da bi se z majhnim naporom dal izko-ristiti tudi kletni prostor v stanovanj-ske namene, zlasti ker teren visi. Tako so spodaj pridobili viSino 2,40 m in s tem dve sobi (4x3 m in 5,40X4 m), stranisCe in garazo. Po proraCunu inzenirja-mojstra bi takSna hiSica stala 3,400.000 lir. V resnici pa bo stala 1,800.000 lir vAtev 5i parkete, opremo kopalnice, kuhlnje in pctrebna mizarska dela. StroSkov za gradbena dela ne bo, ker gradi sam. Se nikdar poprej ni imel v ro-kah zidarske zl ice in vendar gradi sam. Preden se je lotii dela, je iz knjig prestudiral gradbena tehniko, zlasti kako je treba meSati malto, kako cernent itd. Le v «pucanju» se ne Cuti popolno gotovega, zato bo za to delo naj ei zidarja. Pozabili smo zabeleCiti, da se je takoj nastanil na parceli. Zgradil si je neke vrste zidano barako. Nato pa po vseh gradbenih doloCbah loCeno pri-tliCno hifiico z eno sobo in kuhinjo, ki bo pczneje osta,ia materi. Delo na pravi stavbi napreduje seveda poCa-si. Zaradi sluzbe lahko dela na dan samo po, 2 uri. ZaCel je graditi junija lanskega leta, Ako ne nastopi kaj izrednega, bo hi§a konCana v treh le tih. Prizemlje bo surovo kmalu do ge ne opaziS. Materia! kupuje pri »Ne-beskem» na OpCinah, plaCuje ga spro-ti, le vCasih nekoliko zaostane. Od plaCe lahko odrine za material pri-bliCno 20.000 lir na mesec. Crni oblaki se zbirajo nad naSo develo, toda ko bi imeli mnogo tako podjetnih mo2, bi nikomur ne bilo treba iskati kruha v Avstraliji. E. K. LETOSNJI PRIDELEK PSENICE V ITALIJI cenijo na 80 milijonov sto-tcv. Mislijo, da bo za 10 milijonov manjsi kakor lansko leto, Cp ^onda M IZ A R J I ■ P9ske smre-S «ope, aiace-KME10.ALCI ■ snovein trdih P00JETNIKI 9 lesov, trama in paikete nudi n aj ug o dna j e CALEA Tei. 90441 T R S T Viale Sonnino, 24 IMPORT - EXPORT GORiy 0 IN LES STAVBENI MATERIAE TRST: Dradi in shladiica nl. Lumarmoca 2 - Tai. 96-556 VENEZIA s (Sgencija) Cft Sagredo IS. Sofia] 4199 — Tei. 29-154 D. z o. j. Trst, ul. Pascoli st. Telefon §t. 90-978 Smrekop Les Trdi sLavonskl les Slavonski parketi IIIUZ - 1ZV0Z Mehanicna delavnica in proda'a motornih vozil Tassan Bruno TRST - ul. Udine 61 - Telefon 37-512 Vam nudi po ugodnih cenah motorje,,MOSQUITO", motoci-kle , GANNA", dvokolesa pri-znanih znamk ter pribor za „VESPE" in „LAMBRETTE" F. SPADARO SPEDICUSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA STEV. 2 TEL. 33-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96 847 SCALO LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Postni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT ELEKTRO-INSTALACIJSKO PODJETJE TRST. Ul. BOCCACCIO ST. 10 Sprejemamo usa poprauila in naro-cila za nove instalacije useh urst elektricnih napeljau Poklicite r-aso telef. steu. 29-322 Se priporocamo I £ I C M A; IMPORT EXPORT TRST . TRIESTE Ul. Ginnastica 1 T e l b f o n i : Uradi st. 94-232 privatno 26-364 TELEGRAM : SIC MAMARE Tolms IMPORT-EXPORT Ljnbljana - Beethovnova 1/1 - Tei. 23915 Brzojav < Tobns-Ljubljana JAZBAR tftamblm CS3 O > P3 Vseh vrst lesa za stavbeniltvo - Vezane plosce vseh vrst TRST - URflD IN SKLADISCE SCALO LEGNAMI TELEF. 44-552 ZOAZI Xnldka SILA JOZEF UVOZ IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST — Ulica F. Filzi stev. 23 — Telefon 37-004 TahojSnja doSaoaf I.E.L.M.A.T. IMPORT - EXPORT TRST - TRIESTE - VIA FABIO FILZI 23 T»l.i 98-070, Izven urnlke 90-030 — 33*080 — Telogr.t IKLMAT-Trl©et* Kupiye : odpatka metala, le& za pledelauo in huljaoo fliodaja: (Jtloje in tahnicm pladmete !( Sio V pa is mi N «In cigmcija %a plodajo: TRST - UHoa Sv. Fnandlska stov. 46 - Telef. 28.940 Magazzini alla Stazione TRST — ULICA B. CELLINI 2 TELEFON 24-126 (I* ul. <3hega na trg Llbert&) PEtIHa IZBIRA DELOVNIH OBLEK - JOPlCEV - HLAC - DEZNIH PLASCEV -SRAJC - OVRATNIC - NOGAVIC — PlZAM — PULOVERJEV -PLETENIN VSEH VRST po najngodnej&ih cenah TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMACO IN UMETNO OBRT 'VENIA/UCOSLAVU LJUBLJANA — MESTNI TRG §TEV. 23 VELETRGOVINA PREDMETOV DOMACE IN UMETNE OBRTI: zobotrebci, indnstrijske iipke — Lesna galanterija in posoda: Skafi, sita • raz-licna nasadila - umet ni kovaSki predmeti „ K R O P A" IZVAlAMO VSAKO KOLlClNO: Prodaja na drob no v poslovalnicah v POR TOROZU In SK, NIROLAJU, i/ LJUBLJANI in na BLEDU Predstavnik za STO in sev. Italijo ini. f!OK ANOREJ, Irsl ul, l Anoelico Si. 8 - Tei. 78-087 Za idrijske cipke in rocna dela DIDlC GIUSEPPE Trst, ul. Carducci 10, tel. 24-931 TVRDKA DARIO NEO Hay. IMPORT-EXPORT Trst=Trieste, ul. Perarolo 35 Telef. 23-953 Auias-ewis » PREDSTAVNlSlVO za nadomestne dele italijan-skih, nem§kih in zavez-niskih avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorie, pumpe, injektorje ter traktorje TRST, ulloa Gattenl St. 7 lel. 44120/92898 Hotei „KOROTAN“ SEKIRA OB VRBSKEM JEZERU - KOROSKA r NAJMODERNEJ^E OPREMLJEN OBRAT Z VSEM KONFORTOM INFORMACIJE PRI U PRAVI LIST A >Sc 1 tt R i pai 01 D 'di ''oi '0 Vi( k to fih va kg< Ule ko 'iv. ka V ■ 6: (54 Ifli Hu GOVEDO IN KONJISTALNO V ZALOGIV NASEM DEPOJU v PRESTRANKU TELEFON PRESTRANEK 3 MU TRGDVSKA KOPER IMPORT EXPORT Za3topnilcEMILADAMIC-Trsl,ul.Valdirivo13 TELEFON 28-449 iiiaeanii -Zaloga islisl vinkol: Belosk, Malva-aia, Baikeia, H. Mario!. ter Igania In llkeriev Slalna MHUU PODlSIfA mial PLICA SETTEFONTANE 62 TELEFON 90-475 F1LOBUSI 11-18-19 ULICA SETTEFONTANE 62 TEEEFON 90-822 Ogled nasih VZORCEV, IZDELKOV in CEN Vas bo preprical, da ni enahih na nasem ozemiju RAZSTAVA V STIRIH NADSTROPJIH - Dvigalo na razpolago obiskovalcem