PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 40 lir Leto XX. St. 17 (5700) TRST, torek 21. januarja 1964 DANES NADALJEVANJE RAZOROŽITVENE KONFERENCE V ŽENEVI Johnson je pozitivno odgovoril Hruščovu o nenasilnem reševanju ozemeljskih sporov Pri tem poudarja, da bi morali mehanizem OZN za vzdrževanje miru še bolj uporabljati in okrepiti - Napoveduje tudi nove predloge na ženevski konferenci WASHINGTON, 20. — Danes so objavili pismo, la ga je a-meriški predsednik Johnson poslal Hruščovu kot odgovor na njegovo pismo Johnsonu in drugim državnim poglavarjem s predlogom, naj bi sklenili mednarodni sporazum za mimo reševanje ozemeljskih sporov. Johnson predlaga v svojem Odgovoru, naj se v večji meri Uporabljajo organizmi Združenih narodov za vzdrževanje miru. ter napoveduje, da bodo ZDA in njihovi zavezniki sporočili predloge v tem smislu na ženevski konferenci in v OZN. Johnson pravi, da se strinja o Važnosti, ki ga pismo Hruščova Pripisuje ohranitvi in okrepitvi miru im nujnosti nadaljnjih napo. rov za razorožitev in za odpravo vzrokov napetosti ter za izboljša, frije mehanizma za mirno reševanje sporov. Zatem predlaga John. 80n. naj bi ženevski konferenci Predlagali naslednje: 'l.v_Erepoved širjenja jedrskega orožja. 2. Prenehanje pridobivala atomskega materiala za oboroževanje. 3. Določitev velikih ko. hcin atomskega materiala v miroljubne namene. 4. Prepoved vseh poskusov z jedrskim orožjem. 5. Omejitev sistemov jedrske oborožitve. 6. Zmanjšanje ne-varnosti vojne po pomoti ali na-menoma. 7. Napredovati po poti splošne razorožitve. «Prepričam sem, nadaljuje John. son, da se boste strinjali, da je naša naloga, neutrudno in vztrajno delati okrog teh problemov im predlogov — kakor ste storili vi in predsednik Kennedy glede pogodbe o prepovedi jedrskih po-skusov — namesto da bi se orne-'Mi na medle načelne izjave, ki nasprotujejo nekaterim vojnam, toda ne vsem.» «Vaše pismo, nadaljuje Johnson, govori o ozemeljskih sporih ln. Pravi, da uporabljanje sile za reševanje ozemeljskih sporov ni v interesu nobenega naroda in nobene dežele. S tem se strinjam. Sazen tega ZDA predlagajo za uresničenje tega načela še širše ® odločnejše smernice od vaših: L Vse vlade in vsi režimi se Menda se je sinoči v povojni Zgodovini tržaškega mesta, ki je hkrati tista mestna občina v Ita-hjt, v kateri živi večja polovica naše manjšine, zgodilo prvič, da 4e tržaški župan v svojem govo-?** pred vzpostavitvijo nove občinske uprave, ki jo bodo podpirale štiri stranke levega centra, toliko in tako konstruktivno gobaril o slovenskem delu tržaških občanov in njihovih pravicah. Ce Pomislimo na vse, kar smo morali na naš račun slišati iz ust alasti prejšnjega prav tako demo-kristjanskega župana, so sinočnje “esede tem bolj pomembne. Zla-8» pa je pomembno vse tisto, kar *o v svojih govorih za njim po-redali zastopniki ostalih treh strank, predvsem pa zastopnik socialistične stranke. Spričo dol-Ph pogajanj smo pa kljub temu Pričakovali, da bo v programu no-VeKa odbora nekaj več konkretnih Postavk v prid našim pravicam; *ato bi bilo prav, če bi se to — y kar, upamo — med bodočim de-lom odbora postopoma uresniči-!?• ter da bi odbor pri tem upošteval marsikatero pravilno zadev-?° kritično pripombo obeh strank *eve opozicije. v Italiji pa je med včerajšnjimi oogodki najvažnejši ponovni zače-ek dela parlamenta, kjer je pred Poslansko komisijo za zunanje “deve poročal zunanji minister ?aragat o obisku predsednika re-Poblike in svojem obisku v ZDA. predsednik vlade Moro pa je napravil včeraj svoj napovedani “radnl obisk v Vatikanu. n Yel,ka pozornost se posveča da-“šnjemu nadaljevanju razorožit-*ne konference v Ženevi. Vodite-m vseh delegacij kažejo optimi-. m glede možnosti novega napre-ovauja spričo izboljšanega ozrač- 1. ,v mednarodnih odnosih. V snir tpSa izboljšanega ozračja JJ®“a tudi odgovor ameriškega Pedsednika Johnsona na pismo ••ruščova, s katerim je tr. predla- * sklenitev sporazuma proti u-PUrabijanju sile pri reševanju ob-Ink h 'n ozemeljskih sporov, n e j??00 Pa postavlja še dodatne ij-puluge in poudarja, da bi se r dr*! mehanizem Združenih na- U°v za vzdrževanje miru, posebni Pa še Varnostni svet v večji tem* uPorahljati in okrepiti. Pri m napoveduje nove predloge v v J razorožitvijo, dal Mos.kvi je na to pismo za se-reagirala samo agencija Tass, • , Poudarja predvsem napoved vj Ikona, da bo postavil v Žene-Ofn*i?v.e, Predloge v zvezi z raz-vn *v j°. Glede raznih predlo-JLV hi jih omenja Johnson, je kat a namreč ugotoviti, da so ne-8n, J* tendenciozni, čeprav je na V n ° njeKov odgovor pozitiven, jeliko presenečenje je bila vče-Drl*.novica. da je v Tanganjiki e ‘slo do upora. Toda pozneje se ,1 , uŠ°tovilo, da se je uprl samo zna v°Jske, in predvsem zaradi neki z angleškimi častni- „ ’ * so kot inštruktorji v tan- njiški vojski. Po ulicah prestol-„ so bile tudi demonstracije, v»i,i-i katerimi so demonstranti »n,, 1 2 3 4 * * * *tu Proti kolonialistom. I’o- no° z,veicr so Javili, da je vse mir-lQj ter da vlada obvladuje po- morajo vzdržati neposredne ali posredne grožnje ali sile za spremembo: a) mednarodnih meja; b) drugih demarkacijskih črt, ozemeljskih ali upravnih razdelitev, ki so bile določene ali potrjene po mednarodnih sporazumih ali v praksi; c) določb, ki so bile sprejete na podlagi sporazumov o vojaškem zatišju ali premirju; d) sporazumov ali postopkov, ki se tičejo dostopa, tranzita ali uprav-ljanja področij, za katera so bili sporazumi ali postopki določeni ali potrjeni po mednarodnih sporazumih ali v praksi. Razen tega ne bo smela nobena vlada in noben režim uporabiti sile ali groziti s silo za razširitev ozemlja, ki je pod njenim nadzorstvom ali pod njeno upravo, s tem da zruši ah odstavi postavljeno oblast. 2. Te omejitve se bodo uveljavljale, naj ta grožnja ali uporaba sile zavzame kakršno koli neposredno ali posredno obliko, najsi gre za napad, prevrat ali tajno dobavljanje orožja; naj bo opravičilo ali zatrjevani namen kakršen koli, in ne glede na vprašanje priznanja, diplomatskih odnosov ali razlike političnih sistemov. 3. V vsakem resnem sporu bodo prizadete stranke v skladu s temi načeli iskale rešitev z mirnimi sredstvi, s pogajanji, posredovanjem, spravo, arbitražo, pravno ureditvijo ali pa se bodo poslužile regionalnega organizma ali pa primernih organizmov Združenih narodov ali pa vseh drugih mirnih sredstev. Ki so jim na razpolago. 4. Zato da bodo te obveznosti veljale, bi jih morali spoštovati vsi. Vsaka kršitev bi narekovala revizijo, in normalna pravica zakonite obrambe, ki jo priznava člen 51 listine OZN, bi v vsakem primeru ostala v veljavi. «Vi, nadaljuje pismo, boste ugotovili temeljne enakosti naših stališč. Sporazum o teh ali drugih predlogih ne bi mogel biti nemogoč, in jaz se strinjam z vašim upanjem, la bi tak sporazum koristil stvari razorožitve in mirnim odnosom. Preprečitev vojn, ki nastajajo zaradi ozemeljskih sporov ali iz drugih razlogov, narekuje ne samo splošna načela, temveč tudi razširitev ;n izboljšanje mehanizma in metod za mirno reševanje, na katere se sklicujete. ZDA so mnenja, da bi se moral mehanizem Združenih narodov za vzdrževanje miru — in še posebej Varnostni svet — v večji meri uporabljati in okrepiti in da posebna odgovornost in prispevek večjih držav — predvsem stalnih članic Varnostnega sveta — zasluži večjo pozornost za reševanje njenih finančnih vprašanj. Skupno z našimi zavezniki bomo v prihodnjih tednih postavili jasne predloge s tem v zvezi. Ženevska konferenca in Združeni narodi sta primerna sedeža za diskusije te vrste«. Na koncu pravi predsedni Johnson, da so za praktično napredovanje na poti miru potrebni ne samo načelni sporazumi, temveč tudi konkretne akcije v skladu s temi načeli. Razorožitvena konferenca v Ženevi, ki jo omenja Johnson v svojem pismu, se bo začela jutri. Davi sta se v Ženevi že sestala predsednika konference, ameriški predstavnik Foster in sovjetski predstavnik Carapkin. Govorila sta predvsem o delovnem sporedu konference. Voditelj angleške delegacije Pe. ter Thomas je izjavil, da je ženevsko ozračje, ki bi moglo omogočiti sporazum o razorožitvi, na splošno dobro, in da je namen angleške delegacije doseči napredovanje glede tega. Italijanski delegat Cavalletti je tudi izjavil, da se pogajanja začenjajo v ugodnem ozračju in da je moč pričakovati, da bo zasedanje važno in konstruktivno. Pripomnil je, da bo italijanska delegacija podpirala sleherni sporazum bodisi za sestavo pogodbe o splošni in popolni razorožitvi, kakor tudi za delne sporazume. Ameriški predstavnik William Foster je nocoj na tiskovni konferenci omenil ukrepe, o katerih govori predsednik Johnson v svoji poslanici o stanju v državi, in je pripomnil, da se bodo novi predlogi v Ženevi nanašali na o-mejitev in zmanjšanje oborožitve. Tudi izvenblokovske države, ki sodelujejo na ženevski konferenci, so danes nadaljevale posvetovanja. Agencija Tass je nocoj oddajala komentar svojega ženevskega dopisnika. V komentarju pravi, da je treba pohvaliti namen Johnsona, da postavi nove predloge za razorožitev v Ženevi. Dopisnik poudarja, da so pozitivne tudi izjave načelnika ameriške delegacije Fosterja, ki je ob prihodu v 2enevo izrazil željo, naj bi lanskim pobudam sledile letos no. ve pobude za okrepitev miru. Dopisnik pripominja, da vlada v Ženevi optimizem, ki ga moti odsotnost francoskih predstavnikov in namen Francije, da dela nove jedrske poskuse, vztrajanje Bonna, da dobi atomsko orožje in odklonitev bonskega kanclerja Er-harda, da bi upošteval predlog