kako naprej jcialistična zveza jutri Razgibana dogajanja na slovenskem političnem prizorišču !®[iai0 temeljit premislek tudi o prihodnji vlogi SZDL. Na repu-^nški ravni so pripravili osnutek programske listine z naslovom I ”z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje«. V pri-^?dnje naj bi se SZDL spremenila v Socialistično zvezo Slovele kot samostojno družbenopolitično organizacijo, ki na °snovi lastnega programa, v katerem je opredeljena demokra-I "c,]a socialistična vizija razvoja držube, in ob upoštevanju in l n'h interesov združuje na prostovoljni osnovi individualno ; m kolektivno članstvo. Na spremembe se pripravljajo tudi v bežigrajski občinski r9anizaciji SZDL. Po posvetih s predsedniki krajevnih konfe-enc ie predsedstvo občinske konference sprejelo osnutek pro-jjramskih nalog občinske organizacije Socialistične zveze Ljub-toN? ®eii9rad (objavljamo ga na 5. strani) in ga - kot osrednjo skl' ~ Predložilo programski seji občinske konference, ki je KHcana za 7. december. To bo priložnost za oblikovanje stališč o republiškega programskega dokumenta, še bolj pa za dolo-,'ev konkretnih lastnih nalog, ki naj bi spodbudile Bežigrajske, da se bodo tudi posamično včlanjevali v Socialistično nal V nien'h krajevnih organizacijah. Občinske programske Dot 6 boc)o po vse* verietnosti dokončno oblikovane šele bra^^' p0 na republiški ravni predvidoma do konca decem-'a lasno, kakšna bo Socialistična zveza jutri. V. B. Osnovna šola narodnega heroja Maksa Pečarja, Vzgojno varstvena organizacija Rezke Vragar in krajevne skupnosti Rezke Dragar, Črnuče Gmajna, Franc Ravbar in Nadgorica " Ježa prirejajo kulturno prireditev ob prazniku REPUBLIKE ki bo v ponedeljek, 27. novembra 1989 ob 18. url v prostorih nove šole Maksa Pečarja na Črnučah. VABLJENI! — OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV- Izvolili nove člane Da sobota gotovo ni pravi dan za sestankovanje, so zlahka ugotovili bežigrajski komunisti - vsaj tisti, ki so bili prisotni na občinski konferenci, 14. oktobra 1989. Čeprav naj bi delegati in člani organov razpravljali o pomembnih zadevah, med drugim naj bi tudi volili nove člane občinskega komiteja, delegate za kongresa slovenskih in jugoslovanskih komunistov in nekaterih komisij, je bila seja zaradi porazno slabe udeležbe, kakršne za Bežigradom ne pomnijo, razpuščena. Tako je občinski komite ZK Ljubljana - Bežigrad 23. oktobra ponovno sklical konferenco, tokrat s precej ustreznejšo številčno udeležbo. Tako so med drugim razpravljali o delu organov občinske organizacije ZKS v obdobju od februarja lani, spregovorili pa so tudi o akcijskih usmeritvah občinskih in mestne organizacije. V omenjenem obdobju so bežigrajski komunisti največ pozornosti namenjali prenovi ZK, ustavnim dopolnilom, pripravi tez za kongresa ZKS in ZKJ, gospodarskim temam in, seveda, volitvam. Komite in predsedstvo sta večkrat obravnavala tudi aktualne idejnopolitične razmere, saj je bilo v tem času razlogov za to več kot dovolj. Prav tako so razpravljale! na konferenci menili, da so volitve pokazale novo političnost ZK, saj je po vseh analizah sklepati, da člani ZK terjajo drugačne volitve, v katerih hočejo imeti aktivno vlogo. Zato se je že tedaj občinski komite zavzel, da je potrebno storiti mnogo več, predvsem pa hitreje, da bi vsake volitve omogočile odprto oblikovanje njihpvih pravil in meril. Obenem morajo imeti ljudje možnost tajnega izjas-njevanja o več kandidatih, ti pa naj imajo enake možnosti predstavitve svojih programov in političnih stališč, so še poudarili na seji. V želji po socialistični, sodobnejši družbi od današnje, bolj demokratični, človeško in materialno bogatejši ter odprti v svet, so bežigrajski komunisti mnenja, da je nujna hitrejša prenova te organizacije, zato z zadovoljstvom ugotavljajo, da so komite in njegovi organi naredili korak v smeri, da bi elemente prenove že vnesli v praktično delo. Najpomembnejši del oktobrske konference bežigrajskih komunistov pa so gotovo volitve novih članov občinskega komiteja ZK. Teh je po novem 35, izvolili pa so jih med 42-imi predlaganimi kandidati. Na svoji prvi seji je občinski komite med svojimi člani izvolil predsedstvo, ki ga sestavlja 9 članov. Za novega predsednika so izvolili Franca Hočevarja, ki bo svojo funkcijo opravljal neprofesionalno, za sekretarko (poklicno) pa Angelo Murko-Pleš. Dolžn-nosti izvršnega sekretarja za organiziranost in razvoj v ZK bo po novem profesionalno opravljal Ljubo Brezočnik, za izvršnega sekretarja za SLO in DS pa so imenovali Ota Grebenca, ki pa bo svoje dolžnosti opravljal neprofesionalno. Poleg devetih članov predsedstva pa so komunisti za Bežigradom izvolili tudi delegate za kongresa ZKS in ZKJ, novo statutarno in nadzorno komisijo, ki ju sestavlja po 5 članov ter 7-člansko tovariško razsodišče. BLANKA MARKOVIČ ZBOR Ljubljana, 21. novambra 1989 Lato XXIX, Mav. 9/378 OBČANOV GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD IZŠLA JE KNJIGA »Uporni Bežigrad« Občinska konferenca SZDL je kot izdajatelj in založnik zbirke »Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana Bežigrad« prav te dni končala to svojo nalogo z izdajo tretje knjige »Uporni Bežigrad«, prvi dve — »Na levem bregu Save« Franceta Šušteršiča in »Ljubljansko Posavje v ljudski evoluciji« Mihe Čerina — sta namreč izšli že leta 1982 oziroma 1985. Tako se je v celoti uresničila pobuda medvojnih aktivistov OF in sveta za negovanje revolucionarnih tradicij NOB pri OK SZDL s konca sedemdesetih let, da bi s pisano besede v knjižni obliki ohranili podatke in pričevanja o bežigrajski domači zgodovini delavskega gibanja in NOB. Avtorja knjige »Uporni Bežigrad« sta Pavle Lešnjak, ki je obdelal prispevke in podatke nekdanjih aktivistov in borcev NOV, in Djuro Šmic-berger, ki je besedilo pripravil za objavo, veliko dela pa so opravili prizadevni člani uredniškega odbora pod vodstvom Jelice Vazzaz. Vsebina knjige zadeva dogajanja na območju sedanje bežigrajske občine, ki ga nista zajeli prvi dve knjigi, to je medvojni rajon Bežigrad. Pripoved popelje bralca najprej na sprehod po zgodovini tega območja, nato pa se vrstijo podobe iz začetkov in razvoja delavskega in revolucionarnega gibanja z osrednjo pozornostjo dogajanjem v letih 1941-45. Tudi ta knjiga posreduje bralcu obilo podatkov o borcih in aktivistih in številne organizacijsko-tehnične podatke. Bežigrajčanom ®stitamo za dan republike november 8^aunrPOlitilSne 0-r’^anizaf(je, občinska skupččlna, »Jošti A/ub^,^0^^19 skupnosti In krajevne skup- Za Svobodo Mislečega Sveta Kongres ZSMS ~ prelomnica Portorož je bil od 3. do 5. novembra 1989 prizorišče 13. kongresa ZSMS. Delegati so na kongres prihajali kot predstavniki Zveze socialistične mladine Slovenije, ki pa že dolgo ni imela več stare preobleke. Le-ta je bila načeta že na 11. kongresu v Novem mestu, šivi so očitno popokali že v Krškem na 12. kongresu, stara obleka pa naj bi bila dokončno odvržena na portoroškem kongresu. Predkongresna pričakovanja so bila velika. In kako so se izpolnila? Petkovo plenarno zasedanje je pokazalo vso »medstrankarsko« vljudnost s pozdravnimi nagovori. Že uvodni govor Jožeta Školča pa je dvorano razgibal predvsem z njegovo tezo o zmagi na volitvah, ki je kasneje postala rdeča nit številnih medijskih glodanj. Čudno je, da v družbi, ki ima namen preiti na demokratičen strankarski pluralizem in tega ne skriva, napoved zmage na volitvah povzroči toliko prelitega črnila. Nenazadnje, ali ni namen vsake politične grupacije zmagati na volitvah? Drugi dan zasedanja je delo potekalo po skupinah. Največ vroče krvi je bilo v prvi skupini, ki je obravnavala politični sistem, zunanjo in notranjo politiko. Paleta razmišljanj je bila tu praktično najširša, od umirjenih do skrajno, po mnenju nekaterih, provokativnih, kot je ukinjanje simbolov itd. Nekoliko vročih pogledov je bilo tudi v skupini, ki je preučevala organiziranost ZSMS in javne službe, razpravo v tretji skupini, ki je obravnavala ekonomski sistem in ekologijo, lahko ocenimo kot umirjeno in argumentirano. Delo po skupinah je tako komisijo za sklepe po- stavilo pred težko in zahtevno nalogo, saj je bilo potrebno uskladiti kopico amandmajev k statutu in tudi h programskim usmeritvam. Komisiji lahko izrečemo zahvalo za strpno in demokratično opravljeno delo. Plenarno zasedanje, zadnji dan kongresa, se je pričelo burno, z ugotavljanjem sklepčnosti pa je bil konec mnogo bolj miren. Je že tako: ZSMS kot organizacija, ki je pričela s preboji v demokratizaciji sistema, je nujno morala na tem pohodu prebolevati tudi lastne otroške bolezni. ZSMS se jih je do sedaj uspešno otresala in ne pozabimo, da pomeni preboleti otroške bolezni v otroški dobi pomembno prednost odrasle osebe. Upati je, da bo ZSMS to dejstvo izkoristila v svojo korist v nadaljnjem življenju In se ne bo z otroškimi boleznimi otepala v zrelem obdobju. Če je soditi po kongresu, potem lahko rečemo, da je že pričela koristno uporabljati pridobljene izkušnje, kajti navkljub različnim medijskim interpretacijam, kar je nesporna pravica demokratičnega novinarstva in dela medijev, je ZSMS na portoroškem kongresu v odločanju o bodoči poti pokazala svojo zrelost ob sprejemu statuta in programskih usmeritev. Preživeli so le tisti amandmaji, ki glede na trenutno stanje dejansko lahko prispevajo k nadaljnjemu razvoju demokratizacije. In kateri so ti prelomni pogledi? Z zornega kota ZSMS je najpomembneje glede nadaljnjega organizacijskega dalo-vanja to, da je članstvo v ZSMS postavljeno le na spodnjo starostno mejo, ki znaša 15 let. Zgornja meja ni postavljena, zato v članstvo VABIMO vse Bežigrajčane, ki se strinjajo s programom ZSMS in statutom. Ob tem pa je bilo obilo novosti sprejetih tudi v programskih usmeritvah, če pustimo ob strani statut kot organizacijski akt. Preveč prostora bi nam vzelo, če bi hoteli pregledati ves dokument programskih usmeritev, ki naj bi predstavljale orientacijo za nadaljnje delo ZSMS, zato si poglejmo le nekatera izhodišča in pobude: • boj za oblast je legitimna politična vrednota sleherne demokratične družbe. • ZSMS bo svobodnjaška, za širjenje prostora demokratičnega odločanja, hkrati pa ima posluh za ohranitev okolja in zgodovinske tradicije • ZSMS je proti totalitarnemu parlamentarizmu • ZSMS se zavzema za depolitizacijo osebnega • na ekonomskem področju zahteva deregulacijo in liberalizacijo, korektiv trga, enake priložnosti za vse državljane • na področju ekologije totalno ekološko preobrazbo • zahteva sodobno zasnovo obrambnega organiziranja • vstop v evropsko skupnost, itd. Vsa zgoraj navedena izhodišča bi lahko zelo natančno opredeljevali, vendar za to v teh vrsticah ni priložnosti, zato VABIMO vse, ki so zainteresirani, da se zglasijo v OK ZSMS Lj,-Bežigrad, Linhartova 13, kjer se bodo (boste) lahko seznanili s temi pogledi in programskimi usmeritvami. Kako se bo OK ZSMS Lj.