OGLEJTE SI NASE TRGOVINE v: Ulica Carducci §tev. 19 - Telefon 37-398 R A Z S r AV L J E NI H 120 VZORCEV - TJRNIK: 8-12, 14-11.30 Contrada dei Corso - Ulica S. Lazzaro §tev. 1 - (ex Zancki) Telefon §tev. 37-838 OGEEJTE SI NASO ZAEOGO IZREDNIH PRIEOtNOSTI - UEICA DEI FABBRI 8 - TEEEFON 37-112 2. julija 1954 CJOSPODARSTVO Stran 5 S E n E 2, T R S T - OLICA FABIO PILZI S T. t 8 / I. . TELEPON o 10. julija morajo trgovei, po-' tavljalnice, trgovski predstavniki in > ri>dajni agenti za radio-elektricne a-atate in material izloCiti iz nevez-ega registra, predpisanega z ukazcm 62-1950, vpisne pole s podatki pre--kl-ov in izdaj blaga v mesecu juniju ^4 jih opremiti z zigom in podpisom ,rdke in poslati koncesioniranemu za-?du za radijske oddaje s priporoce-thl pismom s povratnim potrdilom. Do 10. julija morajo delodajalci lredloziti Zavodu za soc. skrbstvo 'ftPS) izpolnjene predpisane obrazee a. zavarovanje svojih usluzbencev za ^sec junij 1954 in nakazati Zavodu !llesek dolgovanih prispevkov za soc. lavarovanje- Do 20. julija je treba placati regi-‘trskemu uradu obrok davka na probet z vrednostnimi papirji za prvo tolletje 1954. Do 3. julija morajo imetniki radij- sprejemnikov placati takso in na-r°cnino za drugo polletje 1954. Vsak petek morajo trgovei in indu-•tnijci, ki so pooblasceni, dat placujejo ^svek na poslovni promet (IGE) s te-^nskim nakazilom, placati ta davek •ia prodaje, izvrsene v preteklem ted- 1u. NOVE ZAKONSKE DOLOCBE V uradnem Ustu ZVU (1., 11. in 21. iunija 1954) so bili objavljeni nasled-'‘ji novi ukazi: Ukaz St. 51 (11. 5.): Odobritev za-sedbe zemljisC obremenjenih s skup-•iimi sluznostnimi pravicami. CEBELARSTVO NA TRzASKEM V nedeljo so na trzaskem velesejmu Ptiredil »dan medu«. Po zadevnem Dredavsmju je bil razgovor o raznih iezavah, ki jih imajo cebelarji. Dr. Bobic je goyoril tudi o preganjanju os; v ta namen se uspesno uporabljajo po-tedice z vodo, pomesano s sisom ali ®ivom. Inz. Del Nerie potrdil, da se je Bobiceva metoda obnesla. Dr. Radiiio ie navedel podatke o cebelarstvu na Trzaskem: Leta 1949 je bilo v Coni A 1367 panjev, ki so bili last 76 kmeto-valcev, lansko leto pa 1760, ki pripa-'lajo 101 kmetovalcu. V coni A pride vsakih 11 hektarov zeml;e 1 panj. Kme-Hjsko nadzornistvo prispeva 30 % za labavo vsakega novega stdeonega Panja. Ukaz St. 52 (24. 5.): Predpisi o de-naturiranju mineralnih olj. Ukaz St. 53 (2. 6.): Imenovanja na izpraznjena mesta v stalezu uradni-kov zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Trstu. Ukaz St. 54 (8. 6.): PovraCilo dav-S6in pri izvozu predelanih rib. Ukaz St. 55 (8. 7.): Izpiti za pravne zastopnike v letu 1954. Ukaz St. 56 (11. 6.1; Omejitev brzi-ne pri voznji na cesti od Trsta do De-vina. Ukaz St. 57 (11. 6.): ZaCasni uvoz trdnega parafina za izdelovanje vzi-galic. Ukaz St. 58 (11. 6.): Podpisovanje izvleCkov iz katastralne mape pri de- litvah zemljiSkih parcel - sprememba ukaza St. 120-1950. Ukaz St. 59 (19. 6.); Sprememba sta-tistiCne nomenklature za nekatere vr-ste blaga. Ukaz St. 60 (19. 6.): Oprostltev earine za proizvod »C. 111«, ki sluzi za flotacijo mesane bakrene, cinkove in svinCene rude. Ukaz st. 61 (19. 6.): Obnovitev ne-katerih dovoljenj in nova dovoljenja za zaCasni uvoz. Ukaz st. 62 (19. 6.): Obnovljena in nova dovoljenja za zacasni uvoz. Ukaz St. 63 (21. 6.): DoloCbe o sod-nih izpraznitvah stanovanjskih pro-storov. IVAN TRINKO-ZAMEJSKI UMRL. V Trcmunu v Beneski Sloveniji je umrl znani slovenski pesnik Ivan Trinko-Zamejski v 92. letu starosti. Slava njegovemu spominu! »BALKANCI«, biVsi Clani nekda-njega trzaskega akademskega druStva ):Balkan«, so se zbrali preteklo so-boto v druzbi akademskega narasca-ja v Tomaju, da bi si ob Casi terana obudili spomine na mlade dni, hkrati pa da bi ohranili stike z danasnjo mladino. Ta. povezanost je toliko bolj potrebna danes, ko se zopet zbirajo temni oblaki na obzorju. SLOVENSKO KATOLISKO SKUP-NOST so na zborovanju pri Sv. Iva-nu v Trstu ustanovili konservativno usmerjeni TrzaCani, ki so biii doslej pristasi «Slovenske krsCanske socialne zvezea. Zvezi ofiitajo, da je zaSla na «sumljiva pota in se postavila ob bok Osvobodilne fronte«. AVTOMOBILSKE TOVORNE ZVE-ZE GRADEC-TRST. Zadnje dni so naSi Krasevci ob nekdanji cesarski cesti z Dunaja v Trst opazili vec ka-mionov s prikolicamji, ki so peljali blago iz Gradca v Trst. Med temi so bili tovorniki podjetij Herbst in »Schnitzer« iz Gradca. Avtomobilske tovorne zveze med Avstrijo in Trstom Cez Trbiz in Videm obstojijo ze delj Casa. STANOVANJSKI 1ZUON1 ODLO-ZENI, Sodne stanovanjske izpraznitve so bile z ukazom ZVU st. 63 odloze-ne. Sodnik ima namrec pravico, da v trzaski obCini odlozi izpraznitev za en mesec, ako govorijo za to tehtni razlogi. Odlozijo se lahko izpraznitve, ki so bile doloCene ali bodo doloCe-ne z razsodbami od 1. januarja 1953 do 30. junija 1955. Izvrsitev sodnega izgona iz stanovanja se lahko^ podalj-sa za eno leto, ako gre za razsodbe, izrecene pred 1. januarjem 1953. U-kaz Vojaske uprave 175, ki je dajal pravico sodnikom, da odlozijo izpraznitve, je zapadel pred 7 meseci. Med tem Casom je bUo sodnijsko izpraz-njenih 4000 stanovanj. BEGUNCI IZ CONE B. Trzaski listi poroCajo, da se je v juniju do 22. priselilo 483 Ijudi iz cone B (v mesecu maju 392). Stevilo priseljenih je od 8. oktobra 1953 doseglo 4768. Ta~ borisCe na Opcinah so ze napolnili. Odrasli priseljenci prejemajo podpo-ro 8000 lir na mesec. Mncgo jih ima ze delo, medtem ko ostanejo domafii-ni brez ppsla. Na