predsednika državnega sveta Vzh. Nemčije Ulbrichta, naj bi se obe nemški državi obvezali, da se odpovedujeta atomskemu orožju. Dalje pravi agencija, da je Sovjetska zveza zadovoljna z optimizmom in z napovedanimi zahodnimi pobudami. »Naloga zahodnih držav je namreč, da spravijo pogajanja iz slepe ulice, v katero so jih one pripeljale. Po poslanici Hruščova nima Sovjetska zveza drugih predlogov, ker je že pokazala, da je pripravljena srečati se z zahodnimi državami na sredi poti». PRVO ZASEDANJE POSLANSKE ZBORNICE PO PRAZNIKIH Saragatovo poročilo o obisku v ZDA Moro na uradnem obisku v Vatikanu Zunanji minister odpotuje danes v London na razgovore z Butiorjem in na zasedanje ministrskega sveta ZEZ ■ Danes seja vlade RIM, 20. — Danes se je prvič po praznikih sestala poslanska zbornica, senat pa se bo sestal jutri. Prav tako bo jutri seja ministrskega sveta, medtem ko minister Saragat odpotoval z letalom v London na razgovore z britanskim zunanjim ministrom Richardom Butlerjem. V Londonu se bo udeležil tudi zasedanja ministrskega sveta zahodnoevropske zveze, ki bo 23. in 24. t.m. Danes pa je Saragat poročal pred poslansko komisijo za zunanje zadeve o obisku predsednika republike Segnija in svojem obisku v ZDA. Poročilo je trajalo eno uro, na kar je socialistični poslanec Ferri izjavil, da je poročilo zunan. ministra zadovoljivo, čeprav bo PSI izrazila svojo dokončno sodbo po seji komisije, ki bo 3i. t.m., ko bodo poslanci o poročilu razpravljali. Ferri je dodal, da so Saragatove izjave na liniji programa vlade in sporazuma med štirimi strankami levega centra. Najprej je zunanji minister poročal o svojem delovanju ob priliki zasedanja atlantskega sveta v bo popoldne ob 14.25 zunanji Z OBISKA DELEGACIJE CK KPI V BEOGRADU Togliatti o važnosti uspehov SFRJ za vse narode sveta, zlasti pa za komuniste Naloga mednarodnega komunističnega gibanja je uveljavljanje politike miroljubne aktivne koeksistence, je poudaril Togliatti - Koča Popovič o pripravah za razširjeno konferenco nevezanih držav BEOGRAD, 20. — Po včerajšnji hladni nedelji, ko so Beograjčani na letališču pozdravili prvo vesoljsko ženo Tatjano Tereškovo, ki se je na poti v Gano zadržala eno uro na beograjskem letališču, zatem so se v velikem številu poslovili od posmrtnih ostankov jugoslovanskega umetnika Djordje Andre-jeviča-Kuna, je bil glavni dogo------------ dek današnjega dne obisk generalnega tajnika KPI Togliattija, članice vodstva Nilde Jotti in člana CK KPI Spartaca Ma-rangonija v beograjskem podjetju precizne mehanike. Maršal Tito in Palmiro Togliatti sta se namreč sinoči s člani o-beh delegacij vrnila iz Kara-djordjeva, kjer so se skoro dva dni nadaljevali začeti razgovori Delovni kolektiv tovarne je italijanskim gostom, ki so prišli v spremstvu tajnika CK KP Srbije Jovana Veselinova, predsednika ko. misije za mednarodne zveze CK ZKJ Boška Siliegoviča, tajnika mestnega Komiteja Draga Stamen-koviča in drugih jugoslovanskih osebnosti, priredil zelo prisrčen sprejem. Po ogledu tovarne, med s_a —_1- 1 rnimnlo l Maričič pojasnil gostom organizacijo proizvodnje in delo posameznih oddelkov, katerih osnovna proizvodnja so naprave za Diesel-bencinske motorje v skupni vrednosti nad okrog 4 milijarde dinarjev, so v glavni proizvodni tovarni delavci organizirali zbordvanje. Tajnik tovarniškega komiteja Vlado Jeftič ,ie najprej izrazil zadovoljstvo, da lahko pozdravi »dolgoletnega voditelja Komunistične partije Italije in enega najuglednejših borcev mednarodnega gibanja« Pozdravljen z dolgotrajnimi aplavzi je nato povzel besedo Palmiro Togliatti V začetku svojega govora je izročil pozdrave ne le osmih milijonov volivcev Italije, ki so na zadnjih volitvah glasovali za KPI, temveč tudi ostalih italijanskih delavcev, ki »gledajo na delavski razred in narode Jugoslavije z občutkom zaupanja katerim je proizvodni ravnatelj Del vojske v Tanganjiki se je uprl in zahteval odhod angleških častnikov Demonstracije proti kolonialistom po ulicah prestolnice Zdi se, da je bil spor rešen in da so se vojaki vrnili v vojašnice DAR ES SALAM, 20. — Preteklo noč se je v prestolnici Tanganjike uprl bataljon vojske. Upor je izbruhnil ob dveh ponoči ko so uporniki zaprli angleške častnike, ki jih vežbajo. Angleški poveljnik bataljonov general Douglas pa je zbežal skupno z nekaterimi drugimi častniki. Uporniki so zasedli tudi neka - tere urade v prestolnici ter obkolili predsedniško palačo. Za nekaj časa so pridržali tudi britanskega visokega komisarja, ki pa so ga pozneje izpustili. V mestu se je slišalo tudi streljanje. Zdi se, da je upor nastal zaradi nezadovoljstva z angleškimi častniki, ki še vedno vežbajo vojsko v Tanganjiki. Po mestnih ulicah se je zbrala ogromna množica, ki je demonstrirala proti Angležem. Vzklikali pa so: »Proč s kolonialisti*. Uporniki so pozvali ministra za obrambo, naj odslovi angleške častnike, in zahtevali pospešitev »afrikanizacije« v vojski. Predsednik republike Njerere se je baje umaknil v bližino kenijske meje. To pa še ni potrjeno. Vsi uradi so bili danes zaprti, radio ni oddajal in tudi letalski promet je bil ustavljen. V poznih popoldanskih urah pa je radio pod imenom »Radio Tanganjika« sporočil, da so se uporniki vrnili v vojašnice, potem ko jim je vlada sporočila, da sprejema njihove zahteve. Zunanji minister Kambona je sporočil, da sta policija in vojska ostali zvesti oblastem. Pozval je prebivalstvo, naj bo mirno. Dalje je minister izjavil, da je šlo za nesporazum med domačimi vojaki in angleškimi častniki, ki pa so ga po- Predstavnik Tanganjike pri Združenih narodih Bernard Mkatte je odločno zanikal trditve zahodnih agencij, da je nerede povzročil zanzibariki general Okello, ki je prišel na obisk v Tanganjiko. Predstavnik je dodal, da je slu čajno prišlo prav sedaj do upora in da gre predvsem za civilen in’ ne političen upor, in ta spor je treba pripisati nesoglasjem med vojaki in britanskimi častniki, ki še vedno služijo v vojski kot inštruktorji. Neredi niso bili na noben način naperjeni proti vladi ali pa njeni politiki. Mkatte je dodal, da je dobil poročila, da je stanje bolj ali manj normalno, vendar pa je rekel, da nima poročil o najnovejšem razvoju. Visoki komisar Tanganjike v Londonu pa je izjavil, da vlada v Tanganjiki v celoti obvladuje položaj in da je vse mirno. Tudi on je izjavil, da je šlo za nesporazum med tanganjiškimi vojaki in častniki ter angleškimi častniki. Slo je samo za prvi bataljon, medtem ko so vsi ostali bataljoni ostali mirni. Britanski minister za Common-wealth Duncan Sandys je popoldne v spodnji zbornici izjavil, da se je pozno popoldne stanje »znova poslabšalo«. Dejal je, da se zdi, da so vojaki znova zapustili vojašnice in da so morda znova zasedli letališče. Dalje je Duncan Sandys izjavil, da je tanganjiški notranji minister takoj po izbruhu neredov zaprosil kenijsko vlado, naj pošlje svoje vojaštvo na pomoč. Cez nekaj ur pa se je povrnil mir, in tanganjiški minister je preklical svojo zahtevo za pomoč. Po zadnjih poročilih pa se zdi, da so vojaki znova zapustili vojašnice. Sandys je dejal, da vlada v Dar es Salamu »velika zmeda«. Končno je minister izjavil, da živi v prestolnici Tanganjike 20.000 angleških državljanov; od teh je 5000 Evropejcev, 15.000 pa azijskega izvora. Razen tega živi drugih 10.000 angleških državljanov na ostalem ozemlju Tanganjike. Tudi Duncan Sandys je potrdil, ds'je upor nastal zaradi nezadovoljstva afriških vojakov in čast- nikov zaradi počasne afrikaniza-cije v vojski. Po poročilu, ki ga je nocoj dobilo tanganjišiko predstavništvo v OZN, je v tanganjiški prestolnici vse mirno, in vlada obvladuje položaj. Po ulicah patruljira vojska. Britanski visoki komisar je sporočil v London, da se je do sedaj zvedelo, da je pri današnjih spopadih zgubilo življenje 14 o-seb, 20 jih je bilo hudo ranjenih, sto pa laže ranjenih. Med Angleži ni bilo žrtev. in globokega spoštovanja in prijateljstva«. »Toda pozdrav nas italijanskih komunistov vsem delavcem in komunistom Jugoslavije je posebnega pomena in veljave,« je nadaljeval Togliatti. «Mi se poznamo in smo med seboj združeni; ml smo sestavni del tistega družbenega razreda, proletariata, ki ima nalogo zgraditi novo družbo. Ml imamo skupne cilje: emancipacijo dela, odstranitev izkoriščanja delavcev, uresničenje nove družbe, ki bo temeljila na svobodi, družbeni enakosti med vsemi ljudmi, na miru med vsemi narodi.« Govornik je nato dejal, da italijanski komunisti poznajo junaško stoletno borbo narodov Jugoslavije, posebno pa borbo med drugo svetovno vojno in dodal, da so bili najboljši sinovi Italije vedno solidarni s to oorbo. «Vaše zmage so bile.« je poudaril Togliatti, «istočasno tudi naše zmage. Na ta način fe je med nami razvijala solidarnost in bratstvo v o-rožju v praktičnih in ideoloških smotrih, kar mi ne želimo, da se izgubi in Ko so med našima dvema partijama obstajale razlike, je to bila za nas zelo huda stvar,« je dejal Togliatti, in dodal, da se je vodstvo italijanskih komunistov, ki se je zavzemalo, da se najdejo pota razumevanja in prijateljstva, je to pot našlo in z odločnostjo in brez omahovanja želi, da po tej poti nadaljuje. »Mi vemo in vedno smo vedeli,« je poudaril Togliatti, »da je Jugoslavija socialistična dežela, a (tisti, ki skušajo zanikati to resnico pozabljajo oziroma nikdar niso poznali niti minimuma naše socialne in politične doktrine.