-Bežigrad pripravila na realizacijo teh pobud in usmeritev? Ko pišemo te vrstice, je v izdelavi program pokongres-nih aktivnosti, s katerim bodo operacionalizirane aktivnosti Nadalj. na 3. strani Jesen je tu! Obiščite nas še preden vas obiščejo jesenske in zimske tegobe Poskrbite: - zase: čaji in drugi izdelki iz zdravilnih zelišč proti prehladu, revmatizmu, aterosklerozi, za žile, za boljše počutje... merilci za pritisk, maserji, telovadni pripomočki - za dojenčka: otroška hrana, stekleničke, dude, mazila, «• šamponi, kopeli... * - za vašega psa ali muco: zdravila in insekticidi Za zdravje v družini poskrbi Domača lekarna. Dipl. farm. T. Strnad v pritličju blagovnice Astra 2 ZBOR OBČANOV AKTUALNO 21. NOVEMBRA 1989 r—DAN ŠOLE NA VOJAŠKI GIMNAZIJI- V spomin na legendarnega komandanta Staneta Nagrado za M - Blagovni center a Slovenčeve ulice /• prejel direktor Izidor Rejc. Foto: A. D. Mercatorjevih 40 let Nagrade najuspešnejšim / Večina članic želi ostati v okviru novega poslovnega sistema S slavnostnim zasedanjem delavskega sveta SOZD Mercator KIT in podeljitvijo, nagrad Mercatorja najzaslužnejšim posameznikom in najuspešnejšim kolektivom, je ta veliki poslovni sistem obeležil 40. letnico delovanja. Ob ustanovitvi, pred 40 leti, je bilo v Mercatorju zaposlenih komaj 36 delavcev, pred 15 leti že okoli 4.500, danes jih je več kot 20.000 in prav toliko združenih kmetov-kooperantov. Mercator ni več samo trgovska organizacija, ampak pomemben dejavnik na področju kmetijstva in industrije. Zakon o podjetjih je prinesel nekaj bistvenih sprememb, ki narekujejo preoblikovanje Mercatorja in njegovih 130 članic. Da je Mercator trdna organizacija, kažejo razmišljanja članic, ki skoraj vse žele ostati v okviru Poslovnega sistema Mercator, v kar se prav sedaj preoblikuje SOZD Mercator - KIT. Odločitev za to zaupanje v Mercator, kot uspešen poslovni sistem, temelji na dosedanjih uspehih in koristih, ki so jih že doslej dosegale njegove članice, je bilo poudarjeno na zasedanju delavskega sveta. Desetim delavcem Mercatorja in kmetom - kooperantom njegovih zadrug: Milanu Babiču, Nežki Belcijan, Alojzu Francu, Anici Jordan, Francu Gorjupu, Petru Markoviču, Petru Moharju, Francu Škofu, Jožetu Franku, skupini delavcev Zoranu Glušiču, Marjanu Klemenčiču, Milanu Makoterju in Mitji Ugovšku, ter delovnim organizacijam Mercator - Blagovni center, Mercator - Kmetijski Kombinat Sevnica in Mercator - KŽK Gorenjske, TOZD Oljarica so izročili nagrade Mercator. Nagrado sozda so prejeli delavci za pomembne dosežke na področju inovacijskega, tehnološkega, proizvodnega in organizacijskega delovanja, ki so dosegli visoko nadpovprečne delovne rezultate ter na podlagi teh ugled in spoštovanje med sodelavci. A. D. Na Vojaški gimnaziji so 7. novembra slavili dan šole. Ob tej priložnosti so se spominjali legendarnega komandanta slovenskih partizanov, Franca Rozmana-Sta-neta, katerega ime nosi ta srednja vojaška šola. Slavnostni prireditvi so prisostvovali tudi generalmajor Dane Popovič, komandant ljubljanskega korpusa, Božena Ostrovršnik, namestnica republiškega sekretarja za ljudsko obrambo, predstavniki vseh vojaških akademij in drugi povabljenci. Slavnostni govornik, podpolkovnik Alojz Jehart, načelnik Vojaške gimnazije, je med drugim dejal, da je svetel lik komandanta Staneta vzor sedanjim rodovom mladeničev, ki se šolajo za poklic častnika naše armade. Spregovoril je tudi o sedanjem napetem družbenopolitičnem trenutku in prepirih o tem, kdo je več doprinesel v NOB in osvoboditvi ter dejal, da so se vsi narodi Jugoslavije prostovoljno vključevali v osvobodilni boj in se skupaj bojevali, torej je svoboda skupna zasluga in dediščina vseh bratskih narodov in narodnosti. Alojz Jehart je govoril tudi o prenovi šolstva v JLA ter dejal, da bodo spremembe in dopolnitve učnega načrta, ki bo veljal z novim šolskim letom, dajale več splošnega znanja in s tem boljšo osno- S praktičnih vaj v kabinetu kemije na Vojački gimnaziji. vo za nadaljnji študij na vojaških višjih in visokih šolah. Na svečanosti so podelili priznanja in nagrade najbolj zaslužnim za uspešno vzgoj-noizobraževalno delo na šoli. Kultu rnozabavni program so učenci pripravili skupaj z ženskim pevskim zborom KUD Jurij Fleišman iz Baričevega ter plesno skupino Stu- dio 13 z Ekonomske srednje šole, v koreografiji Darje Janežič. Proslavo so dopolnili s turnirjem v košarki, rokometu, streljanju, namiznem tenisu in šahu, najbolj zabavno pa je seveda bilo na mladinskem plesu v vojaškem dijaškem domu. IVAN ŠUČUR BEŽIGRAJČANI PREVEČ TIHI Izziv s CNC stroji O Medobčinskem skladu za izobraževanje delavcev pri obrtnikih (Ljubljana, Miklošičeva 26, tel. 312-533) vam lahko spet nanizamo vrsto zanimivih podatkov in predvsem vabil k splošnemu in strokovnemu izobraževanju. Ljubljančane še posebno opozarjamo na možnost abonentskih predstav v Drami, Operi, Mestnem gledališču ljubljanskem in v SSG v Trstu. Ker je osnovna naloga sklada skrb za izobraževanje nad 9000 delavcev in delavk pri obrtnikih v 14 občinah ljubljanskega območja, naj navedemo, da je v devetih mesecih sklad odobril nad 200 povračil stroškov šolanja in plačil šolnin vnaprej. Delavci so obiskovali najrazličnejše tečaje, vse več pa se jih odloča za daljše in zahtevnejše oblike šolanja ob delu. S tem šolskim letom je sklad odobril prvo šolanje iz dela na fakulteti. K izboljševanju strukture izobraževanja je prav gotovo pripomogel s tem, ko delavcem in Slovenija avto avtofnerkur tozd SERVIS BEŽIGRAD n. SUH. 0. LJUBLJANA, Samova 14 Čestita delovnim ljudem ob dnevu republike in jim želi srečno vožnjo SMELfr* globa! project management f ^ Gradnja industrijskih objektov p. o. 61113 Ljubljana, Titova 184 telefon: 061/371-231, telefax 061/341-216 telex: 31376 SMELT YU delavkam po 1. letniku plača šolnino vnaprej oziroma sproti. Uvedel pa je niz ugodnosti, če je šolanje usklajeno s potrebami obrtne delavnice. Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih Ljubljana je letos že organiziral vse tri ekskurzije in sicer v Miinchen (splošna), Nurnberg (elektromehanika) in v Bosno (Kladuša, Ostro-žac) ter Dalmacijo (SAS Zadar). Čeprav so bile ekskurzije izjemno kakovostno pripravljene in izvedene, delavci pa dajo le simboličen prispevek, je vse težje dobiti udeležence. Na skladu menijo, da b' jim morale pri tem bolj pomagati osnovne organizacije zveze sindikatov delavcev pri obrtnikih. Te dejansko delajo v težkih pogojih, saj so delavci v številnih obratovalnicah in ne morejo izvesti hitrega obveščanja. Pa tudi same pripravijo na račun sklada poučni izlet po Sloveniji, skušajo delavcem pomagati pri uresničevanju kolektivne pogodbe, pri pokrivanju počitniških in stanovanjskih potreb, tako. da običajno le po nekaj aktivnih članov težko izpolnjuje vse, kar od njega pričakujejo sindikat, sklad in delavci. Kovinarje, lesarje, plastikarje, elektrikarje in cementninarje bi radi opozorili na tečaje za upravljanje računalniško krmiljenih obdelovalnih strojev. Sklad jih bo najprej povabil k prijavi z izpolnitvijo ankete, potem pa uvrstil v izobaževanje za delo na CNC strojih P° njihovi časovni in zahtevnostni želji. Tečaji bodo potekali v litostro)-ski šoli, ki je prav gotovo najbolje opremljena in usposobljena za to vrsto izobraževanja. In še tol Skoraj ni stroška za izobraževanje, ki ga ne bo delavcem pri obrtnikih Medobčinski sklad za izobraževanje, Miklošičeva Z®, tel.: 312-533, Ljubljana, z veseljem povrnil. Ker je prostor dragocen, delavce vabimo, da pozorno prebirajo glasilo DELAVEC V OBRTI m poslušajo RADIO GLAS LJUBLJANE (UKV 102.4 in 100.2 mega-herca), na katerem objavljajo aktualna obvestila o delu sklada. STANE JESENOVEC Del udelatencev seminarja za člane mandollnsklh orkestrov pri vadbi' Foto: E. UaruiK Med člani Mandoline Srečali so se s priznanim strokovnjakom prof. Milenkom Katunaričem iz Splita Eno najbolj delovnih kulturnih društev v naši občini je nedvomn® KUD Stadion, ki teritorialno deluje na območju bivše krajavrl® skupnosti Stadion. Čeprav nimajo svojih prostorov za vadbo dvorane, društvene sekcije prizadevno delajo, še posebej glasbl niki. Orkester Mandolina, ki bo v kratkem praznoval 30-letnio° svojega dela, je poleg mladinskega ansambla Bisernica in Mladi'1' skega instrumentalnega orkestra ena od uspešnih skupin društ^ V orkestru Mandolina aktivno igra dvajset članov, tu pa j® podmladek, ki se šele uvaja v igranje z mandolino, mandolo j kitaro. Člani ansambla stremijo k čim boljšemu igranju in so z8'® skupaj z vodstvom društva in občinsko Zvezo kulturnih organiza^ povabili k sodelovanju priznanega strokovnjaka za mandolins* orkestre iz Splita profesorja Milenka Katunariča. Pripravili so 1 dnevno delovno srečanje za člane orkestra Mandolina in drog zainteresirane. , V veliki dvorani Družbenega centra Bežigrad je od 3. d0 i3 novembra profesor Katunarič predaval teorijo in prakso i9r8%j orkestra, takorekoč od A do Ž. Člani orkestra so veliko delali tu . praktično. Seminar za člane mandolinskih orkestrov se je Pol< g|j kot uspešen način dela, saj so člani orkestra Mandolina napredo'' v skupnem igranju in spoznali marsikatero skrivnost svojih ibSt' mentov. . V pogovoru je gost iz Splita povedal, da je zadovoljen z delofrV!ti prizadevnostjo prisotnih in da je orkester Mandolina na dodr',{L. k vedno bolj kakovostnemu igranju. Potrebno pa je še dosti s,r0 |,a nega dela in izpopolnjevanja na vseh ravneh. Orkester bi bilo tre® dopolnjevati z mladimi glasbeniki, zato naj bi ob podmladku v om stru Bisernica, ustanovili še kakšno mandolinsko skupino v ob4.1^ Tudi udeleženci so bili zelo zadovoljni s srečanjem s profesor) Katunaričem. Pridobili so veliko novega znanja, zato si želijo c več takšnih strokovnih izpopolnjevanj. ^ ^ AKTUALNO 21. NOVEMBRA 1989 ZBOR OBČANOV 3 Ljubljana v evropskem gibanju Zdrava mesta V nedeljo, 10. decembra, bo v Cankarjevem domu velika humanitarna prireditev, promocijski kongres ob vstopu Ljubljane v evropsko in svetovno gibanje Zdrava piesta. Tako se bo Ljubljana kot drugo lugoslovansko mesto (prvo se je vključilo m®sto Zagreb, predlanskim ob univerzi-adi) priključilo skupini 25 »ustanovnih nest« iz Evrope, ki na racionalnih ravneh ustvarjajo široko mrežo zdravih mest, tako ua je danes to že zelo številna svetovna družina z blizu 500 priključenih mest. Gibanje ali projekt Zdrava mesta je nastalo v Lizboni leta 1986 in sicer kot skup-ni projekt dveh sektorjev Svetovne zdravstvene organizacije: sektorja za pospeševanje zdravja in sektorja za varstvo okolja. |n kot posledica že pred desetletjem v svetovni zdravstveni organizaciji začete stra-2000° 130(1 9eslom 'kravje za vse do leta Projekt Zdrava mesta izhaja iz podme-j.