Trzasko prihajajo tueji istrski beguncl, ki so se najprej naselili v Italiji, Ces da se tam ne morejo privaditi. Trzaska zavaroval-nica Assicurazioni Generali je daro-vala 5 milijonov lir Ustanovi za po-moc iz Julijske Krajine in Dalmaci-je (Opera per 1’assistenza ai profu-ghi giuliani e dalmati), ki zida hise za priseljence pp slovenskih vaseh na Trzaskem. NOVO LADJO PETROLEJKO »AL-DERAMINE« so splovili v Zdruzenih jadranskih ladjedelnicah v TrziCu. U-mazana nosilnost ladje znasa 18.700 ton, dolga je 160 metrov, siroka 22,20 ih visoka 12,15 m. Nova ladja je last druzbe »Ente Nazionale Idrocarburic. POVISEK PLAC POLJEDELSKIM DELAVCEM NA GORISKEM. V uradu za delo v Gorici je bil med predstavniki sindikatov in posestniki podpisan sporazum, s katerim so bile plaCe kmetijsldh delavcev povisa-ne za 5,07 lire na uro, tako da bo njihov zasluzek od 1. junija 1954 zna-Sal 155,50 lire na uro. 32 KG JEKLA NA VSAKEGA JU-GOSLOVANA. Danes znaSa jugoslo-vanska proizvodnja jekla povpreSno 32 kg na vsakega Jugoslovana, ako raCunamo, da je v drzavi 16 milijonov in pol Ijudi; pred vojno je zna-Sala 15 kg. Za izgradnjo zelezarn je bilo doslej vlozenih 97 milijard dinar-jev; letos bodo v ta namen vlozili se 32 milijonov. ZA BOLJSO OPREMO JUGOSLO-VANSKIH TOVARN. Beograjska vla-da je dovolila posebne olajsave za u-voz industrijske opreme iz tujine. 15 vaznejsih podjetij bo nastopalo skup-no pod imenom »Jugoinvest« pri na-bavljanju industrijske opreme v tu-jini. 44. OENOVA JE PREPLULA EKVATOR Deset dni sivljenja na kopnera ne Predstavljajo das posebnih tezav, se 'iXjsebno, ako izkljuiimo iz tega tiiiu-&tja sitno zeno in neznosno snaho. 2 nami je seveda bilo popolnma dru-Baae. Deset dni, ki smo jih do tedai Prenveii yia, nati malj 'lacLjt, sredt *aiov, neviht in, neznosne vrotine, to se nam zdeli cela veinosl in sko-ro smo ze pozabili na vse, kar smo doziveli preden smo se izrodili v ob-lem divjega oceana. V kolikor so nasi navigacijski ra-CkTij na podlagi primitivnih naprav, ki smo jih imeli na brodu, ustrezali totnosti, je bil ta dan za nas posebne vaznosti. Pribiizno opoldne bi nam-TeC morali prepluti Ekvator. Na bro-du so bile za ta svecan dogodek v ie-ku velike priprave. Ne vem, Kdo je bil tako hudomuSen, da je naivnegn Uomeza posial ze rano zjutraj na kljun ladje z nalogo, da tocno opa-zuje, kdaj bo ladja prerezala velixc brno 6rto, ki naj bi po mnenj-i du-hointega nagajwca predstavijala fl-kvator. ToCno opoldne je brodska sirena naznanUa preplovitev poiutnika. Do-bim se je Gomez razodaran ozirai po brni orti, se je na krovu pojaviil Po-eedon s svojim pestrim spremstvom in eacel s krsCenjem tistih, ki so p->vic i’ ZrJljenju zapluli v juzna pMuto saeta. Dva strasna morska razboj-nika sta uboge zrtve namakala v ve-liko vedro starega strojnega oija, medtem ko je strojnik Mile, naiem Ijen v Pozejdona, vsakega posebej u-duril e Zelezno harpuno po zadnjrd. To delo je opravljal s tako vnemo. da so ubogi novokrsdenci Se par dni kasnejc cutili bolecine na tem obeut-Ijiveni delu telesa. Dotnik Vildris je predstavljal mor-sko vilo, ker mu je stvarnik po mne-nju komisije podaril za to najbolyse rekvizite. Kazile so ga samo tanke, dobro vegovane erne brCice, poiobne tishm, ki jih lahko opazite pol no-soir. tistih ))Trza6anov«, katerih po-reklo je tam nekje na sondnem juyu. Ko je bila zabava na vrhuncu ra-zigranosti, se je na krovu pojavil Se neverjetno dobro nasemljen crnec. Ker si nisem mogel zamisljali, kak-Sno zvezo je ta imel z veselo Pozej-donovo druscino in ker na njegovem obrazu nisem nikakor moge\ razbrati potez katerega koli mojih sotrpinov, sem si ga zelel poblize ogledati. Na tem svojem potovanju sem do-zivei Ze toiyco nenavadnih presene-Cenj, katere bi normalnega iloveka gotovo spravile iz duSevnega ravno-tezja, a sem jih k)jub temu mimo prenesel. Kot so se iznenada pojavile v mojem zivljenju, tako so tudi hi-tro izginile v pozabi in vrtincu ved-no novih dogodkov. \ ZAMORSKA PRIKAZEN Vse drugace pa je bilo s to zamor-sko prikaznijo, ki se je sredi Atlant-skega oceana kot ptiCje straSilo pri-kazala na polju moje domisljije. In bila je res prava prikazen, ki me je za nadaljnjih pet dni prikrajSala mir in tako potrebni sen ter me Se sedaj testo obiskujs v nemimih noteh. Ko sem se priblizail erneu in je ne-nadoma. utihnilo razposaKjeno krica-nje prisotnih, me je le-ta sprejel s tako naivnim smehljajem,, ki je iz-razita znacilnost tama pripaanikov erne rase, kadar se znajdejo p, za-dregi. Ni bilo nikakega dvoma. Pred menoj je stal in se tiho muzal pravi Crnec. Kdaj in kje je prisel na brod in kdo mu je pri tem pomagal, so bile prve misli, ki so Sinile v mojo raz-greto g\avo. Zaman sem preplaSenega fantina p vseh mogoCih jezikih in narecjih, ki sem jih poudarjal z zna-CUnimi gestami obeh rok, obkladal z vsemogocimi vprasanji. Na zalost je siromak znal samo svojo cvllukafrSCi-no in edini rezultat tega pogovora je bil vedno bolj raztegnjeni nasmeh na njegovem obrazu. Vst ostali, ki so prisostvovali temu smeSnemu prizor-u, so se 'fcot dogo-vorjeni zaCudeno, spogledovaH im se Usn \m\m Strokovna industrijska sola na Op-cinah je kakor vsako leto tudi letos priredila razstavo roCnih dei svojih gojencev. Razstava je bila razporeje-na v 3 solskih sobah; zenska roCna dela so zavzemala kar dve sobi. Dijakinje I. razreda so razstavile Ijubke garniture za dojenCke, blazine s kvaCkanimi vstavki, razne kvacka-ne prtiCe, torbice in pletene sale ter nogavice. Lepe risbe z narednimi ornamenti