« «Nasprotno, mi vemo, da vam delavcem in komunistom Jugoslavije pripada velika zasluga, da ste iskali in našli pota za izgradnjo gospodarstva v socialistični družbi, ki ne odgovarjajo samo pogojem vaše dežele, temveč temeljijo na močnem množičnem razvoju pobud in na trdni enotnosti demokratičnih načel in načel socializma. Iz tega izhaja velika vrednost, ki jo vaši uspehi, ki jih danes nihče ne more zanikati, predstavljajo za vse narode, posebno za nas komuniste drugih držav.« KONGO Togliatti je zatem poudaril, da je velika oktobrska revolucija pod vodstvom Lenina odprla vsemu svetu perspektive socializma, toda da morajo sedaj posamezni narodi v skladu s pogoji svojega nacionalnega in družbojega življenja najti-polst. napredka za u-resničenje socializma. Konkretna pota so lahko različna, toda smotri morajo biti isti a ti so: demokracija, socializem in mir. V nadaljevanju svojega govora je dejal, da je vsem narodom potreben mir in da bi nova . vojna v današnjih pogojih bila ne le katastrofa, temveč bi lahko prinesla popolno uničenje. Toda, da bi se izognili nesreči, je potrebno temeljito spremeniti smeri mednarodne politike in uveljaviti politiko miroljubne aktivne koeksistence. To je naloga delavskega razreda in mednarodnega komunističnega gibanja. V tej borbi za koeksistenco in mir morajo biti združeni vsi delavci posebno pa še komunisti. »To nam bo o-mogočilo,« je poudaril Togliatti, «da okrepimo stike razumevanja in sodelovanja med vsemi naprednimi in demokratičnimi silami, silami miru, laičnimi in religioznimi silami. To nam bo omogočilo, da okrepimo konstruktivne stike in damo konkretno pomoč narodom, ki so nedavno do-segli neodvisnost, da okrepijo svojo svobodo in napredujejo k novim družbenim režimom.« «Mi smo,« je poudaril na koncu svojega govora generalni tajnik KPI, «za enotnost mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja. Mi branimo to enotnost in se borimo zanjo. Tisti, ki jo skušajo minirati in razbiti, ne služijo stvari socializma in miru, temveč nasprotno, škodujejo tej stvari. To ne pomeni, da mi zavračamo izmenjavo idej in razpravo z njimi. Mi želimo razpravljati, primerjati položaj in različne izkušnje in vse pravilno oceniti. Toda v borbi za mir, za skup. no življenje in mir, želimo in moramo biti združeni.« «Ko se vračamo v Italijo,« je zaključil svoj govor Togliatti, «mi nosimo s «eboj globok vtis in spomin na stike z vami, z vašimi voditelji, z generalnim tajnikom vaše partije tovarišem Titom, do katerega čutimo polno bratsko spoštovanje. Z našega .obiska je izšlo prepričanje, da moremo in moramo biti združeni v delu in v borbi. Napravimo vse, kar je mogoče za našo enotnost.« Po govoru se je Togliatti s člani svojega spremstva zadržal v enournem razgovoru z zastopniki ravnateljstva in dtlavskega sveta in se zanimal za delo tovarne, organizacijo, funkcioniranje delavskega samoupravljanja in vlogo sindikata. Član CK KPI Alessandro Natta je obiskal visoko šolo za politične vede v Beogradu. V razgovoru s študenti je Natta prikazal aktualni politični. položaj v Italiji. V Odboru za zunanje zadeve in mednarodne odnose v zvezni skupščini je državni tajnik Koča Popovič obvestil poslance o pripravah za novo razširjeno konferenco nevezanih držav. Po besedah Popoviča so dosedanja posvetovanja udeležencev beograjske konference in drugih držav pokazala, da obstajajo pogoji in potreba, da se ta konferenca skliče. Zunanjepolitični odbor skupščine je pozitivno ocenil dosedanjo aktivnost Jugoslavije ln poudaril neobhodnost njenega nadaljnjega zavzemanja za uspešen zaključek prip."w in delo same konference. Odbe ,-a zunanje zadeve skupščine je prav tako proučil predlog resolucije, ki bo predložen skupščini o svetovni konferenci o trgovini in razvoju. B. BOŽIC Parizu 16. in 17. decembra lani. Dejal je, da so tedaj razpravljali o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter sklenili, da bodo postopno in previdno nadaljevali pomirjevalno politiko in iskali konstruktivne razgovore, kar je v skladu z mnenjem italijanske vlade ter z vladno večino. Glede razorožitve pa so se v Parizu dogovorili, da bodo nenehno iskali sporazume, tudi delne, s Sovjetsko zvezo, ker gre za osnovni sektor pomirjevalne politike. Nato je Saragat ponovil obvezo Italije, da bo prispevala pri iskanju sporazuma v okviru ženevske konference. O obrambni strategiji NATO pa je dejal, da so se tega vprašanja v Parizu komaj dotaknili ter vso zadevo odložili na pozneje. Glede odnosov do »tretjega sveta« pa so se sporazumeli — tudi na italijanski predlog — da bodo upoštevali v čim večji meri njegove potrebe ter s tem prispevali k mirnemu razvoju. Končno se je atlantski svet ukvarjal tudi z vzhodnimi državami, in ministri so bili soglasno mnenja, da je potrebno odnose z njimi poglobiti. Saragat je poročal tudi o svojih pariških razgovorih z zunanjimi ministri Velike Britanije, ZDA, Nemčije, Francije in Avstrije. Nato pa je obrazložil pomen sporazumov, ki so jih dosegli glede kmetijstva v Bruslju, ter o-menil tudi bodoča pogajanja o tarifah z ZDA. Ko je nato prešel na razgovore v VVashingtonu, je med drugim povedal, da so v prvi vrsti obravnavali vprašanja odnosov med Vzhodom in Zahodom ter pri tem ugotovili skupno željo, da se pomiritev utrdi in poglobi, zlasti s pomočjo delnih sporazumov. Glede evropske politike so se sporazumeli, da mora biti odprta do Anglije. Za večstiansko jedrsko silo je Saragat dejal da v ZDA niso prevzeli nove obveznosti, ter poudaril, da se kaj takega od Italije ni niti zahtevalo. Pri tem pa je takoj poudaril, da bo glede tega vprašanja ravnal točno tako, kot je določeno v sporazumu med štirimi strankami levega centra. Glede dvostranskih odnosov med Italijo in ZDA je zunanji minister dejal, da .ie bil dosežen nadaljnji napredek, zlasti glede emi-gracije. Italijanski državniki so obrazložili ameriškim, da pozitivno ocenjujejo odnose z Vzhodno Evropo, medtem ko so ugotovili, da so stališča obeh držav glede odnosov do ner izvitih držav ena-kg. Končno je Saragat poročal o popolnem italijansko - ameriškem sporazumu glede stališča, ki ga je treba zavzeti spričo carinskih pogajanj «Kennedy-round» in spri. čo priprav za svetovno gospodarsko konferenco. Po poročilu so poslanci Giancar-lo Pajetta, Cantalupo, De Marsa-nich, Covelli, Riccardo Lombardi, La Malfa in Scalfero zaprosili Sa-ragata za neka pojasnila. Zunanji minister je obljubil, da jim bo odgovoril na prihodnji seji komisije, ki bo 31. t.m. Pajetta je vprašal, če namerava vlada v kratkem priznati kitajsko vlado. Saragat mu je odgovoril, da bi tako priznanje škodovalo mednarodnemu pomirjanju, čeprav ostaja to vprašanje odprto, in ga bo vlada obravnavala, ko bo mnenja, da je zrelo. Nato je Pajetta vprašal, ali je vlada obveščena o obori* žitvi atlantske ladje z mešano posadko, na kateri so tudi italijanski mornarji. Saragat je odgovoril pritrdilno in dejal, da »gre za izključno tehnično vprašanje« ter da prav tako sodi o tem tudi londonska vlada. Končno je Pajeta vprašal, ali bo prišlo do diskriminacij, ko bo vlada imenovala italijanske predstavnike v raznih evropskih organizmih. Saragat je odgovoril: »Mi smo za izvolitev evropskega parlamenta z univerzalno volilno pravico«. Na zasedanju poslanske zborni, ce pa je njen predsednik povedal, da so poslanci nove stranke PSI. UP zaprosili za ustanovitev poseb. ne samostojne parlamentarne sku. pine, Nato je podtajnik za finance Bensi odgovoril na tri .vprašanja glede znamenitega podjetja »Azienda Monopolio Banane« ter povedal, da vlada proučuje vpra-sanje ukinitve tega podjetja, kar bi se moralo zgoditi čimprej. Poslanec Riccardo Lombardi pa je vprašal, ali je vlada ZDA izvajala na italijansko vlado tak pritisk, kakršnega izvaja na britansko vlado za omejitev trgovskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Sara-gat je odgovoril negativno. Na ostala vprašanja je zunanji minister med drugim povedal, da obnova evropske politike ne more biti brez privolitve Velike Brita-nije. Na vprašanje fašističnega prvaka De Marsanicha, ki Je med dru-gim dejal, da imata Italija in Jugoslavija še vedno odprto neko vprašanje meje, ker da je Jugoslavija kršila memorandum o so-glasju za Trst, omenil tudi Togliattijev obisk v Beogradu, je Sa-ragat odgovoril, da Morovo potovanje nima nobene zveze s To-gliattijevim in da je obisk predsednika vlade »povezan z delikatnimi še visečimi vprašanji med obema državama«. Papež Pavel VI. je sprejel danes dopoldne predsednika vlade Mora, ki je bil pri njem na u. radnem obisku. 04) tej priliki mu je izročil visoko vatikansko odli. kovanje in razne druge darove, Moro pa mu je podaril dragoceno zlato čašo v modernem slogu. O-bisk predsednika vlade pri pape. žu je vrnil opoldne kardinal Ci-cognani, državni tajnik Vatikana. Jutri dopoldne bo papež Pavel VI. sprejel zunanjega ministra Sa. ragata, ki bo prišel k njemu na zaseben obisk. Na ministrstvu za reformo jav-ne uprave so se danes nadaljevali razgovori med funkcionarji tega ministrstva in predstavniki sindikalnih organizacij javnih nameščencev, ki pripadajo CISAL, CI SNAL, UNSA. DIRSTAT in CON STAT, jutri pa bodo ponovni razgovori s predstavniki CGIL, CISL in UIL. Zasedanje centralnega odbora PSI, ki bi moralo biti jutri, so odložili na pozneje; domnevajo, da bo v ponedeljek 27. t.m. Vodstvo KPI pa se bo sestalo v četrtek 23. t.m. V nedeljo, 26. t. m. bo vsedržavno zborovanje pristašev levičarske struje PSI, ki so ostali v stranki; predstavnik te nove levice PSI poslanec Bertoldi je danes zanikal med drugim zatrjevanje voditeljev PSIUP, da bo nova levica PSI obsojena na to, da bo vedno disciplinirana in «legalitama za vsako ceno«. Bertoldi Je dodal, da so tak« trditve »smešne, in da jih namerna razširjaj« samo zato, da bi opravičili razcep«. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiviiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiittiiiHiitiiiiititiitiiiiiiiaiiiiiiin Francija uradno obvestila ZDA da bo priznala pekinško vlado Verjetno bodo uvedbo diplomatskih odnosov objavili nekaj dni pred de Gaullovo tiskovno konferenco WASHINGTON, 20. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše je sporočil, da je francoska vlada prejšnji teden obvestila ameriško vlado, da namerava priznati vlado LR Kitajske, ni pa povedala, kdaj misli to storiti. Na vprašanje, ali je ameriška vlada izrazila svoje stališče glede te francoske pobude, je Salinger odgovoril: »Bili smo v stiku s francosko vlado in smo povedali svoje stališče«. V Parizu se zatrjuje, da nameravajo priznanje kitajske vlade javiti 27. ali 28. januarja, tj. nekaj dni pred de Gaullovo tiskovno konferenco. Zatrjuje se, da je pekinška vlada sprejela pogoj francoske vlade, da se ne bodo pre-"kinui diplomatski odnosi med Francijo in Cangkajškom. S tem bi Francija preizkušala veljavnost teorije o »dveh kitajskih državah«. V Bonnu je predstavnik tamkajšnje vlade von Hase na tiskovni konferenci izjavil, da je Francija že v četrtek uradno obvestila Bonn, da namerava navezati diplomatske odnose s Kitajsko. Pripomnil je, da bonska vlada ne bo zavzela uradnega stališča do te francoske pobude, dokler ne bo napoved postala stvarnost. Razbur. jajo pa se v parlamentarnih krogih. Tajnik socialdemokratske parlamentarne skupine je postavil vprašanje, ali se je Pariz posvetoval z bonsko vlado na podlagi francosko-nemške pogodbe, ki določa izmenjavo informacij med o-bema državama, da se zavzame skupno stališče do glavnih med' narodnih vprašanj. Bilten liberalne stranke pa govori o »nepredvidenih posledicah« francoskega koraka, ki bi utegnil povzročiti nadaljnje razpoke v zahodnem zavezništvu«. O svoji na-1 nega načrta. meri je francoska vlada obvesti« la tudi ostale svoje zaveznike v NATO. ---------------- Francija zahteva izročitev Watina BERN, 20. — Francosko poslaništvo v Bernu je sporočilo, da je francoska vlada zahtevala od švicarske vlade izročitev oasovca Watina, ki je bil v Franciji obsojen na smrt v odsotnosti zaradi številnih terorističnih atentatov, predvsem pa zaradi organiziranja atentata na de Gaulla. Eskol o načrtu za namakanje Negeva . TEL AVIV, 20. — Predsednik izraelske vlade Levi E&col ie izjavil v parlamentu, da bo Izrael izvedel svoj načrt o preusmeritvi toka reke Jordan in se bo uprl »slehernemu nezakonitemu in e-nostranskemu ukrepu« arabskih držav, da bi preprečile izvedbo tega načrta. Eškol je dejal, da mora Izrael »ščititi svoje življenj, ske pravice«, in je obtožil Arabce, da so tendenciozno opisali «zakonite in konstruktivne namakalne načrte Izraela«. Pripomnil je, da so arabski nameni, da pre. usmerijo tok pritokov Jordana, »sabotažni, nezakoniti in napadalni načrti«. Neki izraelski strokovnjak je izjavil, da bo od poletja dalje 150 milijonov kubičnih metrov vode iz reke Jordan namakalo puščavo Negev. Domneva se, da bo do te-daj izvršenih 45 odstotkov celot- i ti TAJPEH, 20. — Prejšnjo noč je r /n Itnjiffpt d/i/inUfvo glabfcn Def f erre bi rad glasove ljudi s katerimi noče go Tema dneva ni prva obletnica Irancosito-zahodnonemškefta pgk-ta, niti naznanilo, da bo inaei predsednik fie Gaulie 31. t.m. tiskovno"* konferenco (ki so tako redke, da so. vsaka za*e eden najpomembnejših političnih dogodkov). Tema dneva tudi nj letna skupščina francoskih kapitalistov, niti ne sjsupni napad kulturne javnosti od pisatelj ev-ko-munistov do pisatelj e v-konserva-tivcev na intencije u-prave francoskega radia, da bi skrčila kulturni program. Tema dneva je nekaj, kar bi se lahko praktično realiziralo šele čez dve leti. Konkretneje povedano — to so predsedniške volitve. Ce rečemo še natančneje, potem je to odmev na prvi javni nastop modebitnega predsedniškega kandidata Gastona Defferra. Pred svojo socialistično federacijo v Marseillu, v mestu, kjer je župan, je izjavil nekaj protislovnega. Čeprav je levičarski kandidat, se pravi tudi kandidat komunistov, vendar noče z njimi debatirati, niti jim karkoli cblj ubiti. Komunisti so jasno reagirali. Najprej se je oglasil glavni u-rednik časopisa »Humanite« in 41an CK KP Francije Rene An-drieu. Pozdravil je tiste odlomke Defferrovega govora, ki so se nanašali na potrebo po politični alternativi de Gaullu. Vendar pa je opozoril tudi na nelogičnost, da bi se ogibali sestavi skupnega programa. Nauk iz preteklosti, ko so se socialisti usmerili v desno, mimo komunistične partije in proti njej, zaradi česar je zmagal degolizem, bi moral biti jasen človeku, ki pretendira na realizem in ki trdi, da »stvari treba gledati takšne, kakršne so». In Defferre trdi ravno to. Komunisti ne zaupajo temu, da bi se naslonili na enostransko obljubo kake stranke ali celo enega samega človeka, pa naj bi bil že kdorkoli, saj so jih izučila pretekla leta. Zatorej je glavni sklep prve reakcije ta, da lahko sprosti velikansko moč ljudstva samo program, ki ga bodo določile vse republikanske sile in ki bo angažiral vse te sile. Naključilo se je, da je v Marseillu dan po Defferru govoril član politbiroja CK KP Billoux. Tudi on je najpoprej po starem govorniškem pravilu dal priznanje tistim Defferrovim mislim, ki se nanašajo na potrebo po spremembi režima. Dejal pa je, da marsikaj v Defferrovem eks-pozeju žal nasprotuje tej misli. Kritiziral je njegovo praktično kopiranje de Gautla: osebnost pred programom. Zakaj Defferre odklanja program in poudarja, da bo «on» imel priložnost reči, kaj je »njegova« misel glede te- ga ali onega problema. Billoux vidi v tem poudarjanju »jaz« in «*ioj» nekaj, kar po stilu ni daleč od de Gaulla, od osebne oblasti, ki upošteva predvsem sebe, ne pa tiste, ki so ga spravili na oblast, i 3 : * - < ■ *• Ko je nadalje polemiziral z 'Defferrovimi tezami o tem, da je potrebna stabilnost oblasti, je Billoux dejal, da stabilnost ni v praktični negaciji demokracije, temveč v koheziji demokratičnih sil države, Se pravi v točno določenem programu o skupni akciji. S tega stališča je spodbijal pravilnost Defferrovega stališča, da je degolistična ustava dobra in da jo je treba samo striktno izvajati. «Pretendirati na milijone komunističnih glasov,« je končal Billoux, «hkrati pa odkloniti, da bi z njimi debatiral, to zares ni realistično » Podobno misel je izrazil tudi prokomunistični »Liberation«: Kako more gospod Defferre računati z milijoni delavcev, uradnikov, kmetov in intelektualcev, ki so vsi pristaši komunistične partije, hkrati pa meniti, da nimajo prav? Ali ni nekoliko nemoralno zahtevati glasove ljudi, s katerimi se ne želite niti lazgovarjati? Ali ni končno nerealno in neučinkovito odklanjati tu debato?« Drugi članek Socialistične stranke v okviru tako imenovane velike debate s komunisti je izšel sredi te polemike z Derrer-rom in v nekem smislu definira tudi stališče SFIO glede odnosa do komunistov. Član vodstva SFIO Roger Qui!liot je očital komunistični partiji, da «molči o stvareh, ki nas ločujejo, in tako preprečuje, da bi poudarjati stvari, ki nas združujejo«. Zanimiv je tudi citat: «Kot kaže izkušnja, ni dovolj imeti skupni program, temveč je potrebna stanovitna enotnost pogledov in metod... Treba se je (v primeru zmage) zediniti o cilju kot takšnem in o sredstvih, kako ga doseči, to pa pomeni dvigniti se na načelno raven.« Quilliata )e dopolnil Claude Fu-zirier v socialistične glasilu «Po-pulaire«. Izrazil je zadovoljstvo SFIO, ker se odnosi s komunisti izboljšujejo, vendar pa je pripomnil; «Ne bi smeli misliti, da je izboljšanje odnosov med člani ene in druge stranke dovolj, da bi lahko storil vse potrebno glede odnosov med obema organizacijama, ki najavtentične-je zastopata delavsko gibanje Francije.« Obema je odgovoril časopis «Humanite» takole: «Izkušnje zadnjih šestnajstih let kažejo, da ni mogoče demokratična akcija v koaliciji z desnico in brez komunistov. Tistim, ki zahtevajo od nas jamstva, naj povemo, da te garancije ne smejo biti enostranske. Dodajmo tudi, da se je komunistična partija jasno izrekla za sodelovanje republikanskih sil, vključno tudi za izgradnjo socializma, in da je njena garancija sestava skupnega programa ssodelovanjem množic in pod njihovo kontrolo. Vsekakor je zaman zahtevati, da bi omejili o-sebno oblast in da bi sestavili demokratični režim brez zveze s komunisti. Iskati rešitve zunaj te elementarne stvarnosti pomeni ponoviti napake iz preteklosti in igrati igro za de Gaulla.