®'da zdravstveno osveščeni prebivalci in Širša družbena skupnost lahko prevzame-lo večjo odgovornost za izboljševanje last-n®ga zdravja in kakovosti življenja nas-Ptoh, zlasti v urbanem prostoru. Mesta Predstavljajo nekakšen spoj različnih resursov: ekonomskih, socialnih, zdravstvenih vzgojnoizobraževalnih, znanstvenih •n drugih, ki jih je moč s smiselnim odlo-c®njem in ob javni udeležbi prebivalstva aktivirati za dvig kvalitete življenja v njih. Zdravje v tem okviru predstavlja ne le najpomembnejšo komponento kvalitete življenja, temveč tudi predlog splošnega družbenega in ekonomskega razvoja. Pobuda za to, da bi se med zdrava mesta vključila tudi Ljubljana, je dalo Društvo mišično obolelih Slovenije. Pobudo so najprej sprejeli na ljubljanskem mestnem komiteju za zdravstvo in socialno varstvo, pozneje pa tudi na skupščini in izvršnem svetu. Ljubljani je že v tradiciji velika skrb za zdravo mesto. Saj prav enako vsebino kot v svetovnem projektu »zdrava mesta« zasledimo že pri samih začetkih dela Ljubljanskega zdravstvenega doma, ki je bil zgrajen pred 60. leti. Tedanje delovno vodilo je bilo: zdravniki naj delajo tam, kjer ljudje živijo, na domovih, vaseh in ne v ambulantah. Razmere so se seveda spremenile, vendar pa je Ljubljani ostala skrb za zdravo mesto (v tradiciji) tudi v novejšem obdobju: kar spomnimo se številnih pridobitev iz treh samoprispevkov, ki so nam občutno dvignile kakovost življenja. Tečejo pa tudi že številne aktivnosti z večletnimi prizadevanji za izboljšanje zdravja in načina življenja ter varovanja fizičnega, biološkega in socialnega okolja v našem mestu. Naštejmo jih le nekaj: program zdravstvene vzgoje za zdravo življenje, program boja proti AIDSU, klubi zdravljenih alkoholikov, srčnih bolnikov, diabetikov, astmatikov in nekadilcev, mestni odlok o prepovedi kajenja v javnih prostorih, številne akcije na področju izboljšanja okolja, proti hrupu, za boljši zrak, pitno vodo, skrb za starejše občane, skrb za invalide, odstranjevanje ovir na poteh za invalide, akcija razgibajmo življenje, tek po poteh spominov in tovarištva, kaveljci in korenine itd. Ena poglavitnih nalog projekta »Ljubljana zdravo mesto« bo prav v povezovanju in koordinaciji vseh teh že uveljavljenih aktivnosti z dopolnitvijo novih in seveda z nenehno motivacijo ljudi preko sredstev javnega obveščanja. Zanimivi so tudi novi predlogi v projektu: skrajšajmo čakalno dobo za specialistične preglede za polovico, vroči telefon za zdravje, skupščina zdravja, informacijski kioski za svetovanje, dajanje informacij in manjših zdravstvenih uslug na neformalen način... Udeleženci v projektu »Ljubljana zdravo mesto« so vsi prebivalci mesta Ljubljana, njihovi predstavniki, organi, zveze, organizacije in skupnosti. S projektom »Ljubljana zdravo mesto« se občanom, združenemu delu in upravnim organom ne nalagajo nove finančne obveznosti. Pričakuje se le prerazporeditev obstoječih finančnih sredstev. Delegati vseh treh zborov mestne skupščine so na seji 16. novembra sprejeli sklep o pripravi projekta »Ljubljana zdravo mesto« in sklep o vključitvi Ljubljane v evropsko gibanje Zdrava mesta. S. G. Kongres ZSMS -prelomnica »tfanl kongresnih prelomnic in ide obdnh- n,em Šestmesečnem oloških prelomov, ki smo jih dobh i k0t Prehodnem ob‘ poznali v polpretekli jugoslo-SlemK Jtne ^organizacije, vanski zgodovini, zanesljive nutnn D?d0 Preučili lastno tre- ne. Tudi njegova predstavitev novim st?n na januaria 1990. Predlogi morajo biti posredo- kon,erenci SZDL1 obrazcih' k' 80 na razpolago pri občinski Obvestilo Počitniški dom ZZB NOV Banjole bo posloval vse leto. Trenutne cene: D II - 450.000 din, D I, III - 420.000 din. Člani ZZB NOV iz občin soustanoviteljic imajo 25% popusta. Vplačilo akontacije 1,000.000 din na osebo: otroci do 10. leta - 70% cene penziona. Za praznik 29. november so pripravili paket in sicer od 28. novembra (večerja) do 3. decembra (kosilo). Cena je 2,000.000 din; otroci do 10. leta - 70% cene. Ob prijavi je treba plačati 50% zneska. Za prijave in rezervacije se obračajte direktno na Počitniški dom Banjole, telefon (052) 73-124. Pripravili so tudi silvestrovanje v Banjolah in sicer od 29. decembra do 2. januarja, štiridnevni paket stane 4,850.000 din. V ceno so vključeni štirje penzioni, turistična taksa, novoletna večerja in uporaba bazena. Vsi, ki vplačajo silvestrovanje do 5. decembra, imajo 15% popusta na ceno paketa. Prijave s kopijo o vplačilu sprejema recepcija Počitniškega doma ZZB NOV Ljubljana, Banjole, Indije 1, 52000 Pula. Žiro račun: 50101-678-49035, Mestni odbor ZZB NOV Ljubljana, Počitniški dom Banjole. V Počitniškem domu Banjole nudijo: igrišče za tenis, namizni tenis, ambulanto, trim kabinet, biljard, kegljišče, računalniško usposabljanje in igre, domačo kuhinjo in pripravo več vrst pizz in veliko zabave s plesom. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV LJUBLJANA BEŽIGRAD Nova načela v kadrovski politiki Z razširjene seje občinskega sveta zveze sindikatov Na razširjeni seji občinskega sveta zveze sindikatov Bežigrad s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij, ob navzočnosti sekretarja republiškega sveta ZSS Rajka Lesjaka, člana predsedstva republiškega sveta ZSS Lojzeta Fortune ter predsednikov in sekretarjev petih ljubljanskih občinskih svetov zveze sindikatov, so obravnavali dopolnitve in spremembe statuta zveze sindikatov Slovenije in ob tem poudarili, da je prenova sjndikata v tržnih pogojih gospodarjenja in prenovi političnega sistema dobro zastavljena in nujna, program neodvisnega sindikata Slovenije pa opredeljuje neizprosni boj za človeka vredno življenje, za demokratični socializem, za človeka. Začeli so tudi postopek evidentiranja možnih kandidatov za člane in nosilce funkcij v organih sindikatov dejavnosti Slovenije in Zveze sindikatov Slovenije na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. Uvodno pojasnilo k tej točki je podal Rajko Lesjak. Za delegata za razširjeno sejo (delno konferenco sindikata) republiškega sveta Zveze sindikata Slovenije so izvolili Franca Panceta iz Lesnine. I. Š. Iz dela občinske konference ZSMS m 24. 4. oktobra je potekala redna seja predsedstva OK ZSMS Ljubljana - Bežigrad. Predsedstvo je obravnavalo potek predkongresnih aktivnosti, priprave na konferenco ter nadaljnje aktivnosti. ■ 26. oktobra je potekala redna seja konference OK ZSMS Ljubljana - Bežigrad. Konterenca je pregledala potek predkongresnih aktivnosti ter sprejela sklepe in usmeritve za delo delegatov in konferenci. ■ 26. oktobra je potekala konferenca MK ZSMS Ljubljana, katere se je udeležila tudi sedemčlanska delegacija OK ZSMS Ljubljana - Bežigrad ■ Od 3. do 5. novembra je potekal v Portorožu 13. kongres ZSMS, katerega se je udeležila tudi šestčlanska delegacija OK ZSMS Ljubljana - Bežigrad. V delegaciji so bili predsednik OK ZSMS Bogdan Urbar, kot član odbora za pripravo kongresa, podpredsednik OK ZSMS Slavko Koželj, sekretar OK ZSMS Ivan Ropar in članica predsedstva OK ZSMS Barbara Regvar, kot delegat OK ZSMS ter članici predsedstva OK ZSMS Nataša Knez in Sonja Rajh kot novinarki. ■ 8. novembra je na Gorjuši pri Domžalah potekal regijski posvet o volilni zakonodaji in programih političnih organizacij, na katerem so sodelovali tudi predstavniki OK ZSMS. ■ 8. novembra je potekala redna seja predsedstva OK ZSMS. Predsedstvo je v sklopu osrednje točke evidentiralo možne kandidate za sekretarja MK ZSMS Ljubljana iz OK ZSMS Ljubljana - Bežigrad. Le ti so Ivan Ropar, Slavko Koželj in Mojca Slovenc. ■ 15. novembra je potekala seja OO ZSMS Gramex, kjer so obravnavali kongresne dokumente. ■ 15. novembra je potekala seja 00 ZSMS OŠ France Bevk, na kateri so obravnavali kongresne dokumente ■ 16. novembra je potekala seja 00 ZSMJ SSVŠ »F. Rozman-Stane«, na kateri so obravnavali kongresne dokumente ZSMS. Največja investicija v tridesetih letih Ob Linhartovi cesti bodo odprli novo bolnišnico Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invalidov. Univerzitetni zavod za rehabilitacijo invalidov Ljubljana otvarja 24. novembra novo bolnišnico. Največja zavodska investicija doslej predstavlja eno od ključnih faz v postopnem širjenju in dograjevanju rehabilitacijskega kompleksa ob Linhartovi cesti. Nova bolnišnica bo namenjena rehabilitaciji spinalno prizadetih (paraplegija in tetraplegija), prizadetih po možganski kapi in rehabilitaciji starejših ljudi s tipičnimi poškodbami i degenerativnimi obolenji, ki jih prinesejo leta. Intenzivneje smo začeli razmišljati o posodobitvi delovnih in nastanitvenih kapacitet po letu 1984, ko smo dogradili in odprli razvojno aplikacijski center zavoda, v katerega smo preselili glavnino proizvodnje in aplikacije ortopedskih pripomčkov. Če vemo, da so bili dosedanji bolnišnični prostori zgrajeni pred tridesetimi leti s kapaciteto 70 postelj, danes pa je v istem objektu hospitaliziranih do 200 pacientov, je razumljivo, da kljub adaptacijam na oddelkih pacientom nismo mogli več zagotavljati primernega bivanja. Zato smo kljub splošnemu omejevanju družbenih investicij pričeli s pridobi- Novs bolnišnica UZRI Ljubljana Ima 13.800 Hrv. metrov tlorisne površine. Zadovoljstvo pacientov In osebja je v marsltem odvisno od delovnih In nastanitvenih pogojev. vanjem soglasij za gradnjo in hkrati z zagotavljanjem potrebnega denarja. Zaradi neenakomerne in skokovito naraščajoče inflacije je težko predstaviti vrednost novega objekta in višino porabljenih sredstev Od pričetka gradnje v decembru 1987 do zaključka 1. faze smo zbrali v skupnem seštevku 11,5 milijarde din, katerih realna vrednost je danes 205 milijarde din ali okrog 8,3 milijone DEM. S tem denarjem smo dokončali 80% celotnega objekta, potrebujemo pa še približno 2,5 milijona DEM za energetiko, telefonijo, dvigala in tri nedokončana nadstropja. Kljub temu namreč, da smo se zavedali, da razpoložljiva sredstva ne omogočajo kompletne izvedbe, smo se odločili, da pričnemo graditi objekt v celoti, dokončevali pa ga bomo v funkcionalno zaključnih fazah. Tako smo v tej fazi usposobili pritličje z desetimi sobami in pripadajočimi terapevtskimi in delovnimi kabineti ter vezni hodnik v skupni površini 3000 m2, medtem ko skupna tlorisna površina znaša 13.800 m2. V dogovoru s Skupnostjo pokojninsko invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji bomo v pritličju organizirali tudi delo invalidske komisije 1. stopnje, za kar namenjamo 400 m2. Gradnja bo torej tekla še nekaj let, vendar je bila odločitev zavestna, kajti želeli smo zagotoviti kontinuiran razvoj programov, postopnost kadrovanja in sprotno zagotavljanje sredstev za redno delo. Fiancerji te velike pridobitve za nadaljnji razvoj rehabilitacije v Sloveniji so: Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja, Zdravstvena skupnost Slovenije, Loterija Slovenije, Zavarovalna skupnost Triglav in Ljubljanska banka - Stanovanjska banka Ljubljana. Del sredstev je nepovratnih, delno gre za kredite pod ugodnimi pogoji, delno pa smo prispevali tudi lastna sredstva, čeprav ne v dogovorjeni višini, zato to obvezo prenašamo v naslednje leto. Objekt sta zasnovala arhitekta Janez Kresal in Aleksander Gre-benšek, zgradilo pa ga je Gradbeno podjetje Grosuplje, ki je s solidno izvedbo opravičilo naše zaupanje. Pomembno delo je opravil gradbeni odbor, v katerem so sodelovali vsi tisti strokovnjaki zavoda, ki ob svojem vsakodnevnem delu s pacienti poznajo njihove potrebe pa tudi načela in zahteve sodobne rehabilitacije. Otvoritvena slovesnost, na kateri bo imela pozdravni govor prof. dr. Lidija Andolšek, dekan Medicinske fakultete, pomeni za nas torej le kratek predah in širšo družbeno obeležitev dogodka medtem ko nas v prihodnje čaka še veliko dela. Olajšala nam 'ga bo zavest, da je težavnost naloge, ki smo si jo zadali, v sorazmerju z naraščajočimi družbenimi potrebami