in elementarno perspektivo so krasile stene. V uCilnici, kjer so bila razstavljena reena dela ucenk IX. razreda, je bilo opaziti vecjo izurjenost in spretnost v izdelavi lepih Cajnih garnitur, spalnih sraje in perila sploh, ki so jih ucen-ke same krojile, ter zahtevnih plete-nih rokavic. V III. razredu so uCenke pokazale pravo popolnost v mrezenju in opre-mi rjuh in blazin. V krojenju so ze tako napredovaie, da so si same skro-jile in izdelale obleke. V tem razredu je zanimiva tudi razstava raznih 11-kerjev in kompotov. MoSka roCna dela so bila razstavljena v loCeni veUki uCilnici. I. razred je poieg risb z geometriCnimi liki in elementarnimi projekcdjami razstavil razne lazje lesene in zelezne izdelke (stolCke, deske za likanje rokavov in za mesenje testenin, kladiva, sestila, kotnike). Gojenci II. razreda so se iz-kazali z risbami s senCenjem geome-triCnih teles in raznimi projekcijami. V mizarskem delu so izdelali vzorce z raznimi lesnimi vezami. Obogatili so inventar solske fizikalne zbirke z a-paratom za merjenje utezi in druge e-lementarne naprave, ki se uporabljajo pri pouku fizike. Pomagali so tudi dijakom III. razreda pri sestavljanju poljske kovaCnice. UCenci III. razreda so razstavili zelo tezke risbe in naCrte za kompletno vili), fctrehe, lesene m&stove,:. razne strojne dele. Izdelali eo tudi naert lesne struznice, ki jo nameravajo zgra-diti prihcdnje solsko leto. Obiskoval-ci razstave so lahko obCudovali dve lepo izdelani kuhinjski ornari, kom-pletne postelje, satulje, pletene stole, politirane mizice s sahcvnicami. Izdelali so tudi ogrodje za krozno zago. Vsako leto je opaziti napredek v izdelavi zenskih kakor tudi moskih roc-nih dei. To je toliko bolj hvalevred-no, Ce upostevamo, da Sola razpolaga samo z dvema udlnicama, ceprav ste-je Sest razredorv. Zaradi pomanjkanja prostorov so bile deklice prisiljene imeti roCno delo v deski delavnici. Prihodnje leto bodo na OpCinah do-vrsiU novo poslopje za otroski vrtee. Tako bo uCilnica, v kateri je bil do letos otroski vrtee, izpraznjena. Tudi solska kuhinja se preseli v nove pro-store. Vodstvo sole upa, da mu bodo dodelili ta dva prosiora, in sicer pr-vega za ucilnico, drugega pa za mi-zarsko delavnico. Absolventi strokovne Sole so zelo ce-njeni. Dokaz tega je, da so doslej vsi naSli zaposlitev, tisti pa, ki so nada-Ijevali Studij na srednje-tehniCni soli, so se dobro izkazali. ek. RAZSTAVA INDUSTRIJSKE SOLE V ROJANU Tudi letos je industrijska drzavna Sola v Rojanu priredila razstavo iz-delkov dijakov in dijakinj. Razstava je obsegala 4 veUke uCne sobe. Starsi so se ob pogledu na razstavljene pred-mete razveselili uspeha svojih otrok. Izdelki vseh vrst, pa tudi risbe so bili na viSini. Letos je obiskovalo ro-jansko solo 365 dijakov in dijakinj. Skoda, da je letos razstava. trajala samo 5 dni. v I v > i OUIQ M UfJumuil TECAJNI IZPIT NA NI2JI STRO-KOVNI TRGOVSKI SOLI Ni2ji teCajni izpit na tej Soli je de-lalo 48 rednih dijakov in 1 privatist. Izdelalo je 15 dijakov, in sicer: Mi-klavc Livij, Dadoicovich Lucijan, Az-zolin Franka, Bogatec Valerija, Co-sina Ada, Demark Helena, Strani Ir-ma, Brandolin Ana Marija, Ciacchi Mareela, De Lucia Barbara, Furlau Eida, Majcen Ana Marija, Sancin Li-vija, Tureo Sergija in Umek Mirela MALA MATURA NA SLOVENSKI NI2JI SREDNJI SOLI. Letos se je prijavilo k nizjemu teCajnemu izpitu 159 kandidatov: 74 deCkov in 85 de-klic. Izdelalo je 77 kandi iatev (25 deCkov in 52 deklic), t. j. za skoraj 50o/c. Popravni izpit v jesenskem roku ima 70 kandidatov: 43 deckov in 27 deklic. Deset uCencev je bilo odklo-njenih za eno leto, m:d temi 4 deCki in 6 deklic. Zaradi bokzni bosta de-lala izpit jeseni dva kandidata. Za I. razred gimnazije se je prijavilo 134 dijakov; sprejemni izpit je napravilo 132 dijakov, medtem ko bosta 2 ponovila izpit v jeseni. Socioini ^ WMNKl BLED -—= \)as [/Mi 00 20. APRIU SO ODPRTI HOTELI ZENSKA DELOVNA SILA V JU-GOSLAVIJI. Skupno stevilo zaposle-nih v Jugoslaviji znasa 1,360.000; od tega odpade 20,7% na zensko delovno silo. Razmeroma je najveC zensk za-poslenih v Sloveniji (28,6%), nato v Hrvatski (24,5%), Srbiji (18,60%), Cr-ni gori (14,8%) in v Makedoniji ter Bosni iin Herceogvini (13,4%). Naj-veCji odstotek zensk je zaposlenih v tekstilni industriji, in sicer 64,5% od skupne deiovne sile v tej panogi, na-dalje v tobaCni industriji (56%), gra-fiCni industriji (44,1%), v industriji predelave celuloze in papirja (42,2%) in v industriji gume (4,4%). Najnizji odstotek zenske deiovne sile je v pro-izvodnji in predelavi premoga (5,9%). V primerjavi z letom 1951 je padel odstotek zena, zaposlenih v industriji, od 24,7% na 23,8%, v gradbenistvu od 9,3% na 6,7%, v trgovini od 32,7 na 30'°/o in v obrti od 24,2 na 18,l°/o. Zvisal se je samo v gozdarstvu, in sicer od 11,1 na 16,6%. V povprecju je odstotek zena, zaposlenih v teh indu-strijskih panogah, za 2% manjsi kakor v letu 1951; nazadoval je namreC od 22,7 na 20,7%. «Slovenski etnograjv., letmk VI do VII, 1953-54. Izdal etnografski muzej v Ljubljani. Zalozila Drzavna zalozba Slovenije, Ljubljana 1954. Med dru-gimi sestavki prinasa razpravo Sergija Vilfana »Qb nekaterih starih ze-nitnih obiCajih ob so§kih in beneskih Slovencev ter razpravo Vilka Novaka «Doneski o tkalstvu in suknarstvu med Begunjami in Zirovnico«. Inz. Hrovat Alojzij: KraSka Ilovi-ca — njene znacilnosti in vpliv na zgradbe. Zalozila druzba Drzavna za-lozba, Slovenije. Studija sloni pred-vsem na lastnem opazovanju v na-ravi. Bogato je opremljena