« Lahko bi dejali, da je napočil zelo pomemben, nemara celo odločilen čas v odnosih med obema velikima delavskima strankama Francije. Veliko se je spremenilo na bolje v primeri s preteklostjo, ko je bil antikomunizem vodilna misel SFIO, vendar so še razne ovire. Lete so čisto subjektivne narave, izvirajo pa iz socialnodemokratske mentalitete, ki se boji množične udeležbe širokih slojev pri določanju politike. J. PALAVRSIC Tudi ženska lahko postane duhovnica — toda le pri protestantih, in še to le na Švedskem, sedaj pa tudi na Danskem. Slika kaže 25-letno gospo Birgitte Berg iz Kopenhagena, ki jo je protestantski škof posvetil za duhovnico Strašen potres na Formozi Formozo orizad^i hud potres, in sicer zlasti južne predele otoka. ki jih ni mogoče še kontrolirati, je bjlo kakih sto mrtvih in na stotine ranjenih. Bilb je ‘več potresnih sunkov. Mesto Tainan nudi sliko opustošenja in zapuščenega mesta, ker so prebivalci zbežali na polje ter kljub mrazu tam prebili noč. Nebo je rdeče zaradi požarov, je po radiu • sporočil neki predstavnik oblasti iz Tainana. To je til najhujši potres po potresu 17. decembra 1941. Tedaj mrtvih. VIDEM, 20. — Po vsej Furlaniji je še naprej zelo mraz, in to zlasti na desnem- bregu Taglia-menta. V Pordenonu* je bilo —16; pozno dopoldne se je temperatura ustalila na —10. BEOGRAD, 20. — Po vsej Jugoslaviji je postalo še bolj mrzlo. V Zagrebu je bilo —22. V prometu po železnici in po cestah so težave. Tudi na zagrebškem letališču so zaradi vremena zamude. Nekatere reke, med njimi Donava, so zamrzle. S svojimi 17 stopinjami pod ničlo je bil davi Beograd na drugem mestu — za Moskvo z —20 — na lestvici mraza med evropskimi prestolnicami. Praga in Dunaj sta imela —15, drugod pa je bilo bolj «toplo». .....................................................................iiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiimiliiiiiiuiiimiiiiiiiit PODOBNO KOT NA EICHMANNOVEM PROCESU Kaduk, eden odnajvecjih okrutnežev ne odgovarja na vprašanja sodnikov v Marsikaj pa je povedal bivši esesovski podčastnik Baretzki - Židje v Au$ch-witzu - tisti, ki jih niso takoj pobili - so imeli eno srajco na leto FRANKFURT, 20. — V kratkih nikom. Sicer je že obsojen na do-petih minutah sta danes kar dva smrtno ječo zaradi svojih grozo- od obtožencev — bivših esesovcev, vojnih zločincev iz Auschvvitza — odklonila, da bi odgovarjala na vprašanja predsednika sodišča. »Ne bom odgovarjal,« je vzkliknil bivši podčastnik SS Oswald Kaduk, obtožen, da je pobil veliko število jetnikov s pretepanjem, v plinskih celicah, s streljanjem in z mučenjem. Potem ko je to povedal, «e je Kaduk priklonil proti sodniku, se po vojaško obrnil in odkorakal na svoje mesto na zatožni klopi. Tudi bivši kapetan SS Franz Hofmann, ki so ga na prejšnji razpravi oblile solze, ni hotel odgovarjati, Vo ga je sodnik pozval, naj se odloči ter vendar pove resnico. V petek je namreč Hofmann spet in spet zanikal, da bi bil odgovoren -a množično streljanje, za «odb;ranje» pri prihodu transportov Židov in da bi zagrešil dejanja krutosti proti mnogim jet- Ob razlaščanju zemlje slovenskih kmetovalcev »Njegova cesarska in kraljevska milost vam na osnovi člena 66 milostno jemlje zemljo in jo za droben denar prepisuje visokemu in velespoštovanemu in v upanju dobička nosnemu industrijskemu pa.-.aluku. Amen.« vitosti iz Dachaua. «Pripravili so proti meni dva procesa drugega za drugim,« se je razburil. »Vedno vlečejo v to stvar Hofmanna, krivda pa je vedno moja.« (Ta človek ima res za kaj biti ogorčen. potem ko je bil v Auschwitzu namestnik poveljnika Rudolfa Hos-sa, ki so ga na Poljskem obesili kmalu po koncu vojne. Gotovo bi tudi Hofmanna, če bi jim bil prišel v roke...). Preden se je vrnil na zatožno klop, je Hofmann ponovno zavrnil obtožbe ter spet dejal, da so bili edini odgovorni za «odbiranje» (ko so za delo ^posebne ločili od tistih, ki so jih poslali naravnost v plinske ceuce) taboriščni zdravniki, zlasti «dr. Mengele, gentle-man, ki živi v Braziliji«. Mengele, šef zdravstvene službe v taborišču Auschvvitz, imenovan «angel smrti«, se je po vesteh, ki so v zadnjih časih vztrajno krožile, že takoj po vojni umaknil v Južno Ameriko in baje sedaj živi pod drugim imenom v Braziliji. Tretji obtoženec, ki je prišel danes na vrsto, je bil bivši podčastnik SS Stefan Baretzki, romunskega porekla. Opisal je življenje jetnikov v taborišču. Medtem ko obtoženca pred njim nista hotela govoriti, je pa Baretzki nekaj več povedal. In čeprav so znane najbolj raznovrstne variante mučenja, človeka še vendar znova pretrese, ko posluša te izpovedi — čeprav omiljene —, ki nam zopet kličejo v spomin proces proti Eichmannu. In medtem ko je bil Eichmann višja o-sebnost, ki je z visokega mesta ukazoval, pa imamo sedaj opravka z dejanskimi izvrševalci mučenja in pobijanja. »Židje, je povedal Baretzki, so bili med vsemi najbolj bedni. Niso imeli niti brisače niti koščka mila in se nišo mogli umivati. I-meli so samo eno srajco na leto in ko se je ta strgala, so ostali brez nje. Tisti, ki so bili v izoliranem oddelku, niso mogli hoditi po taborišču, medtem ko so drugi lahko hodili. To, je dejal Baretzki, pa je bilo napačno, kajti tako »o si kradli živež drug drugemu. Jedli so lahko samo enkrat na dan, razen če so kaj u-kradli.« ({iznajditelj« posebne, po njem imenovane »gugalnice«. Kadar se je kak jetnik od udarcev onesvestil, mu je položil na vrat palico ter potem stopil na oba konca. Nato je sedaj s to sedaj z ono nogo pritiskal in umoril nesrečniki, čigar vrat je bila os gugalnice. Tudi popoldne so še zasliševali Baretzkega. ki je dejal, da je bil samo enkrat v Romuniji, kjer se je rodil; šel je obiskat mater. Ni izrabil te priložnosti, da bi dezertiral, «ker bi se Nemci znesli nad njegovo materjo«. Rekel je še, da je samo enkrat streljal proti nekemu jetniku, ki se je preveč približal ograji iz bodeče žice, da pa ne ve. če ga je zadel ali ne. Nadaljnji obtoženec, ki so ga zaslišali, je 59-lttni Heinrich Bi-schoff, ki je zanikal, da bi bil z lopato pobil nekaj jetnikov. To obtožbo proti njemu, je dejal Bi-schoff, si je izmislil »neki jetnik, ki je bil v Auschvvitzu zaradi na- vadnega kriminala in ki ga je sovražil«. Priznal pa je, da je nekoč. iz. »humanitarnih razlogov« ubil nekega jetnika, ki je bil ranjen-, ko je hotel pobegniti. »Na zahtevo drugih jetnikov in civilnih uradnikov« laboratorija, pri katerem je jetnik ležal, je Bischoff jetnika prikrajšal za nadaljnje mu. ke z dvema streloma iz pištole. Umor Egipčana v Rimu RIM, 20. ‘— Rimska policija je zelo zaposlena s preiskavo okrog umora mladega Egipčana Faruka Chourbagija, ki je imel komaj 27 let. Bil je predsednik neke egip-tovsko-italijanske trgovske družbe za volno. Zaslužek mu je omogočal dokaj razkošno življenje Danes dopoldne okrog devete ure ga je našla v uradu mrtvega nje. gova tajnica. Zdi se, da je moral biti ustreljen že v soboto. eijti.tn skla-•c je Včeraj Umrl je Franco Ghione dirigent in skladatelj L C v & S & RIM, 20. — Dirige, datelj Franco Ghione zvečer v Rimu umrl. Bil je hudo bolan tn je moral prekiniti vsako umetniško delovanje že pred približno tremi leti. Rodil se je 1886 v Acquiju (Alessan. dria). Dirigiral je v največjih gledališčih po vsem svetu. Med drugim, je bil tudi deset let dirigent orkestra milanske «Sca-le», gledališča «Colon» v Buenos Airesu in kot edini italijanski dirigent v zgodovini simfonične glasbe ZDA je štiri leta vodil simfonični orkester v Detroitu (1936-1940). Svoje umetniško delovanje je pred tremi leti zaključil z dirigiranjem Fal-staffa v Madridu, nakar je zbolel. Med njegovimi številnimi deli bi bilo omeniti simfonični poem eSuol d'Aleramo» (1922) ter oratorij «L’Avvento» za zbor in orkester (1950). Marlene Dietrich položila venec na spomenik v Varšavi VARŠAVA, 20. — Igralko Mar. lene Dietrich so včeraj oblile solze, ko je položila šop belih lilij na spomenik borcem varšavskega geta. Obiskala je tudi bunker, v katerem so našli smrt zadnji poljski borci za svobodo ob uporu geta 1943. Na griču, kjer stoji bunker, so se včeraj igrali otroci. Igralka se je nekaj časa ustavila ob njih. »O-troci so povsod enaki. Ne vedo, kje se igrajo,» je pristavila. Dietrich je prišla v Varšavo zaradi koncerta, ki je bil — kot navaja naslov na prvi strani lista «Zycie Warszawy» — za igralko pravi triumf. Ansambel »Joža Vlahovič« na festivalu v Agrigentu AGRIGENTO, 20. — Za 11. fol-klorni festival od 8. 4° 9. februarja v Agrigentu v okviru epraznika cvetočih mandljev» so se tudi letos prijavile številne folklorne skupine iz Italije in inozemstva. Tako bo nastopila neka skupina iz mesteca Saint Gions v španskih Pirenejih, neka dunajska skupina, ansambel ajoža Vlahoviču iz Zagreba, skupina «Diamant Shooesu iz Vallet-te (Malta), skupina iz Bzeszovaa (Poljska), španska skupina iz A-licanta v Andaluziji, ukrajinska skupina iz Oslzika, skupina iz Ortisei, v Gornjem Poadižju in druge skupine. Film »Kozara« na gala predstavi v Rimu Pred dnevi so v Rimu na gala predstavi predvajali jugoslovanski film »Kozara«, ki je prejel zlato medalje na moskovskem festivalu 1963 ter zlato areno na puljskem festivalu 1962. Na predstavi je oil jugoslovanski veleposlanik Vejv oda, podtajnik v zunanjem ministrstvu Banti, veleposlanik Del Balzo, generalni inšpektor za film v ministrstvu iiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiuaiiiiiimiiiiiiiiiiii «Južno tirolsko vprašanje bi se moglo rešiti v eni urh Na procesu proti demonstrantom iz Ueggio Eroiiia bodo zaslišali 310 prič MILAN, 20. — Pred sodiščem se je danes nadaljevala razprava proti skupini južnih Tirolcev. Na jutranji razpravi je bil zaslišan obtoženec Thaler, ki je izjavil, da je v zadnjih letih bil član izVtšilnega odbora Južno-tirolske ljudske stranke. Priznal je, da se je sestal v Innsbrucku z dr. VVidmoserjem Tega sestanka se je udeležilo okoli dvajset oseb. Dalje je izjavil, da ga je Widmo-ser zaprosil, naj obvesti obtoženca Fontano o sestanku, ki ga je sklical za januar 1961. Sodnik ga je nato zaslišal v zvezi z ustanovitvijo Južnotirol-ske akcijske stranke, za katero je obtoženec zbiral podpise. Obtoženec je izjavil da ga je za zbiranje podpisov zaprosil 'obtože- Obtoženec pa je zanikal, da bi ned Stotter, ki pa mu ni povedal. bil tepel jetnike, ki so jih vodili v plinske celice, čeprav je priznal, da je včasih dal kako klofuto «knt edino sredstvo za vzdrževanje re-da«. Rekel je tudi. da ne ve, kaj n|j bi bil «lov na zajca«, ki so ga, kot !rdi obtožnica, izvajale taboriščne straže Za kaj je šlo pri tem lovu? Kapo kakega jetnika so vrgli nekoliko vstran, potem so mu pa ukazali, naj jo gre pobrat. Ko je jetnik napravil nekaj korakov, ga je straža ustrelila, češ da je hotel pobegniti. Obtoženec Je povedal, da je vsaka nij| vprašal straža, ki Je ((onemogočila pobeg« (jbfoženec 'bdgo s tem. da |e jetnika ustrelila, do- -j^je, se mi zči bila za nagrado teden dni dopusta. Zvedele pa so se še nekatere podrobnosti o delovanju Osvvalda Kaduka, ki dene9 ni hotel odgovarjati na vprašanja sodnika. Kaduka so imeli za enega najbolj mogočnih in najbolj okrutnih mučiteljev v taoorišču. Razen tega. da je osebno odbiral žrtve za plinske'celice, je tudi večkrat sam pobijal jetnike m večkrat je brez razloga divjal nad njimi. Nekoč je tri pobil, ker jih je zalotil, da si zvijajo cigareto Drugič je nekoga do smrti pohodil, ker se ni javil na apel. Tudi Kaduk je bil zn kaj gl" S,Miler se je predstavil kot časnikar in je trdil, da se misli zanimati Za pomoč invalidom in študentom in da potrebuje podpise Obtoženec ,je pripomnil, da je za pravi razlog teh pšdpisov Vvedel šele na policiji.’ Sodnik ge Je nato" spraševal, kakšno je njegovo politično prepričanje. Ta je odgpvokil, da mjj je dr. Widmoser leta liK;i izjavil, da bi južnotlrolsko vprašanje mogli rešiti v eni uri, če bi vladp imela dobro vofjo Ko ga je sodnik vprašal za pjegovo mnenje, je Voril: «Rizen seda-di, da vse. prejšnje vlade niso pokazale mnogo dobre volje z> rešitev našega vprašanja.« Zatem * je ob'»ignec izjavil, da nasprotuje bivšnn’ voditeljem Juž-notirojske ljudske strank«, »ki niso poslušali glas j ljudstva in so vodili RpUtjkg /.a svgje žepe« Ko ga je pTedterihii-. vprašal, ksj bi bili morali naptaviti, je obtoženec odgovoril: »Zahtevati bi bili morali, naj re pa-iški sporazum izvaja. namesti- la je 17 let ostal pod prahom.« Na popoldanski razpravi je ob toženec Koller zanikal obtožbe, dn je sedčloval ' pci atentatih. Dodal je, da Je meJ zasliševanjem to porotnim | priznal,» ker se ‘je bal mučenja. Dejal je, da so karabinjerji 16. aprila 1961 takoj po nekem atentatu zbrali v neki sobi številne prebivalce njegove vasi. Neki častnik je rekel,' da ne bo nihče od njih odšel živ iz sobe, če ne povedo imena atentatorja. Tedaj je Kerschbaumer odredil, da mora nekdo prevzeti odgovornost in je pri tem vztrajal vso noč. Tedaj se je Kofler odločil in rekel, da ie atentat izvršil on, To pa ie priznal zato, ker se je bal mučenja. Zadnj.j obtoženec, ki je bil danes zaslišan, je Viktor Thaler. Zanikal je obtožbo, da je sodeloval pri dinamitnih atentatih. Kar se tiče podpisa na ustavni listini akcijske stranke, je izjavil, da je podpisal, ne da bi prebral vsebino, ker so mu zagotovili, da gre za pobudo v korist potrebnim invalidom in študentom. Raz» prava je i'ila nato odložena na jutri zjutraj MILAN, 20. — Danes se je nadaljevala razprava proti antifašistu*, nim demonstrantom, ki so jih aretirali med demonstracijami v Reg-gio Emilia 4. in 7 julija 1960 Sodnik Je sporočil, da bodo med procesom zaslišali 310 prič. Obtoženec Giuliano Rovacchi, ki jo bil zaslišan prvi, Je zanikal obtožbe, da se je udeležil neredov Obtoženka Rosa Castagnetti pa je povedala, da je bila namenjena v bolnišnico, ko Jo je v bližini bolnišnice ustavil policijski agent ln je rekel, da ne more naprej Ko je vztrajala, jo je agent sunil. Ona pa n\u Je rekla; ((Uniformo spoštujem, toda kot človek ste vi zločinec.« Obtoženec Tlziano Pacchiarlni se Je spoznal na sliki neke agencije, ko je dvigal od tal velik kamen. Druga slika pa ga kaže takoj za tem, ko je vrgel »amen. Obtoženec je Izjavil, da so bili demonstranti razdraženi, ker je policija streljala. Velik kamen, ki ga je Imel v roki, Je tehtal 20 do 30 kilogramov ln on ga Je mislil vreči ob tla, da bi se zdrobil na manjše kamne, da bi se branil pred policijo, ki je streljala. Obtoženec j* priznal, da Je aagnal nekaj kamnov proti policiji skupno z drugimi. Pripomnil je, da kamni niso dosegli policajev, ki so bili zelo daleč. Ko je začel metati kamenje, Je bil Ferioli že smrtno ranjen. Tudi obtoženec Remo Llbanelli se je spoznal na fotografiji. Ko ga Je sodnik vprašal, kaj je imel v roki, ko so ga slikali, je odgovoril, da Je Imel jabolko. Ko Je predsednik ugovarjal, da se zdi, dg je Imel v rokah kamenje, Je obtoženec odgovoril, da je imel jabolka Zanikal je, da bi videl koga metati kamenje. Govoril je o streljanju ln povedal, da je priskočil na pomoč nekemu ranjenemu demonstrantu, ga je spremljal v bolnišnico, kjer je kmalu za tem umrl Obtoženec Mario Ferri, ki so ga tudi spoznali po fotografiji, je izjavil, da je bil namenjen na zborovanje. Med potjo Je slišal streljanje in je videl, kako so odpeljali nekega ranjenca. Zanikal je, da bi metal kamenje, ln je izjavil, da se Je takoj umaknil, ko le slišal streljanje. Obtoženec Roberto Leoni Je tudi povedal, da je bil namenjen na zborovanje. Ko so se začeli spopadi, se Je zatekel pod neke oboke in se Je nato umaknil na kraj, kjer Je bil pustil svoj motor. Zadnji je bil zaslišan Carlo Ca-melllni, ki se je spoznal na neki fotografiji v bližini ranjenega demonstranta. Povedal Je, da Je bil namenjen na zborovanje. Ko je prišel na trg, Je slišal piskanje siren policije, ki je začela kmalu za tem razganjati demonstrante. Slišal Je tudi pokanje solzllnlh bomb ln se Je umaknil v bližnji vrt. Toda tudi tja je prišla policija ln on Je zbežal tudi od tu. Povedal Je, da Je slišal streljanje ln da se Je skril za majhen zid. Nenadoma Je videl ranjenega demonstranta pred stopnicami cerkve sv. Frančttka. On je ranjenca prenesel na vogal bližnje ulice, od koder so ga nato odpeljali v bolnišnico. Ugotovilo se je, da je bil ranjenec Fariolt, ki Je kmalu za tem umrl v bolnišnici, Obtoženec Je zanikal da bi se kakor koli upiral organom Javne varnosti. 2a turizem in prireditve Sciclu-na, V.ittorio De Sica, Daniela Rocca, Vileria Ciangottini, Fol-co Lullt, predsednik ANICA tel Monaco in drugi. Jugoslovansko delegacijo za to priložnost so sestavljali igralka Milena Dravič, režiser Veljko Bulajič ter direktor fotografije Aleksander Sekulovič. Pred začetkom je na kratko spregovoril režiser Bulajič, ki je na koncu izrazil svoje prepričanje, da je izmenjava italijanskih in jugoslovanskih filmov živo in učinkovito sredstvo za vzajemno spoznavanje med obema narodoma in obema kulturama. Filmi v okviru proslav dvajsetletnice odporništva V okviru proslav za dvajsetletnico odporništva v Genovi je občinska uprava pripravila tudi program filmov o odporništvu, ki naj prebivalstvu in še zlasti mladini pokažejo zgodovinski in človeški proces ter še zlasti moralne in idealne vrednote, ki s0 navdihovale ter vodile italijansko in evropsko odporništvo. V šestih zaporednih nedeljah (od 19. januarja naprej) so na sporedu sledeči filmi; «Razkropljen• ci«, režiserja Francesca Maselli-ja, eAtentats (Passendorfer), ((Bila je noč v Rimu» (Roberto Ros-sellini), «Kapo» (Gillo Pontecor-vo), «Deset Italijanov za enega Nemca» (Francesco Ratti) in uNeki na smrt obsojeni je zbežal« (Robert Bresson). Sovjetski filmi iz klasične literature Agencija Tass je sporočila, da zavzema ulmska obdelava del iz ruske klasične literature zelo važno mesto v načrtih sovjetske kinematografije za 1964 65. Kar tri romane Leva Tolstoja istočasno pripravljajo za film. Sergej Bondarčuk nadaljuje film v barvah «Vojna m miru. Film bo imel štiri dele (nadaljevanja) m bo končan proti koncu prihodnjega leta. AieKsander Zarhi bo snemal nAno Korenino#. Med najbolj verjetnim, kandidatkami za Ano ,e Tatjana Samojlova, Nikolaj Cerkasov pa za Korenina. Mladi režiser Edvard Boča-rov namerava snemati trilogijo Gorkega «Detinstvo, otroštvo m mladost». Igralca Aleksej Butalov in Inokenti Smoktunovski sta sklenila, ja bosta režirala; pripravila bosta film po Lermouto-, vih romanih «Bela» in »Tarnati«. Scer\arij je napisal Konstantin Paustoski. Režiser Samsonov P® filma dramo Čehova »Tri sestres. Bergmanov »Molk« švedski kandidat za »Oscarja« Film Ingmara Bergmana eMolk)> bo švedski kandidat za uOscarja» v konkurenci najboljših tujih filmov. Ingmar Bergman je edini filmski umetnik, ki mu je v 36 letih zgodovine sOscarja» uspelo dve leti zaporedoma osvojiti to nagrado; 1960 s filmom sVodnjak devičen 'n 1961 s filmom «Kot v ogledalun. Nova obzorja V prvi številki novega letnika mariborske revije Nova obzorja sodelujejo Anton Ingolič (Škoflekovj kooperacija), Valentin Cundrič (Kažipoti v večer), Bratko Kreft (Jezik in družba), Marjan Rožanc (Dve zgodbi). Janez Žmavc (Jubilej), Franca Dobrovoljc (Francoska ocena Linhartovega aMatičkan), Alojz Rebula (Misli ob Kocbekovi sGro-zi») in Franc Forstnerič (Dve obetajoči prozi). Obzornik 64 Januarska številka Obzornika 64 je svoje barvne priloge posvetila budizmu (na neki fotografiji je tudi gospa Nhu, na drugi Pa goreči budistični menih), reprodukcije umetniških slik pa so ” zvezi s člankom Galerija akademije v Benetkah Prevedena le tudi kratki črt' ca Alberta Mo-ravie. Za nas ie zlasti zanimiv članek vojna se je nadaljevala v hribih (Začetki italijanskega P°r" tizanstva). V številki pa je. ** več leposlovnih in drugih pr,“ spevkov. Mariji C.alla« se je vnela lasulja Na vaji za »Tosco« v gledališču Covent Garden v London® se je Mana Callas preveč Pr*“ bližala svečnikom na mizi Scflf' pie, tako da se ji je vnela 1°' sulja. Pevka se zaradi tega nl mnogo vznemirila, z rokami )* skušala ogenj pogasiti, pendflf je z dvema krepkima udarcema po njenih laseh spoiaru» n°' pravil konec baritonist