v dobrobit tistih ki iih ie življenje težko preizkusilo. DARJA LOVŠIN MIROSLAV VRABIČ AKTUALNO 4 ZBOR OBČANOV 21. NOVEMBRA 1989 Medvojni aktivisti OF so še kar delavni Medvojnim aktivistom OF iz naše občine je leta 1982 skupščina občine dodelila domicil, Zveza združenj borcev NOV Jugoslavije pa jim je leta 1987 podelila svoje najvišje priznanje - Srebrno plaketo. Največja zasluga medvojnih aktivistov OF je izid treh knjig o narodnoosvobodilnem gibanju na območju naše občine. Tretja knjiga Uporni Bežigrad bo izšla te dni. Izdajatelj vseh treh knjig je SZDL Ljubljana Bežigrad, kar je v skladu z dejstvom, da je SZDL naslednica OF slovenskega naroda. Medvojni aktivisti OF imajo na ravni občine svoj občinski odbor, na ravni medvojnih rajonov, OF pa takoimenovane rajonske odbore. Člani rajonskih odborov imajo zdaj v razpravi predlog organizacijskih določil oblikovanih v poslovnik. Aktivisti OF bodo, če bo predlog sprejet, po zgledu borcev NOV, ki so organizirani tudi v skupnosti borcev NOV posameznih enot NOV in ROS, sestavljali občinsko skupnost medvojnih aktivistov OF, kot obliko delovanja članov občinske organizacije SZDL. To skupnost bodo sestavljali,’ tako kot doslej, tri temeljne skupnosti MAOF in sicer: Bežigrad, Črnuče in Ježica. Drugačni smo od staršev pRISMA BRALCEV------------- Stanujem v bloku za poslopjem občine Bežigrad. Naš blok je zelo velik in ima več vhodov. V bloku živi več kot 300 družini Ali si lahko predstavljate, koliko odraslih in otrok se gnete na tako majhnem prostoru? Poleg tega pa imamo v našem vhodu še otroški vrtec. Igrišče, ki meri kakih 100 kv. metrov, je premajhno, gugalnice ter razna plezala pa so skoraj vedno polomljeni, ker se na njih izživljajo že malo starejši šolarji. Peskovnik, v katerem se igrajo majhni otroci, pa uporabljajo tudi kužki in mačke za svoje potrebe. Če se želim izdivjati in sprostiti, odidem na šolsko igrišče. Na klopeh pred blokom, se proti večeru zbirajo fantje na motorjih in dekleta, ki pa se ogovarjajo tako glasno, da jih slišim v svojo sobo, ki je v tretjem nadstropju... Moram priznati, da naša mladost ni tako lepa kot otro-švo naših vrstnikov kje na va- si ali pa mladost mojih staršev. Mamica mi je pripovedovala, kako so se oni igrali razne igre z žogo ter ristance, kradli so zemljo itd. Mi teh iger ne poznamo. Naše igre so divjanje s kolesi, tekanje za žogo, deklice pa tu in tam skačejo gumitvvist. Po mnenju moje mamice imamo danes otroci vse. Nekateri starši res dajejo otrokom veliko denarja, posveča- jo pa jim malo svojega časa, ker so na raznih sestankih ali pa po svojih opravkih. Večkrat poslušam našo sosedo, ki je starejša gospa, da nismo vzgojeni, ker ne spoštujemo starejših. Tudi sam sem že opazil, kako ji nekateri dečki iz našega vhoda nalašč nagajajo. Torej današnji otroci za materialne dobrine, ki jih imamo in jih lahko uživamo, nismo prikrajšani. Imamo več, kot so imeli naši starši, zaradi pomanjkanja vzgoje pa nismo tako vljudni in prijazni, kot so bili naši starši. GREGOR ŠEVO Predlog poslovnika vsebuje tudi glavne naloge skupnosti. V prvi vrsti je navedeno vzdrževanje stikov s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami, organi KS in šolami. Sledijo naloge na področju zgodovinopisja, poleg njih pa še spodbujanje družbene skrbi za varstvo spominskih znamenj NOB in za primerno praznovanje krajevnih in drugih praznikov, vezanih na NOB. Naloga skupnosti je tudi spodbujanje družbene skrbi za bolne člane skupnosti in skrb za počutje članov skupnosti, seveda v okviru možnosti in v skladu s krajevnimi prilikami. Med konkretnimi nalogami v letu 1990 delovni načrt skupnosti predvideva, da bo leta 1991 izšla knjiga, posvečena spominu padlim, ubitim in v zaporih in taboriščih umrlih aktivistom OF in borcev NOV z območja nekdanjega rajona OF Ježica. O taki knjigi pa razmišljajo tudi za Bežigradom in na Črnučah. STANE KOMAN Obvestilo upokojencem Organizirano imamo: • KEGLJANJE - vsak torek od 10. do 11. ure v Staničevi št. 41 • ŠAH - vsak torek od 9. do 12. ure na Titovi št. 131 (KS Koroški partizani) • BALINANJE - po dogovoru s predstavnikom Društva upokojencev Črnuče na Črnučah, Titova št. 379 • IGRANJA TAROKA - Vsak četrtek od 9. do 12. ure Titova št. 131 (KS Koroški partizani) • STRELJANJE - z zračno puško vsak ponedeljek od 16. do 19. ure v domu krajevne skupnosti Savsko naselje, Belokranjska ulica 6 • ROČNA DELA - vsak torek od 9. do 12. ure Staničeva St. 41, soba št. 101 Vabimo k sodelovanju. ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV OBČINE LJ. BEŽIGRAD Cicibanove urice v vrtcu Mladi rod Vse otroke, v starosti od 3 do 5 let, ki niso vključeni v redno dnevno vzgojo in varstvo in živijo v bližini VVO Mladi rod, vabimo k 80-urnemu vzgojnemu programu. Naša želja je, da bi se tudi vaš otrok vključil v program družbene vzgoje, se spoznal s sovrstniki, se navajal na njihovo družbo, spoznal način življenja v otroškem kolektivu in se osamosvojil. Skozi celo leto bodo otroci spoznavali najbližje družbeno okolje in življenje v naravi, bogatili besedni zaklad in kulturo govora, spoznavali odnose med predmeti In pojavi, pridobili veselje do telesne vzgoje, izražali svoja doživljanja in ustvarjalnost v glasbi, plesu, likovnih dejavnostih. In kaj še? Igrali se bodo in zabavali. Otroke pričakujemo vsako sredo do 16. do 18. ure v VVE črtomi-rova 14 - C paviljon. Priditel VVO MLADI ROD Slovenija ceste tehnika n. sol. o., Ijubljana, titova 38 tel.: (061) 314-466 telex: 31493 yu set Vse informacije: TOZD INŽENIRING, 61000 Ljubljana, Cesta VII. korpusa 1, tel.: (061) 329-441, telex: 31493 yu set DEJAVNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE: - vse vrste nizkih in visokih gradenj - avtoceste, mostovi, predori, letališča - industrijski, poslovni, stanovanjski, turistični kompleksi z infrastrukturo - urejanje agrokompleksov in gradnja kmetijskih zmogljivosti - stroji in oprema za kamnolome, gramoznice in asfaltne baze - kmetijska mehanizacija - projekti in inženiring za vso navedeno dejavnost doma in v tujini IMF INŽENIRING • IMF ELEKTROMONTER • IMF TELEKOM »Pot v inovacijsko družbo« Po 33 letih spet kongres jugoslovanskih izumiteljev Inovativni ljudje v vseh sferah dela in življenja imajo vedno težave, ko želijo neko noviteto spraviti v "življenje«. Posebno to velja za tehnične in tehnološke usmeritve, kajti na teh področjih se zadeve izkažejo zelo hitro in konkretno. V drugih sferah, kjer zadeva ne izstopi takoj in konkretno (politika, gospodarske usmeritve itd.), ee le-te pojavijo kasneje-dolgoročno in posledice so lahko katastrofalne. Če pomislimo, da smo morali čakati 33 let od I. II. kongresa (prvi kongres jugoslovanskih izumiteljev je bil 17. 6. 1956 v Ljubljani), ob dejstvu, da je naša tehnična in tehnološka razvitost na repu v Evropi, lahko rečemo, da nas je politično-gospodarska usmeritev kar lepo potegnila za nos. Po 33 letih začenjamo spoznavati, da je rešitev iz trenutnih gospodarskih in družbenih težav le v inovlra- Udeleiencl Iz Slovenije ne II. kongresu Izumiteljev Jugoslavije v Titovem Utlcu. nju. Izraz SPOZNAVATI sem namenoma uporabil, kajti, če bi družba vsebinsko spoznala, da so inovacije rešitev za gospodarsko ih splošno krizo, tedaj inovatorji ne bi doživljali takšnih traum kot jih-Tudi predsednik ZIŠ Ante Markovič je v vzpodbudnem pozdravneth govoru na kongresu izumiteljev namenil nekaj besed vsesplošni prizadevnosti celotne družbe za dosego čim boljših učinkov na vseh področjih dela, razvoja in gospodarjenja. Kongres inovatorjev je trajal dva dneva, 27. In 28. oktobra v Titovem Užicu. Poleg plenarnih sej je kongres deloval v treh komisija!1' družbeno-ekonomski aspekti inovacijske družbe; vzgojno-izobraža-valni in organizacijski aspekti inovacijske družbe; kadrovanje-nof-mativni aspekti inovacijske družbe. Posamezne komisije so v okviru teme obdelale problematiko v zvezi z inovlranjem. V prvi vrsti je bil inovator kot akter inoviranj*' Menili so, da je treba prisluhniti tudi najmanjšemu namigu, ki bi zn*1 imeti lastnosti inovativnega prispevka. Veliko je bilo govora o Prl' pravljenosti in pristopu družbe, ki naj inoviranje sprejme kot najracionalnejšo aktivnost in mu da ustrezno mesto v zakonodaji in spremljajočih dokumentih. Na drugi plenarni seji so bili med drugim sprejeti tudi sklepnj dokumenti. Za izvedbo sklepnih dokumentov Je kongres zadol*1] SPATUJ (Savez pronalazača i autora tehnlčkih unapredenja Jug°' slavije). Le-ta naj preko svojih in ostalih ustreznih organov in institu' cij sprejete dokumente uresniči. Po sklepu II. kongresa SPATUJ bo naslednji kongres čez štiri l«*1®' Čas in kraj kongresa bo naknadno določen in pravočasno objavllen IVO CEROVŠ6* 329-041/272 Z željo, da bi v akcijo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu vključili čim večje število udeležencev v prometu, ker bomo 18 s skupnimi napori lahko do-segli zastavljen cilj, to je 10“™ zmanjšanje števila prometnih nezgod v letošnjem letu smo organizirali ODPRTI TELEFON Vse delovne ljudi in občane naše občine pozivamo, d« nam sporočijo svoje pripombe na obstoječe razmere v cestnem prometu ter predloge za izboljšanje varnost na naših cestah. Prisluhnil' vam bomo vsak ponedeljek med 8 in 12. uro na telefon štev. 329-041 int 272 21. NOVEMBRA 1989 SOCIALISTIČNA ZVEZA ZBOR OBČANOV 5 Osnutek ^ Občinska organizacija Socialistične zveze Slovenije v občini Ljubljana Bežigrad povezuje (in združuje) krajevne organizacije na območju občine In zainteresirane družbenopolitične organizacije in druge oblike političnega združevanja državljanov ter družbene organizacije, društva In druga interesna združenja občanov na ravni občine. Občinska organizacija deluje na podlagi programa Socialistične zveze Slovenije in programskih nalog, ki jih sprejme za uresničevanje tega programa v občini. PROGRAMSKE NALOGE OBČINSKE ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE LJUBLJANA BEŽIGRAD I. Organizacijski okviri delovanja 1. članstvo Delovni ljudje in občani se na podlagi soglasja s programom Socialistične zveze Slovenije prostovoljno kot člani vključujejo v Socialistično zvezo Slovenije v krajevnih organizacijah SZS in neposredno v občinski organizaciji SZS. Evidenca individualnih članov SZS se vodi v krajevnih in občinski organizaciji (glede na mesto včlanitve) in zbirno v očinski organizaciji. Na ravni občine se družbenopolitične organizacije in druge oblike političnega združevanja državljanov ter družbene organizacije, društva in druga interesna združenja občanov (s sklepi njihovih pristojnih organov na podlagi soglasja s programom Socialistične zveze Slovenije) kot kolektivni člani vključujejo v občinsko organizacijo SZS Ljubljana Bežigrad, na ravni krajevne skupnosti pa v ustrezno krajevno organizacijo SZS. Evidenca kolektivnih članov se vodi v krajevnih in občinski organizaciji in zbirno v občinski organiza- 2- Teritorialna organiziranost Krajevna organizacija SZS deluje na območju ene ali več krajevnih skupnosti v občini. Sklep o temeljni 2[9®niziranosti sprejmejo krajevne konference po poprejšnjem mnenju predsedstva občinske konference SZDL. 3- Organi Najvišji organ občinske organizacije SZS je občinska konferenca. V njej so po izvoljenih članih zastopane vse krajevne organizacije SZS. Ustrezno so po svojih izvoljenih predstavnikih zastopani tudi kolektivni člani, vendar največ do tretjine vseh čla-oov konference. Funkcionarja občinske konference sta predsednik in sekretar. Politično-izvršilni organ konference je predsedstvo (izvršni odbor). Predsednik in sekretar občinske konference sta hkrati predsednik in sekretar Predsedstva (izvršnega odbora). Občinska organizacija ima kot svoj organ tudi nadzorni odbor. Za predsednika in sekretarja občinske konfe-HCe 'n za člana predsedstva (izvršnega odbora) in adzornega odbora lahko kandidirajo samo posa-azniki, ki so individualni člani v krajevni ali občin-organizaciji SZS Ljubljana Bežigrad. Oblike In metode delovanja bčinska organizacija uporablja za uresničevanje ^ograma in programskih nalog - poleg izvoljenih rganov in funkcionarjev - naslednje oblike in metode delovanja: šj* lavr,e razprave - za obravnavo najpomembnej-Do Vprašanj zveznega, republiškega ali mestnega k in oblikovanje predlogov in pripomb * Predloženim rešitvam; Posa^!ne !ribune in o^ogte mize - za obra' .