s slikami z nasega Krasa, s Postojnskega in Do-lenjskega. Knjiga je pisana dovolj poljudno, da. jo lahko razume tudi nestrokovno izobrazeni Citatelj. ► GRAN HOTEL TOPLICE ► 3ELOVICA ► PARK HOTEL ► KRIM ► TRIGLAV ki Vam nudijo prijelen oddih ob slikovilem Blejskem jezeru ---- ■"T ‘'■IT W7T rWI Na svojih polovanjih v inozemstvo [Svico - Jugosla- SJ • w • Mum M. • vijo i(dj se p0slujujte naje turiStiCne UFFICI0 VIAGGI SVIZZERO-IRIESTINO PiSARNE - Informacije - Holelske rezervaciie TRIESIE - Ul. F. Filzi 5 - Tei. 35519 Turislicne individualne in kolektivne vize. IvhUKA * M JC&fatbC' UST ANOVLJENA LETA 1860 TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO EMAJLIRANI STEDILNIEI IN PEGI NAJMODERNEjSlH 0BLIR NA VSA G0RIVA ♦ P0P0LNA 0PREMA ZA KUHINJE, JE-D1LNICE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA NERJAVECEGA (IN0X) JEKLA ITD. ♦ ELEKTRICNI LIRALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STR0JI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIRI ♦ DEK0-RATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, 0D RERAMIRE D0 BRUSENEGA RRISTALA ♦ LESTENCI, TER VSEH VRST ELERTRlCNE LUCI, RLASlCNE IN MODERNE 0BLIRE TRST — Pl AZZA SAH GIOVANNI, 1- TELEFON 35-019 Novo t/ospeli sezonski Izdelki Oglejte si nase nove modne sezonske izdelke moskih, damskih in otroskih cevljev - Priporoca se z.a nakup. CALZOLERIA FIORENTINA Soc.ar. I. TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL 96-536 'V' pjiSlaniscu Med 1. in 23. junijem se je ladijski promet skozi trZaSko pristaniACe gibal ta-kole: ITALIJANSKE IN TRZASKE LADJE »Elio« je priplula iz Valence s 47 t In se vrnila s 677 t. »Maria Cristina D.« Je pripelj.ala iz Tripolisa 16.649 t surovega olja, se vrnila prazna in zopet priplula v Trst natovorjena. »Irma« je priplula iz A-leksandrije z 245 t in se vrnila z 284 r. »Citta di Cata,nia« je prispela iz Ganove s 14 t iri odplula na Malto s 371 t. >>Gio-sue Borsi« je prispela iz Londona. s 120 t in odplula v Hamburg z 2.860 t. PRIPLU-LE SO; «Diodato Tripcovich« iz Ras Ta-mura s 15.931 t surovega olja, »Enri« Iz Benetk prazna, «Chioggiaa iz Bejruta s 1,065 t, »Catarina« iz Ancone prazna, «Primo» iz Benetk prazna, «T.uropa» iz Cape-towna z 261 t, «Christine» iz Fana prazna, «Dcino» i Cape^owna z 240 t, «Messapia» iz Hajfe s 199 t, «Aequitas Secondo» iz Norfolka z 10.104 t premoga »Perla« iz Kalkute s 120 t, «Rosalinda» iz Akcaja s 5.000 t, »Campiidogllo« iz Bejruta s 542 t, »Ci!t5 di Siracusa» iz Valence z 8 t, «De-neb» iz Ravenne prazna. ODPLULE SO: «Vildren» v Pirej prazna, «Elba» v Se-stri Ponente z 2.500 t jekla, «Toni» v zaprli v sumljiv violk. Dobro sem ve-del, da se med njimi skrivajo krivei tega teZkega prestopka in sam sebi sem obljubil, da ne bom odnehaW, do-kler jih ne razkrinkam in dobro kaz-nujem. ZnaSel sem (se nenadoma pred skoraj nepremostljiva ovim prestopka, ki ga pomorski zakonik prav tocno obravnava na celih treh straneh. Na izbiro sem imel dve izhodni poti, in sicer: povedati pobalinu, da je od trenutka, ko se je pojavil na krovu nase ladje, v pripornem stanju in da bo izrocen oblastem prve luke, ki jo bo ))Genova« najhitreje lahko doseg-la. Druga reSitev je bila, zapreti oci in se napraviti lepo neumnega ter temu veseltmtu pustolovcu, dati pri-loznost, da v pernambuku izgine z ladje praiv tako iskrivnastno kot je na otoku Mayu prisel nanjo. Po dolgem premijtljevanju sem se odloCil, da krenem s prve, prave poti, ker sem vedel, da me bo le-ta pri-peljalla v neSteto neprijetnosti in ne-izbezno{ ‘pjsarjenje raportov\j ki jih nad vse sovrazim, ter sem se odloCil za drugo stranpot, po kateri se bom najlaze brez usodnih posisdic re&il nezazelenega potnika. Tedaj sem sele razumel, zakaj so nam na otoku Mayu pripravili tako lepo slovo, nikakor pa mi ni Sio v glavo, kje je tical vseh teh deset dni naS tajni potnik in kako se je po-Cutil, ko nas je v viharju tako ne-usmjtl]enct\ premetavalo, K. P. (Se nadaljuje) Split prazna, «Triton Maris» na Reko praz na in se vrnila iz Latakije z 2.000 t, «Bar-lelta« v Carigrad in se vrnila s 84 t, »E-sp.eria» v Bejrut natovorjena in se vrnila s 104 t, «Vittorio Z.« v SanfAntiaco prazna, »Salvore« v Geddio natovorjena, »Val-fiorita» je cdpiula v Benetke prazna in se vrnila iz Ancone prazna, «Fredianna» je odplula na Reko prazna in se vrnila iz Akcaja z 2.000 t zelezne rude, «Otran-to« v Carigrad natovorjen.a in se vrnila s 340 t, «Risano» v Bombaj z 2.306 t, «Ardea» v Split natovorjena, «Ermenegildai» v Pirej s 400 t lesa, «Valtellina» v Sibe-nik prazna «Otis» v Pirej natovorjena z gorivom, «Rinucci» v Sestri Ponente s 1.200 t jekla, «Teresa Cosulich» v Kaza-blamko natovorjena, «Generoso» v Odeso prazna, »Ambra« v Lobit s 175 t, »Fer-nanda» v Ravenno s 511 t mineralnega olja, «Murex» v Split prazna, «Manuel» v Pirej s 611 t lesa. GRSKE LADJE «Maria» je odplula v Benetke prazna. «Kozani» je odlplula v Heraklion natovorjena. «Astipaleai» je odplula v Pirej natovorjena. «Plotarkis Blessas» je priplula iz Pireja s 60 t in se vrnila s 340 t. «Sofia F.