Tito Gob-bi. Res je tudi, da lasulja niti ni posebno gorela, ker je napravljena iz snopi, ki ne g°r* dosti. Vaja se je nadaljevalo■ Za predstavo je v Londonu veliko zanimanje. Režira Zeffirel-li, ki je v Londonu zelo popularen. Premiera bo danes zvečer. Državni muzej v zahod Berlinu je od nekega london ga trgovca z umetninami k za 1.200.000 mark (okrog 180 lijonov lir) sliko «Mater dol sa», ki jo je naslikal El G» Neki predstavnik muzeja je jal, da gre skoraj gotovo za J od štirih verzij istega pred m ki jih je El Greco delal 1585 in ki jo imajo za naj dragoceno. OZADJE ETIOPSKO- -— SK1H m. Potreba nomadov po pašnikih je dejansko samo povod meZENlH SPOPADOV --------—,------ ■m stalna grožnja za mir - Dolgo- Nerešena obmejna vprašanja, letni spor okrog pokrajine Ogaden - Načrt o «veliki Somaliji> Memorandum Kenije in Etiopije Organizaciji afriške enotnosti Meje ločujejo, vendar pogosto v normalnih okoliščinah — lahko tudi družijo narode. Težko Pa je to doseči, če te meje še niso dokončno utrjene, če niso vidno določene z demarkacijskimi znaki in niso priznane od Vlad zainteresiranih dežel. Primer, ki smo se namenili, da o njem spregovorimo, je učiten dokaz za to, posebno še spričo dejstva, da je ta obmejni spor ostanek kolonializma. Gre za e-tiopsko- somalski spor okrog meje pokrajine Ogaden, kjer so ponovno bili zabeleženi ostri spopadi z nekaj desetinami mrtvih in ranjenih. Najnovejši incidenti samo potrjujejo pravilo, da se obmejna vprašanja ne morejo reševati na osnovi deklaracij in še manj z medsebojnimi obtožbami. Zakaj, ttiopski-somalski obmejni spor — ki se mu pridružuje tudi somal-*ko-kenijski š podobno vsebino je obstajal še pred proglasitvijo Somalije za neodvisno deželo. 1. 1960. Nasprotja, ki so obstajala v dobi kolonializma, so se z ustanovitvijo neodvisne Somalije (ki se je bila ustvarila z združitvijo nekdanje britanske Somalije in Pa one, ki je bila pod pokroviteljstvom Italije) povečala do takšne mere da predstavlja sedanji obmejni spor stalno grožnjo za mir v tem delu Afrike. Znano je, da so Britanci, ko so zapustili 'Somalijo dejansko pustili odprto vprašanje etiopsko-somalske meje. Po nekem sporazumu -iz leta 1954 je bilo nomadskim plemenom iz Somalje dovoljeno pasti svoje črede na področju Ogadena, s čimer se je nekoč ukvarjal poseben oficir za zvezo. Vendar je tudi takrat Pogosto prišlo lo spopadov med somalskimi pastirji in etiopsko Policijo. Spopadi so postali še pogostejši, ko je Somalija bila proglašena za neodvisno deželo. Tako je že decembra leta 1960 prišlo do ostrega incidenta v mestu Da-gabur. Do naslednjega, ponovno v decertibru, leta 1963 v Hargalu, v pokrajini Ogaden. Pred kratki™ {Ja so spopadi zarobili oblike pravcatih vojaških operacij. V resnici predstavljajo nomadi in pa njihove pravice do travnikov na ogromnih prostranstvih Ogadena samo enega od razlogov somalsko etiopskega spora. Za njim se skrivajo težnje somalskih krogov, da bi oresničili načrt o «veliki Somaliji)), se pravi,'da bi današnji Somaliji priključili še francosko Somalijo, del etiopskega ozemlja in pa severni del Kenije. Temu načrtu se ostro postavljata po robu vladi v Adis Abebi in Nairobiju, ki omenjene težnje somalske vlade smatrata Za «ekspanzionističhe». Ne gre, torej., samo za pravice nomadov. Za sporom, kot je razvidno, se skrivajo določene Politične ambicije, To dokazujejo tudi sicer ne docela netočne ve-&ti o tem, da na tem ozemlju nbstaja nekakšna nova ((osvoboditi^ vlada* somalskih dr zavija-novi ki stremi za uresničenjem načrta (»velike Somalije* š po-v^ročaniem nenmov in s pomoč-lo orožja. Vladi načeluje baje Hasan Seik Abdulah, brat Mohameda Abdulaha Hasana, ki je v nekdanji britanski Somaliji, v začetku tega stoletja vodil proti Britancem «sveto vojno». Kot vsakokrat, tako se etiopska in somalska vlada tudi spri-c° najnovajšega incidenta medsebojno obtožujeta in krivdo za Povzročene nemire zvračata druge na drugo Mogadiš zatrjuje, d® je za i.cident kriva etiopftka v Rda, vtem ko Adis Abeba ob tožuje viaio v Mogadišu, da stal- no postavlja svoje zahteve ne samo v zvezi z nekaterimi deli etiopskega, ampak tudi kenijskega ozemlja, kakor tudi, da organizira in pripravlja skuping diverzantov ter agitatorjev za povzročanje neredov v pokrajini Ogaden, Tako vlada v Mogadišu kot ona v Adis Abebi sta že obvestili začasno tajništvo Organizacije afriške enotnosti o situaciji, ki se je ustvarila v omenjenem obmejnem področju. Obenem sta vladi Kenije in Etiopije dostavili začasnemu tajništvu memorandum, kjer zavračata trdjtve vlade v Mogadišu, da bi ' bili sklenili sporazum o medsebojni vojaški obrambi, in to v cilju, da bi pripravili napad na Somalijo. Zavračajoč cbtožbe Somalije, vla- di v Adis Abeb. in Nairobiju vztrajata pri tem, da je ta sporazum izključno obrambnega značaja, pri čemer poudarjata, da se mu lahko pridružijo tudi druge afriške dežele. Ta dolgoletni spor se bo prej ali kasneje morgl rešiti, razumljivo, ria birrren način ' in v interesu splošnega miru na tem področju Afrike. Ce bi do tega ne prišlo, pa se bodo v svetovnem tisku bržkone še naprej čitale vesti o težkih in, morda, celo izredno težkih ter nevarnih incidentih okrog omenjene meje. Seveda, pri tem vprašanju prav-tako ne gre povsem izklj učiti, da za vsem ne tičijo tudi kakšni drugi, doslej še nepoznani intere. si. Resda soj se z nastankom noči tVorb v komaj o- vih državni? tsvpoojenin aezeian Drzkone za-j čele tudi močneje razvijati do-i mače konservativne tendence in | sile, toda te v podobnih primerih niso nikoli brez ustreznih pobud in pomoči od zunaj, kjer prav tako obstajajo želje ter inteiesi, da bi se stvari v Afriki ne razvijale v prid njene resnične gospodarske osamosvojitve in širše družbene emancipacije, za kakršno se predvsem z izredno prizadetostjo zavzemata Kenija in Etiopija. Zares bi bilo zanimivo vedeti, kdo vse, razen že omenjenih krogov, ogrevajo-čih se za idejo o «veliki Soma-liji», se še zavzema, in iz kakšnih razlogov, za to zamisel, ki se je zanjo, tako se zdi, ogrela tudi vlada v Mogadišu. Najbolj srečni so normalni ljudje Normalni ljudje najbolj poznajo svojo srečo. To so ljudje, ki vedo, dg srečo loči od nesreče samo visoka, neumorna človečanska in poguriVna ideja. Osnovno smo vsi ljudje enaki, vendar je odvisno od vsakega posameznika, da doseže zahteve normalnosti. Vsakdo ima namreč svoje pomanjkljivosti, praznoverja, .predsodke in bojazni. V bistvu smo ves ' e Žo količini kontrol res vsi enaki. Vendar lahko delimo ljudi v sku- Oče okoli Zemlje, sin na Luno? Po vsej verjetnosti ga bo kdo prehitel. Na sliki vidimo malega Valerija, sina sovjet, astronavta Bikovskega iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimTii/ffiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiun DA BI PREVERIT,! WHIPPLEJEVO TEORIJO O NASTANKU REPATIC Bo Američanom uspelo zadeti «tarčo» na razdaljo 32 milijonov kilometrov? Enckejeva repatica bo 16. junija letos najbliže Zemlji: 32 milijonov km -«GIava» razmeroma majhna, rep pa ogromen - Kaj bodo od sonde, seveda če bo šlo vse prav, zvedeli? Takšna je Enckejeva repatica, ki jo letos poleti nameravajo Američani «zadeti» s svojo sondo s- Zadeti neko tarčo, ki' ime premer 2 km in k: je od nas oddaljena 32 milijonov km, ie za- ’ res nekam preveč drzen'načrt. Toda Američani, se na to pri-t pravljajo. Tarča bo Enckejeva repatica, ki se bo 16. junija letos približala naši Zemlji na «sa-mihj» 32 milijonov km, strelci, ki se bodo v tem -poskusili, pa bodo strokovnjaki NASA s Cajje Canaverala, ali po novem s Cape Kennedy. Cernu io? Odgovor terja nekoliko daljšo razlago. Ameriški - astronom prof: Fred L. VVhippie je eden najbolj cenjenih strokovnjakov v ZDA in tudi na svetu. On je po- stavil še eno teorijo o nastan- ku aožjega sveta*,-- torej Sonca in njegovih planetov, kateri je dodal še teorijo o nastanku palic ali kometov. Dolgo časa .1 jasnem. kako repatiče nastanejo in še danes ne morejo-1 z gotovostjo reči, kako dejansko nastanejo. Whipp!ejeve teorijajj ki je zelo sprejemljiva, pa terjfe nekih konkretnejših dokazov. Od tod že omenjeni poskus za letošnje poletje. So , repatice ('vesoljski potepuhi«, ki so prišli iz daljnega vesolja in jih je sončni sistem «u-grabil«. «zaiel», «prik!enil». seveda le začasno? Ali pa so del sončnega ..istema in se le od časa cto časa približajo Zemlji, da jih moremo videti? Ali pa se IHSAIIIIIIIIIIIIIII lili lil III Hill IIII lili MII IIIIIIIHIH milil II Hill Hill llllIllllinillllHIHIMIIIIIIIIIIIIIIIinilllllMlIlMI JZ UMETnjsTWH GALERIJ M. Tin ti v «Lonza» , .ib Mano Tinti, ki razstavlja ) mesta Luca, živi pa kot carinik v Vidmu. Da je riindvajsetem letu, to izdajajo tudi pokazane ipatobe, skupno sedrtn-indvajset olj manjSih mer. Tinti je samouk in po vsej verjetnosti se mu tnočito hoče slikarska, izživljati se. Za sedaj pa to silno hotenje, postati slikar, znatno prevladuje nad smotrno uskladenim razvojem njegove umetniške sposobnosti, kar nikakor m koristno za njegovo slikanje. Vendar pa mladost marsikaj opravičuje, in to, kar se nam dozdeva skromen začetek, lahko dovede nekoč do višje umetniške ravni. Da pa je Tinti slikarsko Se v polnem vrenju dozorevanja, nam kažejo slike same, ki se dajo porazdeliti v tri skupine po zasnovi in njih načinu izdelave. uFortret Borisa« m «2ena, ki kadi« sta sicer bežno, a slikarsko pravilno podani, a nedokončani z zelo tekočo barvo orne jenih zamolklo ubitih odtenkov. Najprijetneje deluje skupina treh slik jn to fObraz moža», idMoške fipure« m ((Sedeči ženski akt«, ki po ubranosti sivkasto barvitih tonov m tudi iti, če le hoče, zmore tudi nekaj Si'r,?anm Je * ***>*■' Nemem oblikovanju oseh, kažejo, -da fj."og 40 tisoč taksnih trgovin. Mveč, kot p a nam prikazuje v os ■jede tega je Neme.ja prva med lih dvaindvajsetih oljih. V teh je večinoma barvno surou in celo ijjubran, kot je enako v sicer močili risbi neiiravnateien. Oboje mo slikarski osebnosti, kot je bil i* m |g% i * načinom hitreje m vmn'ičiw rvidež, da so premnoge podobe polnjujejo preobširne strne dl ker so šibke, kot, primer tista v pokrajini, oSamotna delavnicai . močno pospešuje pom injka. *>je oSdbja v trgovinah nasploh. ,,*U""iiitti||||||,||„|||l,ll|lllllllll,||l,|||ll|llll||ll|,al|l|l|l|||l|||i||,l||l|„,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)lliiiiiiiiiiii mit, VEN (od 21.3. do 20.4.) Sprel- 4ajo°term £n»4 >če dobro pristaja kaki močnejši pr. Houolt, ne pa namenu s tem vurjati. To nam zaradi tega daje le zato, da tvorijo Število, da iz-rane, bi pa lahko tudi izostale, M. B. iiiMiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiimmiiMiiiiiiiiiiHniMininHii i.