^iega r!Ša"l■, sP|oSne9 ožieaa oka tematskih vprašanj splošneg« tev za n^hovo^93 pomena in oblik°vanje us Sociiii^V.fte s Predsedniki krajevnih konft r>iu kr, ne zveze - za delovne dogovore o iz Za nrnHhrtitnih Pro9ramskih in operativnih nal rih bod^^roffi;6 Sk,eP°V " Sta'iŠČ’ ° ob*nPskpVe!e s Predstavniki kolektivnih čl organizacije Socialistične zveze - delovne dogovore o izvajanju konkretnih programskih in operativnih nalog in za predhodno preverjanje sklepov in stališč, o katerih bodo sklepali organi. II. Naloge pri izvajanju programa 1. Splošne nsloge Občinska organizacija Socialistične zveze Slovenije v občini Ljubljana Bežigrad si bo po svojem članstvu, organih in v okviru oblik in metod delovanja prizadevala za uresničevanje vseh postavk programa Socialistične zveze Slovenije. Naloge iz programa, ki so konkretizirane na občinski ravni, bomo uresničevali s sklepi organov in na podlagi delovnih dogovorov neposredno z javnim delovanjem in po svojih predstavnikih v skupščinskem sistemu. Uresničevanje nalog iz programa, ki jih konkretizirajo krajevne organizacije, bomo na podlagi delovnih dogovorov in opredelitev v oblikah in Razprava o osnutku programskih nalog bo potekala na sejah krajevnih konferenc SZDL do konca tega meseca In prve dni decembra, zainteresirani občani pa lahko svoje pripombe In predloge poiljejo tudi občinski konferenci SZDL (Ljubljana, Linhartova 13). Dokument bo sprejela občinska konferenca na seji, ki Je predvidena za 7. december. metodah delovanja podpirali s sklepi organov in po sklepih organov in po svojih predstavnikih v skupščinskem sistemu. 2. Občinska konkretizacija programa • Na področju gospodarskega razvoja bomo podpirali sprejem samo takšnih odločitev, ki: - bodo najbolj smotrno uporabljale omejene prostorske možnosti občine, vštevši obstoječe in nove možne poslovne prostore, - bodo zagotavljale dobičkonosno (profitabilno) poslovanje ne glede na vrsto lastnine, - bodo zagotavljale produktivno zaposlenost, - ne bodo škodljive za okolje z nobenega vidika onesnaževanja, - ne bodo posegale v trajno zaščitena kmetijska zemljišča. • Na področju varovanja okolja se bodo - ob nalogah na področju gospodarskega razvoja - na vse načine odločno zavzemali za: - vse nujne ukrepe za maksimalno zmanjšanje okolju škodljivih emisij iz obstoječih virov, ki negativno vplivajo na okolje, v načelu v breme povzročiteljev, - sprejem vseh ukrepov, ki bodo zagotavljali trajno in zanesljivo oskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo, - trajno in za okolje varno odlaganje vseh vrst odpadkov (komunalnih, posebnih in radioaktivnih), - trajno prepoved gradnje jedrskih elektrarn po doslej znanih tehnologijah. • Na področju kmetijstva bomo glede na prostorske danosti občine nedvoumno zagovarjali: - varovanje kmetijskih zemljišč, na katerih lastniki ali uporabniki z gospodarjenjem, ki jim prinaša eksistenčni dohodek ali dobiček, in brez škodljivih vplivov na okolje zagotavljajo upravičenost trajne zaščite, - dokončno in pravično ureditev sporov, ki izvirajo iz arondacij in drugih ukrepov, za katere se je izkazalo, da so bili družbeno nepotrebni in gospodarsko neučinkoviti. • Na področju družbenih dejavnosti se bomo zavzemali za takšne sistemske ureditve, ki bodo zagotavljale po eni strani strokovno najprimernejše in z družbenega vidika najbolj smotrne rešitve, po drugi strani pa delavcem v teh dejavnostih ustrezen družbenoekonomski položaj in z gospodarstvom ustrezno primerljive osebne dohodke. Pri teh aktivnostih bomo izhajali iz že sprejete temeljne opredelitve, da moramo dejavnosti in zadeve s področja družbenih dejavnosti urejati v Ljubljani - ne glede na občinske meje - skupno ali enotno. • Na področju preskrbe občanov se bomo zavzemali za to, da bodo osnovne trgovske in storitvene dejavnosti občanom kar najbolj dostopne v njihovem življenjskem okolju. • Spodbujali bomo različne oblike organizirane in spontane, predvsem prostovoljne aktivnosti za sosedsko pomoč in medsebojno podporo. • V normativnem urejanju državnih in družbenih zadev (pri oblikovanju in sprejemanju novih ustav SFRJ in SRS, prehodnih in sistemskih zakonskih rešitev ter statutarnih sprememb in dopolnitev in novih statutov mesta in občine) se bomo zavzemali za jasne in nedvoumne opredelitve pristojnosti državnih organov na klasičnih področjih državne uprave (notranje zadeve, obramba, zunanja politika, izvajanje zakonov in nadzor nad tem), medtem ko bomo na vseh drugih področjih, ki zadevajo sfero .družbenega' ali Javnega' terjali ustrezen vpliv državljanov, prav na vseh področjih pa zanesljiv in učinkovit javni nadzor. V Ljubljani, kjer ima mesto kot posebna družbenopolitična skupnost določene ustavno izvirne pristojnosti in kjer so smotrno določene dejavnosti (zlasti s področja pristojnosti državnih organov, v glavnem pa tudi komunalne in druge infrastrukturne ter družbene dejavnosti) načrtovati in izvajati na podlagi enotne ali skupne politike, bomo vztrajali pri takšnih rešitvah, ki bodo zagotavljale racionalno odločanje in ki bodo na področjih enotnega urejanja podvržene kar največjemu vplivu državljanov, na področjih skupnega urejanja pa poleg kar največjega državljanskega vpliva tudi soglasju občinskih skupščin, ko bo končne odločitve sprejemala mestna skupščina. • Podporo opredelitvi za bistveno zmanjšanje proračunske porabe bomo konkretno izrazili tako, da bomo v okviru možnosti kar najbolj racionalizirali stroške delovanja in poslovanja občinske konference in da bomo kot ustanovitelj in izdajatelj po volitvah 1990 ukinili občinsko glasilo »Zbor občanov«. S temi ukrepi bomo s svoje strani prispevali k zmanjšanju proračunske dotacije občinski konferenci SZDL in s tem k zmanjšanju občinskega proračuna oziroma splošne porabe v občini. Pri tem bomo dosledno zahtevali, da se tako .sproščena’ proračunska sredstva ne uporabljajo za druge namene, temveč da se za ta znesek zmanjša skupni obseg proračuna občine. • Na področju javnega obveščanja se bomo zavzemali za rešitve (v okviru zakonske in družbene regulative), ki bodo zagotavljale v osnovi enak položaj, pravice in odgovornosti vsem državljanom in njihovim organizacijam, združenjem in drugim organiziranim skupinam. Hkrati bomo podpirali predloge, ki bodo omogočali in zagotavljali ti. informacijski trg brez monopolov na kateremkoli medijskem področju in predvsem tržno vrednotenje sredstev javnega obveščanja (agencijsko, časniško, časopisno-revijalno, radijsko, televizijsko in druga področja) • Pri sodelovanju s pobrateno občino Trebinje in prijateljskimi občinami Zagreb Medveščak, Sarajevo Centar, Beograd Palilula in Skopje Karpoš se bomo odrekli vzajemnim protokolarnim obiskom ob občinskih praznikih, v okviru materialnih množnosti pa bomo izvajali opredelitev, da mora biti vsako srečanje s predstavniki bratske in prijateljskih občin namenjeno predvsem izmenjavi informacij o razmerah v lastnem in širšem okolju in razpravi o izkušnjah iz lastnega delovanja. MED NAŠIMI LJUDMI 6 ZBOR OBČANOV 21. NOVEMBRA 1989 Prometna vzgoja v vrtcu Jelka V VVO Jelka, Glavarjeva 18 a, se trudimo in želimo, da bi v akcijo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu vključili čimveč otrok, pa tudi staršev. V našem vrtcu otroci malih šol že več let tekmujejo za prometno značko. Da jo osvojijo, morajo uspešno opraviti KVIZ o prometu. V vrtec povabimo predstavnika obč. Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in miličnika Postaje milice Bežigrad. Naše pridne tovarišice uvajajo otroke v promet že od tretjega leta starosti dalje. Na sprehodih opazujejo in poimenujejo vozila, prečkajo ulice v skladu s prometnimi pravili, upoštevajo znake ter pravila za pešce, ravnajo se po semaforu ter upoštevajo navodila prometnega miličnika. Otroke vzgajajo k previdnosti, pravilnemu obnašanju na cesti ter samostojnosti. V letošnjšem letu smo pri- pravili razstavo na temo PROMETNA VZGOJA V NAŠI VVO, kjer smo skušali prikazati napore, ki jih vlagamo na vzgojnem področju in poudariti skrb za večjo varnost otrok na cesti. Pri razstavi so sodelovali tudi otroci s svojimi izdelki ter Postaja milice Bežigrad (piščalka, svetlobni loparček, kapa...) za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Zavedamo pa se, da bodo vsi naši napori za večjo varnost otrok zaman, če ne bodo starši na cesti svojim otrokom dober zgled. S skupnimi močmi bomo prispevali k varnosti naših otrok v cestnem prometu. JESEN V VRTCU Kostanjčkov dan na Reboljevi 11 S prihodom zlate jeseni, ki jo v velikem mestu komaj opazimo, se narava začne spreminjati; zeleno se prelevi v rumenorjavo, vse dozoreva. Jesensko razpoloženje zajame vse živo, za otroka pa je to dogajanje, ki pritegne njegovo pozornost, izzove radovednost. Kako se spreminja narava in zakaj? Odgovor na ta vprašanja so otroci v vrtcu na Reboljevi 11 videli in slišali na KOSTANJČKOVEM DNEVU. »V okviru izvajanja vzgojnega programa pravi Olga Rupnik-Krže, vodja VVE na Reboljevi 11, so letošnje prioritetne naloge tudi praznovanja, med njimi kot prvo praznovanje jeseni. K sodelovnaju smo povabili starše otrok iz vseh oddelkov s tem, da so otroci prinesli jesenske pridelke, sadeže in naravni material. Samo praznovanje smo poimenovali Kostanjčkov dan, na katerega smo prav tako povabili starše.