« je priplula z-Reke prazna in odplula v Patras z 825 t. «Christina» je priplula iz Smirne z 42 t. «Achilleis:» je priplula iz Pireja s 35 t in odplula na Krf s 15 t AMERISKE LADJE «Exfordi» je priplula, iz ZDA natovorjena. «Chian Breeze» je odplula v New York prazna. «Excellency» je odplula v ZDA natovorjena. «Stella Lykes» je priplula iz New Orleansa z 875 t in odlplula v Pirej natovorjena. «Etchester» je priplula iz New Yorfca s 93 t. «Nordcuba» je pri-peljala iz New Orleansa 9.575 t zita. «Com-pass» je prispela iz New Orleansa z 9.205 t 2ita. ANGLESKE LADJE «Edenwoodi» je ,priplula iz Hulla z 217 t. «John Lyras» je odplula v Odeso prazna in se vrnila iz Fort Arthura z 9.181 t premoga, «Lucerna» je odplula v Augusto natovorjena s petrolejem. «John Star» je priplula iz Norfolka, z 10.028 t premoga. «Algerian» je prispela iz Liverpoola s 60 t in odiplula na Reko natovorjena. »Bri-tish Strength» je odptula v Benetke prazna. HOOLANBSKA «Dido» je priplula Iz Am-sterdama s 150 t; «Phidias» je prispela iz Rotterdama s 344 t. ARGENTINSKA »Rio Cuarto» je odplula v Buenos Aires natovorjena; «Rio Belen» je priplula iz Buenos Airesa s 37 t. TURSKA »Ilgaz« je od-peljala v Sm,irno 34 t papirja in se vrnila iz Mersine s 387 t; «Ozani» je priplula iz Pireja s 57 t. PANAMSKA «Nadia» je prispela z Reke prazna; «Mariasia» je priplula iz Benetk prazna in odplula v Alek-sandrijo s 375 t. IZRAELSKA «Kimneret» je odplula v Hajfo natovorjena; «Nakh-shon« je odplula v Hajfo natovorjena. —ru PROJEKTIRA-NJE-MONTA2A CENTRALNIH KURJAV IN VO-D O V OD NI H INS TALACIJ KLEPARSTVO OLICA S. GIUSTO16 - TELEF. 93-609 DIREKCIJA- RIJEKA Telegrami: lUGOLINDA - Tei. 26-61, 26.52, 26-63 (poldne) 26-61 uzimziiJE lUiumi potwishh RraGurai promet iz jadrana 11: SEUERN0 AFRIK0 IN SEUERN0 EUROPO VSARIH 7 DNI TURCIJ0 IN GRGIJO „ 7 DNI B LI N JI V ZII 0 D „ 7 DNI SEUERN0AMERIR0 „ 10 DNI Zaslopstvo v Trstu: "N 0 R D - A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 Telegrami: „N0RD-ADRIA“ ■ Trieste ■ Tei.: 37-613, 29-829 Dradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi stev. ? SOSIC s o s s I MARIO OPI! IN E. M M0N1E RE 4 - TEL 21-155 PruJajamo pl/nske, elchtricne fn drugo stodilnfko znamke „ZOPPAS“, radio aparate priznanth xnamh in eiekiricni mato r i ai ZASTOPSTVO „M<|UIOASA« Nabavite ga lahko v Bazovici, Padricah, Trebcah, Konkonelu in Velikem Repnu ■ Prodajamo tudi na obroko . Oono ugodnol ——- GoStilna .. E* mmm mmmm mm gm mm mm v* y v i An, S UL. CARDUCC/ ♦/ j/)]] PostreZemo Vam r. najboljsim domacim in istcskim vinom in dumacim prsutom TRZNI PREGLED TrzasRi trsr KAVA TRST. Cene kave na trzaskem trgu so ostale neizpremenjene; stevilo skle-njenih kupcij je bilo zelo omejeno. Po93.72 Koruza (stot. dol. za busel) ■ • - 154 Vz — 159 7, NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 30.— 30,— 30.- Cin (stot. dol. za funt) . . . 98.75 93.50 96.50 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 13.80 13.80 14,— Cink (stot. dol. za funt) . . . 10.50 11.- ]'.— Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 21.50 21.50 21.50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 60 — 60.— 60,- Bombaz (stot. dol. za funt) . . . 35.45 35.25 34.90 Zivo srebro dol. za steklenico . . . 270.— 272.5C 275,— Rava (stot. dol. za funt Santos 27) . . . . 89.3/, 86.50 90.50 LONDON Baker (f. ster, za d. tono) , . . . 241 239 V4 239 V4 Cin (f. Jiter. za d. tono) . . . 725.‘/2 725 753,— Cink (f. ster, za d. tono) . . . 813/4 78 3/4 7874 Svinec (f. ster, za d. tono) . . . 08.3/4 96,- 98 — SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . . 482— 46.650 454.90 VALUTE V MILANU 18. 6. 54 28. 6. 54 Min. Maks. Funt sterling 6.200 6,225 6 200 6.250 Napoleon 4.650 4.600 4.600 4.650 Dolar 629,— 630 629,- 630. Franc. frank (100) 173,50 175 173.- 175.- Svicarski frank 147,— 147.25 147,— 147 25 Funt st. papir 1.740 1.750 1.740 1.750 Avstrijski siling 24.25 24.23 24.20 24.30 Zlato 717 717 173.- 717 BANKOVCI V CURIHU 28. 6, 1954 ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8.46 Anglija (1 f.st.) 11,82 Holand. (100 fi.) 111 c Francija (100 fr.) 1.1774 Svedska (100 kr.) 79.5 Italija (100 lir) 0,68.7« Izrael (1 f.st.) 1.40 Avstrija (100 s.) 16,47 Spanija (100 pez.) 9.965 Cehoslov. 10.— Argent (100 pez.) — NemC. (100 DM) 101,10 Egipt (1 f.st.) 11,25 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 18. 6. 54 28.6. 54 Min. Maks. Juzna feleznica 1.282 1.302 1.282 1.305 Splosne zavarov. 13.080 13 525 13 080 13.525 Assicuratrlce 3 620 3.530 3.530 3.620 Riun. Adr. Sic. 5.650 3.650 . — Jeroljmic 4.240 4.235 4.240 4.235 »Istra-Trst« 1.200 1.200 . — »Losinj« 7.750 7.750 — . — MartinoliC 4.200 4.200 . — Premuda 9.750 9.750 _ — Tripkovic 9.700 9.600 9.600 9.700 Openski tramvaj 1.700 1.700 . — Terni 175,— 196,50 175.- 196.50 ILVA 237 265,— 237 265 Zdr. jadr. ladjedel. 294 250 250 294 Ampelea 1.000 1.000 — — Arrigoni 1.000 1.000 — — KAAECKE ZVEZE SEPEZ: TRST - ULICA FABIO FILZI ST. IO I. - TELEFON ST. 54-513 Previosl pri skropljei s strupenimi sapivi pir, so letos v veliko nadlego kmetu tudi gosenice. Te so se spravile celo na hraste. Pri vseh arzenikovih skropivih (ar-zenikova bordoska brozga, arzenikova zvepleno-apnena brozga, nosprasit, nosprasen i. dr.) je potrebna skrajna previdnost pri pripravi brozge in pri skropljenju. Med skropljenjem je pri-poroCljiva majhna krinka (maska) a-11 robee, ki si ga privezemo pred nos in usta. 061 varuje najbolje klobuk s sirokimi krajci ali fiepica s sirokim Sfiitom. Ocala se niso obnesia, ker se kmalu zarose z brozgo, da nic ne vi-dimo. Takoj po skropljenju si je treba kar najskrbneje umiti roke in obraz, zlasti pa usta, da ne dobijo strupa v telo. Iz tega razloga se je tudi kajenja med delom treba brezpogojno vzdrza-ti. Prazno posodo od arzenikovih pri-pravkov (doze, skatle) je treba spra-viti na varno mesto, da je ne dobe otroci v roke. Arzenikova brozga se ne sme polivati po tleh, ker tvori ne-varnost za cebele. Ker utegne biti skropljeno sadje nevarno za uzivanje in drugo upora-bo, mora biti zadnje skropljenje z ar-zenikovimi skropili konCano najmanj 5 tednov pred branjem. da more dez skropivo kolikor toliko izprati. V vlaz-nih okollsm z obummi paaavmami je ta nevarnost manjsa kakor v su-hih, koder se drzi brozga na sadju Cesto tja do branja. Sadje, dolofieno za napravo sadnega vina, sadnih sokov in drugih izdel-kov, je treba pred porabo vselej teme-Ijito oprati, da odstranimo z drugo nesnago vred tudi nevarne arzenikove spojine, ki bi mogle kasneje pri uzi-vanju takih izdelkov povzrociti bolj ali manj neprijetne prebavne motnje. Koder gojimo pod drevjem zelenjavo ali jagodasto sadje, z arzenikovimi brozgami sploh ne kaze skropiti, ali pa bi jih morali uporabljati le pod pogojem, da, sadeze pred skropljenjem pod vsakim drevesom s 6imer koli do-bro pokrijemo, da ne pride nanje skropivo. Skropiti je treba le ob mir-nem vremenu, da veter brozge ne raz-naSa po nepokritih sadezih, Pri travniskih nasadih in povsod, kjer prideiujemo pod drevjem krmo za zivino, pocakajmo s kosnjo po skropljenju z arzenikovimi brozgami vsaj 2 do 3 tedne, da izpere dez skropivo s trave in jo napravi neskodlji-vo za krmljenje. Ako je krma godna, jo spravimo po moznosti pred prihodnjim skropljenjem. Treba bo v vsakem posamez-nem primeru preudariti, kaj nam do-nasa veC koristi: takojsnje skropljenje in odlozitev kosnje ali spravlja-nje krme ter takoj nato skropljenje. Ob vlaznem vremenu in moCno se pojavljajocem skrlupu se bomo odlo-6ili praviloma za takojsnje skropljenje, ob suhem pa za prehodno sprav-Ijanje krme. Ker od julija naprej arzenikovih skropiv praviloma ve6 ne uporabljamo, nam spravljanje sena in otave tedaj ne dela nobenih pre-glavic in lahko pasemo v nasadih zivino, Ceprav so bili skropljeni z bor-do§ko ali zveplenoapneno brozgo. Da ne smemo pusCati dva do tri tedne po Skropljenju z arzenikovimi brozgami v nasad domaCe zivine, je umljivo samo po sebi. Tudi perutnino bo treba po skropljenju za 10 do 14 dni pripreti, Ceprav je videti za arze-nik nekoliko manj obdutljiva. NajuCinkovitejse je skropljenje ne-posredno pred in takoj po cvetju sad- nega drevja. Med evetenjem pa ne smemo nikdax skropiti, ker bi osko-dovali nezne evetne dele, pestiCe in prasnike ter zmanjsali pridelek. Tudi Cebele bi bile zaradi takega skroplje-nja v veliki nevarnosti, da se zastru-pijo in poginejo. PrviC po cvetju kaze skropiti sele potem, ko je odcvetelo najmanj 90% cvetja ter Cebele drevja ne obletavajo veC. Glede na Cebele, ki trpijo ob susi zejo, ne gre skropiti tako, da bi od drevja kar kapljalo. Taksno premoCno skroplijeriije poleti rastlinam veC skoduje nego koristi. SE VRABCI SO SE SPRAVILI NA KMETA. Na trzaskem Krasu so se letos vrabei lotili tudi jeCmena. Okoli BrisCkov so pozobali vse zito na po-Iju. Sejanje psenice so na spodnjem Krasu opustili ze poprej prav zaradi vrabcev. Poleg koloradskega hrosCa, ki se je letos z vso silo vrgel na krom- OBVESTILO ZIVINOHEJCEM Razdeiljevanje mesanice mocnega kr mila »SOLE« za krave molznice Za sirjenje in bolj uspesno uporabo mocnih krmil, primernih za vzrejo molzne zivine, ki vsebujejo vse potreb-ne snovi za dosego cim visjega prido-bivanja mleka, prirastek na tezi in cim daljso molzno dobo, je kmetijsko nadzornistvo pricelo v ponedeljek raz-deljevati nazakila za nakup mesanice mSOLEk v zapecatenih vrecah po 50 kilogramov- Da bi po moznosti zivino-rejei podroeja cim bdlj spoznali vred-nost tega krmila, bo kmetijsko nadzornistvo dajalo vsaki kmetiji samo po 50 kilogramov te mesanice. Ker stane kilogram mesanice 60 lir, prispevek pa znasa 20 lir za vsak kilogram, bo mo-ral zainteresirani zivinorejec ob dvi-gu nakazila poloziti razliko v ceni, to je 40 lir; za celo vreco skupaj 2000 Hir- Kmct in vrtnar v julijn Na polju in na njivi. Pozanji zito, preden popolnoma dozori v klasju, ker sicer bos mlatil prazno slamo. Cas je, da sejes cinkvantin in ajdo1, ker bosta sicer tezko dozorela v jeseni. Koruzo moras okopati in osipati, preden poze-ne cvetje in storze. Ce je zastala v ra-sci in ima bledo listje, pomagaj ji z dusikastimi gnojili (50 kg solitra ali pa zvepleno kislega amoniaka na hektar). Pregledati moras dobro krompirisce in paradiznike, ali jih je morda napa-del krompirjevec ali koloradski hrosc. Zgodnji kromlpir moras izkopati, do-kler je krompirjevica se nekoliko zelena, zlasti ce je pridelek namenjen za seme. Pripravi vse potretono za iz-kopavanje ranega krompirja: ijudi, orodje, vrece in shramibo. Krompir za seme_ vsaj za lastno uporabo, odbiraj takoj pri izkopavanju od grmov, ki si jih ze zaznamoval kot najlepse. Ne pozahi na setev koruze za zeleno paso, da bos z njo prihranil vec sena za zi-mo. Na vrtu- Presajaj se cvetaco', pozno zelje in ohrovt ter gomoljasto zeleno. Sej zopet korencek za pozno esen. Pri-meren je cas za setev brokelj, rdeeega radica, cikorije in prve solate endi-vije. Semenice petrsilja zelene, radica, solate in dmgih vrtnin moras po-brati, preden se popolnoma posusijo, da se pri pobiranju ne osuje preveC se-mena. Pobiraj semenice najrajsi zgo-daj zjutraj ali pa ob oblacnem vremenu. Nasade paradiznikov in jajcev-cev alj melancanov moras veckrat pregledati, da se v njih ne razmnozi ko-loradski hrosc. V vinogradu. Ponoviti moras zvepla-nje trt proti peronospori in proti oi-diu (1% bordoski brazgi primesas 1 kg skropilnega zvepla Mormino na 100 litrov vode). Zlasti temeljito moras poskropiti grozdje, ki se je od