« Tovarišica Olga pravi, da bodo spomladanskem obdobju nadaljevali s podobnimi oblikami vzgojnega dela, da se bodo lahko vključevali tudi starši. Nekatere oblike vzgojnega dela bodo izvajali v dopoldanskem času (Teden odprtih vrat), za tiste starše, ki pa nimajo možnosti vključevanja v vzgojno delo dopoldan, bodo organizirali posebne oblike tudi popoldan. VVE Reboljeva 11 vključuje tudi 14 otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. S takimi oblikami dela imajo tudi ti otroci možnost za vključevanje, za učenje v skupini z zdravimi. Zdravi vrstniki radi priskočijo na pomoč in na ta način spoznavajo vse strani življenja. IVAN ŠUCUR PEČI CENTRAIiNEGA OGREVANJA Kvalitetne - z velikim izkoristkom Različni Upi Dostopna cena, ugodni plačilni pogoji Nakup, ki se vam bo obrestoval vsako ogrevalno sezono V mesecu novembru boste deležni dodatnih ugodnosU Saatopnlkl: »rane Praiaran, Sradnjavaika ni. 90, Lavrica, 01891 Škofljica, telefon 001/007-841 V MERCATORJU NA TITOVI 89 Sveže žemljice že ob 6. uri zjutraj V skoraj premajhni Mercatorjevi trgovinici na Titovi 89 (blizu odcepa Vodovodne ceste) klasični delikatesi, vam že od 6. ure zjutraj postrežejo s svežim kruhom, pecivom in drugimi artikli. Prijazne prodajalke vodi Leopoldina Jager, ki je to dolžnost prevzela pred petimi meseci. »Smo zares edine za Bežigradom, ki tako zgodaj pričnemo z delom. Videti je, da so se ljudje kar navadili na nas, saj imajo veliko stalnih strank. Smo pa mlad in uigran kolektiv, katerega zadovoljstvo je v tem, da so ljudje zadovoljni. Res je trgovski poklic še vedno garaški, toda, če ga opravljaš z veseljem, je kar v redu,« smo se kar mimogrede zapletli v pogovor. Leopoldina Jager ima veselje do trgovskega poklica. Prej je bila celih 20 let poslovodkinja v Mercatorjevi trgovini v Savljah, kjer je za vse bila sama ter v teh letih nabrala precej dragocenih izkušenj. In kakšna je razlika med vasjo in mestom? »Velika. Na vasi sčasoma spoznaš ljudi in takorekoč že vnaprej veš, kaj bo kdo kupil, ko vstopi v trgovino. V mestu pa je bolj pestro, na voljo večjo izbiro blaga, ki se tudi hitreje obrača, s tem pa je več možnosti širitve asortimana. Žal nas omejujejo prostorske težave, sicer bi imele še večjo izbiro blaga. Je pa za nas vsaka sprememba cen težaško delo. No, malo bolje je že, saj so ljudem podražitve postale nekaj vsakdanjega, tako, da nismo trgovci vsega krivi. Se pa že pozna, da določeni dražji artikli (pijače, keksi) ne gredo tako dobro v promet, zato pa skušamo dobiti v prodajo cenejše izdelke.« Tako Leopoldina Jager. Med tem kratkim pogovorom smo se lahko tudi sami prepričali, da v Mercatorjevem Rožniku, PE Grmada na Titovi 89 znajo postreči, saj so številni kupci zadovoljni odhajali. V teh časih zadovoljiti kupca ni lahko, toda, kdor ima rad trgovski poklic, mu to seveda ni težko. F. ROZMAN Potlovodklnja Leopoldina Jager .Orati! artikli ne gredo vet v pro-m#f" Foto. F R. ŽENSKE - GASILKE Zadovoljne ob uspehih ' V mestu Ljubljani imamo skupno komisijo za žene - gasilke, v kateri je povezano vseh 5 občinskih zvez. Komisija za žene se sestaja po potrebi, 3 do 4 krat na leto. V komisiji je po ena članica iz vsake OGZ. Program dela naredimo že v začetku leta in ga predložimo Mestni gasilski zvezi, v kateri ta komisija dela. Tako je bila letos že kar tradicionalna 5. medobčinska vaja članic v OGZ Center. Na teh vajah sodeluje iz vsake OGZ po ena desetina članic in to vedno druga desetina. Vaje so vedno v različnih tovarnah oz. na objektih družbenega pomena. Vaje so bile doslej organizirane pri Opekarni na Viču, Rašici v Šiški, Papirnici Vevče v Mostah, Belinki za Bežigradom in otroškem dispanzerju v Centru. V letošnjem letu se je tekmovanja udeležilo 45 desetin članic oz. mladink. Nekatere so dosegle že prav lepe uspehe. Ravno tekmovanja pa so podlaga za praktične vaje in po vsaki vaji je tudi analiza naših napak, tako se tudi na napakah (svojih) učimo. V komisiji skupaj načrtujemo srečanja članic ob 8. marcu, ki je vedno povezano s tovarno in njihovo požarno varnostjo, po dogovoru je prikazan film s požarno tematiko in tako članice vedno pridobijo nekaj poučnega in lahko to prenesejo v prakso. Tudi v izobraževanju gasilke ne zaostajajo za kolegi - gasilci. Udeležujejo se seminarjev in tečajev. Tako smo v zadnjem času dobili še dve višji častnici, eno v OGZ Šiška, drugo v OGZ Bežigrad. Komisija ima oporo v štabu operativne Mestne gasilske zveze, kot tudi v predsedstvu, posamezne članice komisije pa imajo oporo v svojih OGZ. Delo gasilk v Ljubljani je zaživelo in ga bo treba še dograjevati. Žal pa komisija ugotavlja, da se še vedno premalo mladine vključuje v gasilske vrste in da je uniforma tista,ki jih največ pritegne v organizacijo. Na žalost uniforma ni vse in je treba poprijeti mnogokrat tudi za druga dela, se odreči marsikateri prosti uri toda ko je delo končano, se zadovoljnih obrazov razidemo in si ( rečemo »pa še drugič«. MIRA POJE TUDI PRI GASILCIH Na mladih svet stoji Čeprav kakšnih večjih požarov v naši občini tudi letos ni bilo, pa dejavnost v gasilski organizaciji vse leto ne pojenja. Ena od običajnih oblik pripravljanja članov na reševanje in operativne posege so tudi različna tekmovanja in letni operativni pregledi. Pohvaliti se moramo z najmlajšimi, ki so letos dosegli največji uspeh v zgodovini bežigrajskega gasilstva. Pionirke A (starost od 7 do 11 let) iz Gasilskega društva Podgorica-Šentjakob so na republiškem tekmovanju za memorial Matevža Haceta zasedle prvo mesto med številnimi ekipami iz vse Slovenije. Na občinskem tekmovanju so zasedle 2. mesto in se uvrstile na izbirno mestno tekmovanje, kjer so prekosile vse nasprotnice, občinske prvakinje - ekipo Ježice skoraj za 100 točk. Z republiškega tekmovanja v Komendi so se vrnile s pokalom in plaketo republiških prvakinj-Predsedstvo občinske gasilske zveze Ljubljana Bežigrad je za zmagovalno ekipo in mentorje priredilo sprejem; tekmovalkam so podelili lične medalje. Na občinskem tekmovanju pionirjev in pionirk, ki ga je organiziralo GD Nadgorica, se je pomerilo 25 ekip v štirih kategorijah-Rezultati - pionirji A: 1. Stožice 793 točk, 2. Črnuče 792, 3 Ježica li 785, 4. Dol 784, 5. Ježica III 780, 6. Ježica I 778. Pionirke A: 1. Ježica 806, 2. Podgorica 798, 3. Nadgorica 781. Pionirji B: 1. Stožice 760,2 Tomačevo 718, 3. Nadgorica I 693,4. Dol 692, 5. Podgorica 633, 6. in 7. Nadgorica II in Ježica II po 588, 8. Črnuče 577, 9. Ježica I 515,10' Beričevo 514. Pionirji B: 1. Stožice 697, 2. Nadgorica 693, 3. Beri-čevo 666, 4. Tomačevo 656, 5. Podgorica 644, 6. Ježica 540 otčk. Skrb za podmladek naj bo skrb vseh, da bosta dosežena dva najpomembnejša namena: otroci, ki so poučeni o požarni nevarnosti, bodo dosti manj potencialni kandidati za povzročanje požarov, z mladino pa dobivamo nosilce požarnega varstva za prihodnja obdobja v naši 120-letni tradiciji. Za mlade gasilce pripravljamo S® gasilski kviz, če bodo le primerne snežne razmere pa bomo skušali uresničiti tudi skupno smučanje in tekmovanje. Gasilci so opravili vsa letošnja tekmovanja in operativne pf®' glede. Na investicijskem področju so vse aktivnosti usmerjen® v gradnjo novega gasilskega doma za GD Ježica, ki ima zdaj najbol) neprimeren dom na najbolj neprimernem kraju, brez površin za vaj® - dejavnost se odvija kar na cesti, kar je zaradi prometa tudi nevarno. Želja vseh gasilcev Bežigrada je, da tudi Ježičani dobij® gasilski dom, primeren za obsežno sosesko, ki jo pokrivajo. P- STATISTIČNA ZANIMIVOST V BERIČEVEM Dvojčki le na levi strani ceste V Beričevem se vaščani lahko pohvalijo z izjemno statistično vostjo - z dvojčki. Na levi strani ceste v smeri toka Save, so v sosešCi trije pari dvojčkov in sicer: Metka in Nataša Velepec, Samo in Simon Gorta ter Martina In Andreja Velepec. Vsi so rojeni desetega an. v mesecu - prvi par 10. marca 1968, drugi 10. oktobra 1974 in treti 1 decembra 1976 leta a še nekaj dvojčkov je na omenjeni strani ceste v Beričevem, na desni P jih sploh ni. Vzrok še ni raziskan. guCJP ŠPORT 21. NOVEMBRA 1989 ZBOR OBČANOV 7 Ali greš v Peter šport? V zasebni trgovini na Hošiminhovi 5 lahko kupuješ, prodajaš ali najameš športne rekvizite, dobiš nasvete ali si izposodiš kasete s posnetki športnih dogodkov Peter Žibert, gradbeni tehnik, znani jadralec na deski in učitelj smučanja, se sedaj ukvarja s tistim, kar ga v življenju najbolj zanima - s športom. Omislil si je zanimivo zasebno trgovino s športni-mi rekviziti, v kateri lahko kupujete, prodajate ali najamete tisto, kar potrebujete za športno udejstvovanje ~ predvsem rekreacijsko pa tudi vrhunsko. Trgovina Peter šport je na Hošiminhovi 5, pod najvišjo stavbo v Ljubljani, v bežigrajski soseski BS-3. Petrova trgovina se ponaša z nekaj posebnosti. v njej je marsikaj tistega, česar podobne trgovine nimajo. »Pri meni ljubitelji športa lahko kupujejo, prodajajo ali najamejo športne rekvizite. Imam namreč tudi komisijsko prodajo. Nudim tudi najrazličnejše informacije, shranjene v računalniku, če stranka želi kupiti, prodati ali najeti denimo jadrnico, čoln, počitniško prikolico, smuči, smučarske čevlje, žoge...«, pravi Peter šport, oprostite, Žibert! Stranki v svoji trgovini lahko strokovno svetuje, pri tem pa lahko vsak nasvet podkrepi s pomočjo katalogov. Sam meni, da je njegova prednost v strokovnosti. Poleg tega pa želi, da bi se v ponudbi in povpraševanju kar najbolj specializiral. Že zdaj ima bogato izbiro jadralnih desk, jader in druge opreme za jadranje. Poleg prodaje športnih rekvizitov, Peter poskrbi tudi za popravila, pa za napenjanje teniških loparjev, montažo tekaških ali alpskih smuči in vsega, kar je v zvezi s snovvboardi, torej snežnimi deskami, katerih razcvet lahko pri nas šele pričakujemo. V trgovini se ves čas vrtijo športni video posnetki, ki privabljajo radovedneže. Ljubiteljem športnih tekmovanj, ki bi si želel (še enkrat) ogledati nogometno ali košarkarsko tekmo Olimpije, bo tudi poskusil ugoditi, kar je odvisno tudi od zainteresiranosti omenjenih klubov. Peter Žibert ureja videoteko; posojal bo izključno športne filme. Gremo torej v Peter šport! IVAN ŠUČUR USPEŠNA SEZONA KOLESARJEV IN KOLESARK PARTIZANA JUB DOL tezonl to tekmovalci In tekmovalka Partizana JUB Dol naato- *° t>,a*,9,a tekmovalke Urilieva, Logondrova In Kovačeva. VAvmtHH. 0*V0llla 3. meato na avetovnam prvenatvu v St. Johannu le ta n J! ,/ dru0° meato na etapni dirki na Madtarakem. Žanaka ekipa Lon0nryg i zaPored oavojlla naalov caatnlh ekipnih državnih prvakinj. Frani, r-'!3 Ia državna prvakinja na čaa tar zmagovalka maratona po.c,enl ao - kljub Izredni amoll - osvojili sedmo meato, med Vučko Xnll(l p* le Kosmatin dosegel nekaj vidnih uvrstitev. Ob zak-* kluhi.,0Xona Urtlčeva In Kosmatin, kot najboljia tekmovalca JUn aLp[a!,,a Plekatl. Na sliki: državne prvakinje, članice Partizana Tona K Lo9onder, Vida Uršič In Jasna Kovač (z leve) ter trener »Hopla — razgibajmo življenje« Ob sobotah in nedeljah je na Kodeljevem živo Na ljubljanski fakulteti za telesno kulturo so sklenili, da za konec tedna pripravijo vrsto razvedrilnih programov, ki naj bi popestrili in obogatili konec tedna. Zakaj bi številni športni objekti samevali, ko pa je veliko ljudi, ki konec tedna nimajo nobene priložnosti za popestritev življenja? Pripravili so akcijo »Hopla - razgibajmo življenje« in z njo dali slovenskemu prostoru bogato ponudbo. Dana je možnost, da okoličani in Ljubljančani postanejo člani klub »Hopla - razgibajmo življenje«. Številni so to priložnost že izkoristili v soboto, 11. in nedeljo, 12. novembra, ko se je akcija začela. Prvi dan je na FTK na Kodeljevem prišlo okrog 200 rekreativcev, zmogljivosti pa so mnogo večje, do 1000 udeležencev. Na voljo je 17 športno-rekreativnih dejavnosti. Poleg kolektivnih iger (nogometa, košarke, odbojke...) aerobike, plesnih tečajev ter smučarske gimnastike, so organizirani še karate, plavanje (začetni in nadaljevalni tečaji, izpolnjevanje tehnike plavanja) za sprostitev pa sta na voljo še masaža in savna. Prvi dan je bil vstop prost, sicer pa je vstopnina za odrasle 4 DEM (v dinarski protivrednosti), za otroke 2 DEM, možno pa je kupiti tudi sezonsko in sindikalno karto, ki velja 130 DEM. Sezonska karta je prenosljiva. Fakulteta za telesno kulturo na Kodeljevem je tako dala svoj prispevek k akciji »Ljubljana - zdravo mesto«. S. G. Pionirji M. Šuštaršiča najboljši v nogometu ^GLJANJE Razburljivo finale Posameznikov Venstv« 86 i® občinskega pr-In la kar 27 moških Bezniki 'j®*'*' ekiP z 205 posa-Veiika _ ."1 38 posameznicami. naibrž u , a4nost tekmovanja je hvakra, ,erT'' da ekiP® tekmujejo Najb0,i41u sPomladi in jeseni. 