zadnje-ga skropljenja gotovo ze odebelilo in sta dez in veter ze odnesla zadnje skropljenje s trt. Mlade cepice trt od-greb.i nekoliko in odrezi korenine; ki so moretrttl pognale. Groztini molj ali crvicek kiseljak ima v tem casu svoje drugo pokolenje in moras ga zatirati, se preden se njegova gosenicica za-grize v jagodo- Tega skodljivca zatiraj s skropljenjem, in sicer z DDT pri-pravki (Gesarol). ki jih lahko primesas bordosk; brozgi in skropilnemu zveplu. ALI BI SE DALO PRI NAS RAZ-VITI VRTNARSTVO? Umnega kme-tovalca iz Nabrezine smo vprasali, a-li bi se morda ne dalo bolj razviti pri nas vrtnarstvo afx celo- cvetliCarstvo; saj so ti kraji blizu mesta, ki potro-si mnogo povrtnine in cvetlic. Odgo-voril nam je: Vse to bi se dalo izpe-Ijati, ko bi imeli dovolj vode. Te ni dovolj niti za skropljenje trt. Tako moramo nositi vodo s sesljanske ceste po-. 1 kilometr daleC od najblizje pipe. Ce n. pr. potrebujete 6 hektolitrov vode za skropljenje, lahko izra-Cunate, kaksen trud ipredstavlja !to. V Bregu je treba skropiti veCkrat; vCasih zadostuje dvakrat, vCasih pa skropimo tudi do petkrat. krajevnih predstavnikih, ki jih n9!‘ posljejo na zbiralisce v Celovec. lo Craos (Celovec, Pischeldorferstff se) je specialist za polze. Posilja 't. v francoske tovarne za konzervira^ Konzervirani polzi so okusna jed, lo boljsi kakor goveje meso. Za vs* kg polzev plaCujejo na Koroskem silinga (okoli 50 lir). ZAJCJA KUGA NA ANGLESKEl V angleskih pokrajinah Comwall, G1* f cestershire in Suffolk-Norfolk so u/ tovili 25 novih primerov zajeje kujv (myxomatosis), ki jo je povzrocil francoski zdravnik_ ko je hotel prep1 citi skodo divjih zajcev na svojem ? sestvu l-n je natrosil poseben strup-tistih predelih v Franciji, kjer se razpasla zajeja kuga, je unicila ok* 99% divjih zajcev. Skoda je ogrom11 D/vjacina ni samo za lovski sport, te’ vec daje tudi meso! za prehrano ljtr Nekaj koristi je vendar prinesla kul Izracunali so namrec, da unicijo d'’ zajci' okoli 68 kg zimskega psenien^ semena na povrsini 4000 kvadrati1 metrov. Boj proti divjim zajcem st^ okoli 2 milijardi lir. Zajci ovirajo di razvoj gozdov. ARABCI SO PREMAGALI KO® LICE. Kobilice so bile od dekdaj P* nevarnejsi sovraznik arabskih p01 Proti njemu so se Arabci le tezko t>r nili. V zadnjem Casu se je polozaj l shvJ polnoma izpremenil. PriCeli so pobijati s strupi. Na podroCju, ki . jema 10.000 kv. kilometrov, v ok6^ mesta Riyadana, so organizirali kaksno policijo proti kobilicam. »borce« vodi poseben strokovnjak eg1' le; tovskega ministrstva za kmetijstvo, ga je povabila vlada Savdove Arat1 Policija se vozi na kamionih od W' Poravnajte cimprej narocnino ja do kraja, in sicer na podlagi po' KO BI NABIRALI TUDI PRI NAS POLZE Znano je, da v Jugoslaviji nabirajo polze in jih izvazajo ter tako zaslu-2ijo precej denarja. V nekem koro-Skem Ustu smo nasii podrobne podat-ke o nabiranju polzev na Koroskem, kjer so jih nabrali ze 19.000 kg. Na-biralci so zanje prejeli 32.000 silingov. Kdor pridno nabira, jih nabere po-vpreCno 50 kg na dan. Po dezevnili dneh pa so prisli nabiralci kar na 100 kg dnevno. Najspretnejsi so jih nabrali tudi do 150 kg. To delo se vse-kakor izplaCa. Z njim se ne ukvarja samo mladina, ampak tudi odrasli. Tega posla so se lotili zlasti upoko-jenci, ki si tako zasluzijo lep prebi-tek k pokojnini. Polze oddajajo pri Cii o gibanju kobilicnih jat. S set ima vse priprave, s katerimi prS strup proti kobilicam. Ko jim bedu1 ^ (kmetje) sporoCijo, na katerem mef: so opazili kobilice, policija obkoli kraj in poskropi s strupi vse, kar zelenega, in tako nadene pokraji nekaksen strupen obrcc. Kobilice f Ut zrejo vse, kar je zelenega in oglod* celo drevesa. Ker ne loCijo zastrupl le nega zelenja od zdravega, poginejo najkrajsem Casu. Pravijo, da se je ta nacin pobijanja kobilic obnesel rJ trd t te nta Da Mc sio So; sii tij« ji to v te: (vi£ sta )i? Slf, STEKLI JAZBECI IN LISICE sajajo po gozdovih pid Nienbergu Neuestadtu blizu Hannovra v Ne1 Ciji. Gozdarski urad je opozoril izl' nike, ki radi hodijo nabirat borovlt 1 v te gozdove, da so zveri smrtno varne, ker napadejo vsakega Clovel ® Poskus, da bi stekle zivali postreli [ ni uspel. Izdelhe svetovno poznane kvalitete: AVT0M0BILE ■ AVT0BUSE - TROLEJBUSE -KAMIJ0NE - AVT0CISTERNE IN DRUGA SPE-CIALNA VOZILA — P0M0RSKE DIESEL M0T0RJE - AVIJ0NSKE MOTORJE - ELEETRO-AGREGATE VSAROVRSTNE REZERVNE DELE D1DDI PR0DAJHI URAR ZA JEGOSLAVIJO “ARAUTO,, TOMAilC & POZAR TRST TELEFON: 37 274 - 3RZ.: ARAUTO Ut. GALATTI 24 - POST SOX 245 BlajSaue pii plaellu I K. Sa /a de h kc le sv Ha in St in ia so Ja! go sr bi se St; te 62 sk bs \i\ so ni lvi ve is kr tr ine ki; I BI m nj »1 «j lii |Fi gc DR SG 510 R 50 CD DR a» Spoljna guma sa 2152 teleskopska pipka u obliku okruglik malik zubaca, ktija u subi harmoni-cno sjedininjnje prednosti lakog kretanja, kucenja i dugutrajnosti. Spoljna guma koja stirarno dozvoljava mognenost sigurue voznje po nisokom snegu, a da se ne mo' ra pribeci starom sistemu upotrebe lanaca. S R 510 Spoljna guma koja resana Vase probleme kada ovi predstavljaju blato, pesak, neravan i rdjav tcren. Gigantska spoljna guma koja je vec polozila ispit i koju. kao takvu, cene hiljade korisnika prevoz-nih sredstava u celem svetn. Spoljna guma sa izuzetno dubokom gazecom povrsinom i jako pojacanim bocnim stranama, koja ce svnda odstraniti Vase probleme, gde su uslovi sredine uzruk brzug istrosenja. R 50 PRETSTAVNI^TVO ZA F.N.R.J.: TRST UL. DONOTA 3/1 - TeL 38-827 31-006 TRANS -TR