1S Po£'h 30 Posameznikov in «retjiC « ,”1ezn|c pa tekmuje še lo odn/ na u- Tekmovanje je bi-'1'Sču organizirano na keg- n° Staničeva, ki ga vzor- n° ra/h ,,e lvan Resnik. Poseb-mezni^hlivo je bilo finale posa-naislah4^!' k’er 80 tekmovali od Predvs©^3 do najboljšega in je ženitve t ^aradi psihične obre-Velikih 'ekrT1ovalcev prišlo do redu Prememb v vrstnem ~ motki ekipno: I' GZl 3. ČGp??0vilc < SlnoDEL0' w*niiala* 5 Levina Gobar & 2369 2300 2227 2291 2252 (•(•ni skupaj 2289 4658 2293 4593 2274 4501 4496 2205 4493 2241 Ženek* - ekipno: 1. Commerce 738 706 1444 2. ČGPDELO 718 682 1400 3. Lesnina II 730 668 1398 4. Trim servis 663 688 1351 5. Iskra elektrozveze 648 660 1308 Motki - posamezno: 1. Dizdarevič Audo, l|. mlekarne II 1193 2 Čušin Dutan, KK Gobar 1183 3. Križaj Marko, DELO 1180 4 Magister Jože, Iskra elektrozveze 1179 5. Gionini Janez, GZL 1179 6. Sušnjara Luka, KK Rogovile 1173 7. Stajer Rado. Trim servis 1170 8. Kos Tone, Gospodarsko razstavišče 1168 9, Sušnik Silvo. KK Rogovile 1164 10. Krlin Franjo, GZL 1146 Žensk* - posamezno; t. Orlov Jana, DELO 1087 2. Peršl Darinka, Trim servis 1060 3. Janežič Joži, Lesnina II 1057 4 Štrekelj Ančka, Commerce 1051 5. Volčič Danica, Commerce 1049 6. Ratej Sonja, Lesnina 1035 Klančar Beti, Trim servis 1020 8 Plašnikar Beti, Iskra elektrozveze 1012 9 Mojškerc Marinka. SDK 1012 10. Dolinar Zdenka, Elektrotehna I 925 Strelsko tekmovanje nas',.* V če°nekepjnbl'ke bodo upokojenci priredili strelsko tekmovanje )e’ Belokranjska u °ca 6 ^abfei j5 30 V kraievni skuPnosti Savsko Za tekmovanje ŠŠD v malem nogometu za starejše pionirje so se prijavile vse bežigrajske šole, udeležilo pa se ga je sedem ekip. Tekmovanje je najprej potekalo v 3 predtekmovalnih skupinah na igriščih osnovnih šol Danile Kumar, Miran Jarc in Milan Šuštaršič. V finačni del so se uvrstile enako uvrščene ekipe iz vseh treh skupin. Finalni skupini sta bili izredno izenačeni, o končnem vrstnem reku je odločala celo razlika v golih. Rezultati tekem za 1. do 3. mesto: M. Šuštaršič: D. Kumar 2:1, D. Kumar: M. Jarc 5:3 in M. Jarc : M. Šuštaršič 3:3, Za 4. do 6. mesto: B. Ziherl : M. Pečar 1:7, M. Pečar: F. Bevk 1:3 in F. Bevk : B. Ziherl 1:3. Končni vrstni red: 1. ŠŠD Milan Šuštaršič, 2. Danile Kumar, 3. Miran Jarc, 4. Maks Pečar, 5. France Bevk, 6. Boris Ziherl in 7. Franc Ravbar. J. P. Tekmovanje v športni orientaciji Tekmovanja ŠŠD v bežigrajski občini se vrstijo po tekočem traku. Zadnje jesenske dni smo izkoristili za tekmovanje v športni orientaciji, ki smo ga pripravili s pomočjo OK Tivoli in ekipe TIMING na terenih Tivolija. Zanimanje za to športno panogo se veča, saj se je tekmovanja udeležilo že 11 moških in 7 ženskih 3-članskih ekip. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da so se tekmovanja udeležile vse prijavljene ekipe. Proga je bila primerno težka in pionirjem ni delala posebnih težav, kar pa ne moremo trditi za pionirke. Rezultati - pionirji: 1 D. Kumar II 33,26., 2. D. Kumar III 35,04, 3. F. Bevk 41,45, 4. dr. V. Kraigher III 46,30 in 5. D. Kumar I 48,14. Pionirke: 1. dr. V. Kraigher II 1:17,44,2. dr. V. Kraigher 11:19,22,3. M Jarc 1:20,58, 4. M. Šuštaršič 1:28,33 in 5. M Pečar II - ^ KT. JOŽE PETERKA Dirka na GEOSS Za zaključek kolesarske sezone 1989 je TVD Partizan Dol organiziral vsakoletno kolesarsko dirko Dol - GEOSS. Nastopilo je okrog 40 tekmovalcev iz raznih klubov. Prireditev so podprli DO MIP Nova Gorica, Union ter Rajko in Vera Miketič. Rezultati - člani: 1. Čotar (Dol) 51,30, 2. Pavlič (Vič) 51,45, 3. Mak (Dol) 52,01. Ženske: 1. Kovač (dol) 59,16, 2. Kristan (Dol) 75,02. Rekreativci: 1. Dolžan (Rog-Franek) 51,39, 2. Črne (Zadvor) 52,35, 3. Vajagič (Union) 52,50. Veterani: 1. Hafner (Turboinštitut) 53,30, 2. Juvančič (Mladinska knjiga) 56,34, 3. Ščurk (Grosuplje) 57,46. TONE KUNAVER Pri tabornikih je vedno živahno Tudi letos so pripravili igrico za dedka Mraza / Pridejo v delovne organizacije Res je, taborniki kljub bližajoči se zimi ne lenarimo, dogaja se veliko zanimivih stvari, še vedno pa jih načrtujemo v decembru, posebno v zvezi z novim letom in samim prednovoletnim vzdušjem. O tem nekoliko kasneje, najprej pa nekaj besed o preteklih akcijah. Taborniški odred Bičkova skala je zastavljeno propagandno akcijo zbiranja novih članov uspešno realiziral in je tako razširjen še za pet novih vodov s starostno strukturo od 7 do 13 let, okrepila pa sta se tudi oba voda starejših tabornikov in tabornic. Vabimo tudi klubovce, da se nam pridružijo, sicer pa akcija še ni končana. Pridite! V začetku novembra smo se starejši Bičkove! in taborniki odreda Posavski kurirji podali na tridnevno delovno akcijo na Stono pri Kočevju. Dopolnili smo zalogo hrane, imeli čistilno akcijo, glavna naloga pa je bila nabiranje drv za zimske dni. Gozdar Jaka je s svojo motorko poskrbel, da bodo drva kar sama zlez la v peč. Tako je sedaj hišica pripravljena za naše mlajše člane. V sredini novembra so taborniki odreda Bičkova skala organizirali še eno pomembno akcijo in sicer odredov izlet v Bistro pri Borovnici. Udeležilo se ga je nekaj čez 30 članov odreda, glavni cilj pa je bil tehniški muzej. Z zanimanjem smo si ga ogledali, izvedeli marsikaj novega, predvsem pa izpopolnili naše taborniško znanje. Seveda tudi zabave ni manjkalo. Od aktualnih stvari pa so seveda spet v ospredju priprave na januarska zimovanja in užitke na snegu (za letos ga obljubljajo dovolj), tako da vas že sedaj vabimo, da se nam pridružite. Za ki deluje pod okriljem odreda Bičkova skala, spet pripravlja zanimiv program ob novem letu. Po petih letih uspešnega delovanja in sodelovanja z delovnimi organizacijami pri izvedbi novoletetnih igric za otroke, smo spet pripravili hudomušno, dinamično in komunikativno igrico, seveda pa na koncu pride tudi dedek Mraz, se z otroki pogovori in jim razdeli darila. Zanimiv program, ki bo vašim otrokom zagotovo popestril prednovoletne dni in prihod dedka Mraza! Le še nekaj informacij bi vam radi natrosili. Za podrobne informacije se lahko oglasite na telefon 346-362 dopoldan od 8. do 9. ure (Tadej) in sicer do vključno 12.12.1989, ko zaključimo z dogovori, vendar pohitite, ker terminov ni veliko na razpolago. Še to: igrico lahko odigramo pri vas v prostorih DO, na razpolago pa imamo tudi dvorano. TABORNIKI ZA VAS, VI ZA TABORNIKE! Sindikalna teniška liga Končala se je letna sindikalna teniška liga območja Ljubljane za 1989 leto. V teniškem centru v domžalah je tekmovalo 19 ekip s približno 150 tekmovalci (od zelo dobrih še aktivnih ali bivših tekmovalcev do malo slabših rekreativcev), ki so se zagrizeno borili za vsako točko. Lepo vreme je omogočilo pravočasen zaključek lige tako, da je vrstni red ekip naslednji: 1. Benčsport-Jugobanka, 2. Donit Medvode, 3. Rudis, 4. Helios Domžale, 5. Antena, 6. CK ZKS, 7. RTV Ljubljana, 8. Lesnina, 9. Trgovina List, 10. Elgro Elektrotehna, 11. RGL Vitalner, 12. IS SO Bežigrad, 13. LB - GB, 14. Dnevnik, 15. Delo, 16. Slovin, 17. UnisTOS, 18. Color, 19. GZL. DANILO PESKAR podrobnejše informacije bomo še pravočasno poskrbeli. Še bolj vroča novica pa je ta, da igralska skupinica KOMIKUS, ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA N IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA, n. sol. o. 40 let TOZD INSTITUT ZA GEOTEHNIKO IN CESTE LJUBU ANA ,n .sub .o . TOZD INSTITUT ZA KONSTRUKCIJE, GRADBENO FIZIK0 IN SANACIJE LJUBU AN A, n .suo .0 . TOZD INSTITUT ZA MATERIALE UUBUANA ,n .aub .o . DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Naslov: Dimičeva 12, 61109 Ljubljana, p.p. 5a, Jugoslavija Telefon: (061) 3«« 061 Televcs: 31U«9 TU ZRMK Telegrami: RAZMAT ENOTA V MARIBORU Gorkega 1, 62000 Maribor, Jugoslavija Telefon: (062) 23 SUg, 32 851 POIZKUSNI CENTER CAMEUNE Gameljne Al, 61211 Šmartno pod Šmarno goro, Jugoslavija Telefon: 061) 59 126 Skrb za starejše V prejšnji številki Zbora občanov smo objavili krajši zapis o izvendomski dejavnosti Doma starejših občanov Ljubljana Bežigrad. Tokrat bi radi natančneje opisali to dejavnost, predvsem v odnosu do nepoklicne, prostovoljne oblike pomoči za starejše. Starost in staranje sta namreč pojma, o katerih bi bilo vredno več razmišljati in pisati. Starostnik se upokoji, preneha hoditi v službo in s tem je razrešen obveznosti, za katere je bil večino časa v življenju odgovoren. Kar naenkrat pa teh odgovornosti ni več. Zdaj je odvisno od posameznika kako si bo organiziral življenje naprej. Nekateri so še dolgo družbeno in privatno aktivni. Marsikomu pa zdravje in kasneje kronološka starost ne dovoljujeta več lastne aktivnosti, temveč postanejo bolj ali manj odvisni od pomoči drugih. Zavedati se je treba, da takšni ljudje živijo med nami in mogoče nimajo nikogar od svojcev ali bližnjih, na katere bi se lahko obrnili, ko nastopi težava. Nekoč se bodo prav gotovo tudi sami znašli v podobni situaciji. Če začnemo razmišljati in se zavedati tega spoznanja, lahko svojemu bližnjemu z malenkostno pomočjo zagotovimo občutek varnosti, zaželenosti, potrebnosti in neodtujenosti. Nič lažjega ni kot pozvoniti pri starem sosedu, ko gremo v trgovino in prinesti tudi njemu kako stvar. Ali ga pospremiti na pošto, k zdravniku, mu ob pustih popoldnevih prebrati zanimivosti v časopisu, odlomek zanimive knjige, popiti z njim čaj. Omenjene drobne usluge ponekod že potekajo, neodvisno od strokovne institucije in samo v odnosu do ljudi, katerim pomoč nudijo. Lahko bi rekli, da je nepoklicno prostovoljno delo posebno organizirano delo, ki smiselno dopolnjuje delo strokovnih institucij, vendar eden od drugega vzajemno ne vplivata. Dom starejših občanov s svojimi kontinuiranimi servisnimi in preventivnimi de- javnostmi že leta in leta zagotavlja varnejše življenje tistim starostnikom, ki še živijo doma in s tem pomaga k izboljšanju kvalitete starostnikovega življenja. Zaželeno pa bi vendar bilo, da se organizirana in nepoklicna, prostovoljna oblika pomoči povežeta in s skupnimi močmi na področju občine razvijata potrebe po humanih dejanjih in skrbi za sočloveka. ■ Cene dejavno«!) Doma starejših občanov Bežigrad za mesec november: navadno kosilo 140.000 din, sladkorna dieta 158.500 din, ostala dieta 145.800 din; razvoz 26.000 ali 13.000 din, odvisno od višine pokojnine; gospodinjska pomoč: cena je sestavljena po lestvici in je tudi odvisna od višine pokojnine; najvišja cena ene ure gospodinjske pomoči za uporabnika 144.000 din, najnižji prispevek za uporabnika 36.000 din. ■ Zdravstveno predavanje 7. decembra ob 10. uri v Domu starejših občanov Bežigrad, Komanova ulica 1. Tema: Kaj lahko pričakujemo od rehabilitacije v starosti. Predavatelj: dr. Blaž Mihelčič. Po predavanju bo merjenje krvnega pritiska. Vljudno vabljeni! ŠTIRJE LJUDJE DOBRE VOLJE OBNOVILI FASADO Velika kmečka Mia na Titovi 266 nad talainliko poslalo Črnuče /a zavarovana kol atnoloika dadličlna. Žal pa/a bila desetlalla zanemarjena, družbenih sredstev za obnovo In zaičllo la Mia pa ni bilo na voljo. V Mil Ja 10 slanovan/ s 40 stanovalci, štiri družina so se dogovorila, da sama prispevalo za obnovo starega poslopja. Bono Babič, Niko Mlitratovlč, Malo Šarčavlč In Dragan Mliev so sredi poletja prijali za dalo. Iz svojega žepa so prispevali skupaj okoli 50 milijonov dinarjev, najeli obrtnika - fasaderja In obnovili zunanjost Mia. Zdaj so nared tudi balkoni. Za streho pa pravijo, da ja za njihova dohodka prevelik zalogaj In rabijo pomoč ilria družbena skupnosti. Čmučanl, ki so se doslej zgražali nad grdim videzom ta Mia, se zdaj ustavljajo ob njej In Izrekajo priznanja Bonu, Niku, Matotu In Draganu za domiselno akcijo In finančni pogum v teh hudih Inflacijskih časih. I. Š. Tudi letos zimske počitnice na snegu Otroke prijavite v osnovni šoli od 5. do 20. decembra Na občinski Zvezi prijateljev mladine je že pripravljen program za otroke, ki bodo želeli počitniške dni preživeti izven Ljubljane. Tako kot do sedaj, je tudi v letu 1990 od 13. 1.1990 do 27. 1.1990 vse pripravljeno v naslednjih bazah: ■ Vransko bo lahko sprejelo 100 otrok in sicer po 50 otrok od 13.1. do 20. 1. in od 20. 1 do 27. 1. 1990. ■ Gorje bo gostilo 45 otrok v času od 20. 1. do 27. 1. 1990. ■ Vojsko, dom IMP, pričakuje 55 otrok v času od 20. 1. do 27. 1. 1990. Skupaj je prostora za 20 šolarjev. Prednost imajo učenci nižjih razredov Za teden dni brezskrbnih počitnic bo treba odšteti (prehrana, prenočišče in prevoz): Vransko 90 DEM (preračunano v dinarje na dan 10. 1. 1990), Gorje 100 DEM, Vojsko 175 DEM. Po sprejeti lestvici za letos, bodo starši lahko uveljavili regres. Evidentiranje oziroma zbiranje prijav bo potekalo preko osnovnih šol v času od 5. decembra do 20. decembra 1989. Otroci oziroma starši bodo o vsebini programa seznanjeni na roditeljskih sestankih 8. oziroma 9. januarja 1990. Da bo akcija potekala vsklajeno, je na osnovne šole posredovan okvirni razrez možnih udeležencev zimovanja po posameznih bazah. Starše prosimo, da uporabijo spodaj objavljeno prijavnico in izpolnjeno izročijo socialni službi na šolah v času od 5. do 20., decembra oziroma čimpreje. ODREŽI PRIJAVNICA Družina prijavlja učenca razreda osnovne šole za zimovanje in sicer (ustrezno obkroži); VRANSKO: od 13. 1. do 20. 1. 1990 od 20. 1. do 27. 1. 1990 GORJE od 20. 1. do 27. 1. 1990 VOJSKO od 20. 1. do 27. 1. 1990 Stroške bomo poravnali v skladu s pogodbo z občinsko ZPM. V Ljubljani, 1989 TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE Z varnostnimi pasovi vežejo Evropo ’92 Tovarna kovinske galanterije nikakor ni želela zamuditi vključevanje v Evropo '92, ki temelji na prostem pretoku blaga, storitev, kapitala in delovne sile v okviru enotnega evropskega trga. Z letošnjim letom so v TKG začeli z investicijo v nov program varnostnih pasov, ki so ga že doslej imeli razvojno in tehnološko obdelanega. Po ločitvi njihovega tozda v Šmarju pri Kopru je TKG moral v celoti investirati v objekte, montažno in kontrolno opremo, da bi obdržal' program, ki v tej delovni organizaciji traja že 25 let. Kot dobavitelji avtomobilski industriji morajo delati po zahtevah producenta avtomobilov. To pomeni da morajo hkrati z investicijo v program investirati tudi v kvaliteto tehnološkega procesa, ki izključuje vsako napako. Po zaključku investicije bo TKG dobavitelj varnostnih pasov za Citroen Cimos Koper, Revoz Novo mesto in TAS Sarajevo. Proizvodnja že lahko steče. Prve serije so prestale strogo preizkušnjo v avtomobilskih tovarnah. V Franciji so že dali »zeleno luč« sa bežigrajske varnostne pasove. Kmalu se bo začela redna proizvodnja in sicer okoli 300.000 parov varnostnih pasov za različne kupce. Za halo, ki je v tovarniškem dvorišču na Slovenčevi 15 in strojno opremo za program varnostnih pasov, so v TKG investirali okoli 1,5 milijona DEM. IVAN ŠUČUR mm OTROCI Sl ŽELIMO V avli Družbenega centra Bežigrad na Linhartovi 13 ja na ogled razstava -Otroci sl žalimo«, na kateri predstavljajo svoja videnje sveta otroci bežigrajskih vrtcev v okviru akcija ob tednu otroka -Otrokom najboljte«. Razstavo je pripravila Zveza prijateljev mladina Bežigrad. s Š ^ Komisija za športno rekreacijo pri ZTKO Ljubljana-Bežigrad bo v torek, 12. decembra, s pričetkom ob 18. uri organizirala v Festivalni dvorani VEČER ŠPORTA IN GLASBE. Na tej prireditvi bomo podelili pokale najboljšim ekipam v letošnjih občinskih Sportnore-kreativnih tekmovanjih in Bloudkove značke najzaslužnejšim športnim delavcem ter predstavili športnike bežigrajskih društev. Za obiskovalce smo pripravili tudi bogat zabavni program s plesom in srečelovom. Organizatorji športne rekreacije in ostali zainteresirani naj nam do torka. 5. decembra, javijo potrebno število vabil, ki veljajo za dve osebi. Vabila lahko dobite v prostorih ZTKO v Družbenem domu Stadion, Staničeva 41. Ostale informacije dobite po tel. 312-176 ali 317-334. Podpis: ODREŽI radio GLAS ljubljane Na trinajsti rojstni dan, 8. novembra, je bistveno povečal območje, kjer mu lahko prisluhnete Še nikoli nismo bili višje. Na Krimu smo postavili nov, močnejši oddajnik, ki pošilja naš program mnogo dlje kot doslej. Ze znanima frekvencama 102,4 in 105,1 MHz smo dodali tretjo valovi našega radia se slišijo tudi na 100,2 MHz Poslej smo mnogo glasnejši. Zanimivi in aktualni pa smo že tako ves čas. trinajst let! Oddajamo vsak delovnik od 6. do 20. ure. v soboto od 8. do 19.. v nedeljo in ob praznikih pa od 12. do 19. ure KS Brinje spet najlepša Ocenjevanje videza, urejenosti in čistoče bivalnega okolja Predsedstvo občinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad je na 26. seji 13. aprila 1989 sprejelo sklep o razpisu tekmovanja za ocenjevanje videza, urejenosti in čistoče bivalnega okolja in imenovalo ocenjevalno komisijo. Komisija, ki so jo sestavljali Slavica Bavec (svet za urejanje prostora in varstvo okolja pri predsedstvu občinske konference SZDL), Marija Mekine (Hortikulturno društvo Savsko naselje), Ivan Pavšič (Turistično društvo Bežigrad) in Ivan šučur (občinsko glasilo Zbor občanov), si je ogledala urejenost vseh krajevnih skupnosti v občini In pripravila kratko poročilo ter ocenila videz, urejenost in čistočo bivalnega okolja v krajevnih skupnostih občine Ljubljana Bežigrad. Komisija je ugotovila, da so krajevne skupnosti v bežigrajski občini, razen nekaj izjem, kar lepo urejene. V času ogledov posameznih krajevnih skupnosti je bilo na vrtovih in balkonih kar dosti cvetja, ozeleneli so tudi parki in zelenice. Posebno lepo so urejene zasebne stavbe, pohvale vredna pa je tudi urejenost šol in Industrijskih objektov. Glavna prometne ulice so dokaj dobro urejene in vzdrževane, stranske pa so slabše urejene, saj so robniki zaraščeni s travo, odtočni kanali pa marsikje zamašeni. Postajališča mestnega prometa so v vsej občini na splošno lepo urejena in čista, povsod so koški za smeti. Na podlagi razpisnih določil je komisija ocenila videz, urejenost in čistočo bivalnega okolja v krajevnih skupnostih občine Ljubljana Bežigrad s treh vidikov: zunanjost hiš, urejenost zgradb, balkonov in oken, zunanjost zgradbe; gospodarska poslopja, vhod v zgradbo In stopnišče; dvorišče in vrt ob hiši, zelenice, parkirišča, površine okoli zgradbe. Na podlagi seštevka treh delnih ocen po navedenih vidikih je v občini Ljubljana Bežigrad najlepte urejena krajevna skupnost Brinje. Izmed številnih ugotovitev, ocen in vtisov komisija v tem poročilu izpostavlja le nekatere, ki so za posamezne krajevne skupnosti ali na splošno še posebej značilne: • Na splošno so stopnišča blokovne gradnje slabo vzdrževana, saj marsikje odpada omet in se krušijo stene. • Na mnogih parkiriščih ne upoštevajo cestno prometnih predpisov, avtomobili so parkirani na zelenicah in vsevprek. • Poseben problem predstavljajo zabojniki za smeti, ki so marsikje »parkirani« kar na cesti. • Komisija posebej opozarja, da so bile zelenice letos le enkrat košene, zato je mnogo plevela - predvsem ob cestah (vprašanje sredstev v KSLO in izvajanje programa). • V celotnem južnem delu Bežigrada je potrebno opozoriti na popolno neurejenost parkiranja zaradi pomanjkanja parkirnih površin. • Graščina v Dolu se bo sesula v prah, če ne bodo odgovorni v naj krajšem času začeli s sanacijo. • Kamp Ježica je bil v letošnjem letu vzorno urejen. • Otroška Igrišča v glavnem povsod niso urejena - polomljena igrala. • Nekatere trgovine imajo zelo neurejeno okolico - (škatle, odpadki). OCENJEVALNA KOMISIJA OCENE VIDEZA, UREJENOSTI IN ČISTOČE BIVALNEGA OKOLJA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD Krajevna skupnost A B C S 1. Brinje 4 3 3 3,33 2. Savsko naselje 1 Savsko naselje II 3 2 4 3 Savsko naselje III Franc Ravbar Črnuče 3 3 3 3 6. Ivan Kavčič Nande 3 2,5 3 2,83 Jože Štembal 3 2,5 3 2,83 8. Beričevo Brinje 3 2 3 2,67 Dol 3 2 3 2,67 10. Nadgorica Ježa 3,5 2 2 2,5 11. Ježica 2 2 3 2,33 Stožice 2 3 2,33 Urška Zatler 2 2 3 2,33 14. Anton Tomaž Linhart 2 2 2,5 2,17 Boris Ziherl 2 2 2,5 2,17 Stadion 2 2 2,5 2,17 17. Boris Kidrič 2 2 2 2 Črnuče Gmajna 2 2 2 2 Koroških partizanov 2 2 2 2 Miran Jarc 2 2 2 2 7. september 2 2 2 2 Šentjakob Podgorica 2 2 2 2 Triglav 2 2 2 2 24. Rezke Dragar 1,5 1,5 2 1,67 Savlje Kleče 1 2 2 1,67 26. Bežigrad 1. 1 1 2 1,33 Bežigrad II. 1 1 2 1,33 Tomačevo Jarše 1 1 2 1,33 LEGEDA: doseženo mesto A - delna ocena za: a) zunanjost hiš, b) urejenost zgradbe, balkona, oken, c) zunanjost zgradbe B - delna ocena za: a) gospodarska poslopja, B) vhod v zgradbo in stopnišče C - delna ocena za: a) dvorišče in vrt ob hiši, b) zelenice, parkirišča, površine okoli zgradbe S - srednja ocena •BOR OBČANOV Ustanovitelj In Izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Bežigrad Glavni urednik: Vlado Barabaš; odgovorni urednik: Janez Snoj; tehnični urednik: Rudi Izgoršek Predsednik časopisnega sveta: Joško Pirnar Naslov uredništva: Linhartova 13, II. nadstropje, soba 216 / Telefon. 329-041 Izhaja praviloma vsakih 14 dni / Časopis dobijo brezplačno vsa gospodinjstva in vse delovne organizacije v bežigrajski občini / Rokopisov in fotografij ne vračamo / Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana / Tekoči račun pri SDK Ljubljana: Občinska konferenca SZDL Ljubljana Bežigrad 50102-678-50085 Leta 1971 je časopis prejel priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda, leta 1980 nagrado In priznanje občine Bežigrad, leta 1981 pa srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije Tisk In korekture: ČGP Delo, tozd Tisk časopisov In revli, Ljubljana, Titova 35 Naklada: 24.200 izvodov PRIHODNJA ŠTEVILKA 19. DECEMBRA