$lK (od 21 4. d° ».M Ne pit asi, J"3te osamljeni in raje uporabiti S ®Voje skrite sposobnosti. Ne odre-*y;. Prijatelju gostoljubnosti. ŠePV°JKA (od 2l 5- do 22 0 ' Re* ■amti boste morali neko nevšeč-finančno vprašanje. Proti nespodobnosti JSSS ■» Potrpežljivostjo. v KAK (od 23.6. do 22.7.) Ne lote ®3te se nalog, ki presegajo vaše •”0či. Skušajte gledati na svoj Pl*atiVen' neusPeh boH * Sdljive ,LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkoristi- rilou*°dno vzdušje, ki se je ustva- vami in predstojniki. Nagnjeni boste k razmišljanju. DEVICA (od 23.8 do 22.3.) Qk( liščine so danes bolj naklonjen umetnikom in idealistom kot nn teuugUHtptn Toplo razpoloženje krogu družine. TEHTNICA, (od ,23,8. do- 2310 Ne boste klnnili spričo kriti) marveč se boste še noslednje bi rili ea svoje cilje. Skrbno varujt neko ovojo -skrivnogt. ŠKORPIJON (od 24.10, do 23.11*' Oilm-nvit,- napi vami in sodelavci. Pomagali boste rešiti zakonski spor. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Rešite nekatera upravna in knjigovodska vprašanja. Glede nekega čustvenega vprašanja se ravnajte po prvem vtisu. KOZOROG (od 21 12. do 20.1.) Ce Pmate dober poslovni nos, dokažite to predvsem svojemu pred-stojneku. Vsi vaši nasveti bodo z vereljem sprejeti. VODNAR (od 21.1. do 1B.2.) Z neko bistveno spremembo, se bn spremenil tudi način vašega dela. V družini bosta vladala mir in zdbpanje. RISI (od 20.2. do 20.3.) Zanesite se na svojo trdno votlo in sprejmite neko sicer ne lahko nalogo Našli boste svoj srčni mir. repatice zares delijo v tri vrste in sieer v one, ki pripadajo našemu sončnemu sistemu, v one, ki v naš sončni sistem le »zaidejo* in jih torej moremo smatrati za »tujce*, ali pa so le ljučni gostje« ki pač od časa do časa gredo mimo nas, torej v «dnsegljivi» razdalji? Sicer pa bi bilo bolje vprašati se, kako repatice sploh nastajajo V splošnem drži teorija, da so repatice, Kljub svoji izredni svetlobi, zelo majhna nebesna telesa, v kolikor se o telesih sploh da govoriti Po navadi je repatica tako majhna, da njena »glava«, ki je dejansko njeno »srce«, meri v premeru le nekaj kilometrov, celo komaj 2 do 3 km. Kljub tako majhnemu »srcu« in, če hočemo, telesu pa more repatica imeti tudi do 150 milijonov km dolg rep. Toda, kako nastanejo, smo se vprašali. Prof. Whipple meni, da repatice nastajajo v sončnem sistemu. Pred časom je opazil, da se planet Neptun ne »obnaša« tako, kot kažejo računi astronomov, računi, ki so bili izdelani na temelju vseh mogočih podatkov in veljavn.b zakonov. Neptun se namreč «ziba» in njegova krožna pot okoli Sonca ni povsem takšna, kot bi morala biti. Prof. Whipple si tega ni mogel pojasniti a privlačno silo Neptunovih trabantov, niti s privlačno silo, ki bi jo nanj imel Pluton, ki je bil odkrit šele leta 1930. Z druge strani proračuni kažejo, da bi se to »zibanje« moglo povezati s predpostavko, da je ža Neptunom »pas zelo redke snovi«. Po mnenju prof. Whipple-ja je ta snov posebne vrste in je koncentrirana tudi v repatici. Zato prof. Whipple ne meni le. da so repatice del sončnega sistema, pač pa jim določa tudi mesto v njem: in to naj hi bil neki domnevni pas na zunanji strani krožne poti planeta Neptuna okoli Sonca. Toda zakaj bi se poleg planetov in njih trabantov ustvarjala še ta posebna nebesna telesa? Kot je znano, so repatice ali kometi sestavljeni iz «skoraj ničesar«, to je iz mase, ki je tako redka, da je prozorna, hkrati pa tako fina da jo sončni žarki lahko »napihnejo* v oblak, ki se raztegne na milijone km daleč. Prof Whipple ima za to tudi svojo razlago. On meni — in za to hna tudi znanstveno okrepljene dokaze — da je vesoljski prostor napolnjen z iz* redno redkim kozmičnim prahom. Ta 'rditev niti ni več samo domneva, pač pa že dokaj veljavna ugotovitev. Po mnenju ameriškega znanstvenika je naš sončni sistem — Sonce, Zemlja, planeti — nastal z zbiranjem tega kozmičnega prahu in z njegovim strnjevanjem v trdna in velika telesa. Kc je bil sončni sistem »dokončan«, je v vesoljskem prostoru ostalo »neporao-Ijenega« še vedko kozmičnega prahu, drobceni delci snovi »trohice«, ki ao tavale brez cilja Vsaka izmed teh »trohic« pa je s svojo -enco «Sčitila» sosedno »trohico« pred uničujočimi sonč nimi žarki. Posledica tega pa je bila, da so se ti delci, te »trohice« snovi druga drugi približevale in se končno bližnje strnjevale, vendar zaradi premajhne medsebojne privlačne sile se niso »spojile«, tako da so iz njih nastale le nekakšne »umazane snežne snežinke,« seveda brez snega. Whipple je vzel primer snežink zato, da bi prikazal, kako malo »povezane«, kako malo trdne so te kepice kozmičnega prahu ki so nastale v vesoljskem Drostoru. Nadaljnja faza je bila, da se je veliko teh «snežink» zbralo v nekakšno »kepo«. Za to so bili potrebni milijoni in milijoni let. Z nadaljnjimi milijoni let pa se je ta »kepa« Povečala v «telo», v glavo -epatice Toda tudi ta »glava« ni nič kaj trdna in pri tem se dogaja sledeče: brž ko se »glava« bolj približa Soncu ali celo sončnemu sistemu, vpliva ta nanjo tako, da zunanji delci »kepe« od nje «bežijo» in iz tega nastane «rep». Zaradi tega se krožne poti mnogih repatic sploh ne dajo določiti, druge pa se «vračajo» v bližino Zemlje vsakih nekaj tisoč let, tretja vrsta repatic pa je bolj «domača», ker prihajajo v bližino Zemlje tioij pogosto. En-cKejeva repatica npr. prihaja v bližino Zemlje vsaka tri leta in pol, ko se približa na ((dosegljivo« razdaljo 32 milijonov km. Da bi ‘e ta priložnost mogla izkonstiti, je na dlani. Zato so pri NASA izdelali načrt, ki ga dejansko vodita že omenjeni prof. Whipple ter ing. Robert Anders Park, ki ]e na čelu skupine tehnikov, k: je izdelala načrt, katera ameriška raketa bi prišla v poštev za ta posku in kako. Po njihovem računu in načrtu bo s Cape Kennedy 12. marca poletela v določeni smeri raketa Atlas — Agena ki bo ponesla 8 »abo majhno sondo. Ta bi se po ustreznih računih morala 16. junija »srečati« z glavo .Enckejete repatic«. Pravza I^rav Bi iflrfrafa Iti skozi njeno «glavo». Ker smo povedali, da kor te|Uj repmtjia najbliže 3ei*. galaksiji, v vsej Rimski cesti. Ce bo ta poskus uspel, bo prof. Whipple imel v rokah še zadnji dokaz, da njegova teorija ni le teorija, pač pa dokazano dejstvo. Za odgovor počakajmo do junija. Telefonska mreža prihodnosti Bliža se dan, ko bo moč telefonirati v Ameriko ali Avstralijo, na Japonsko in drugam, brez posredovanja pošt. O tem so pred Kratkim razpravljali strokovnjaki mednarodne telefonske unije (1TU) na zasedanju v Ženevi. Ob .ej priliki so se dogovorili o izgraditvi brezžičnega telefonskega omrežja, ki bo obsegalo ves svet. Sklenili so tudi že sporazum o direktni telefonski zvezi med Moskvo in New Yor-kom. Sprejeli 5o nadalje začetne številke za posamezne kontinente, Uržave in mesta. ZDA so dobile številko 1 SZ številko 7, Francija 33. Kitajska 86, ZAR 215 Nač-t predvideva za ves svet šest velikih central, s katerimi bodo kasneje povezane satelitske centrale telefonske mreže. Vendar bo preteklo se precej časa, preden bo ta trans-kontinentaln a mreža začela delovati. To je v dokajšnji meri odvisno tudi od avtomatizacije telefonskega prometa, ki ga zdaj uvajajo posamezne države. Strokovnjaki medna,rodne telefonske unije upajo, da bo evropska avtomatska telefonska mreža izgra jena že prihodnje leto Ko bo ta mreža (za to bo potrebnih še nekaj desetletij) razpredena po vsem svetu bo po mnenju strokovnjakov neposredno povezanih okrog 6C0 miliionov telefonskih naročnikov Na vprašanje, kako bo izgledal telelonsk: ime-ok -i-i hodnosti. strokovnjaki še niso mogli dati nobenega natončiiogo odgovora. 1.- 2. 3. 4. 5. 6. pine Jso količini kontrole, ki jo imajo nad seboj in po načinu, kako reagirajo na določene situacije. Po tem merilu lahko razdelimo vse prebivalstvo sveta v šest skupin: Normalni. Živčni — večina civiliziranih skupin. Psihotični — živčno bolni, ki jih je na milijone. Psihopatski — zločinci, alkoholiki, uživalci mamil itd. Mentalno obremenjemi — duševno bolni. Različni — verjetno največja skupina, h kateri prištevamo prebivalce džungel in pragozdov, ljudi, ki žive v težko dostopnih območjih in ostalo prebivalstvo sveta, ki živi v velikem številu v Indiji. Kitajski in ostali Aziji ter drugod, ter ne pripada v nobeno »klasificirano« skupino. Vsi normalni ljudje na svetu spadajo v prvo skupino. Toda, kateri človek je normalen? Definicija normalnega človeka je sledeča: človek, ki nJm* simptomov, ki ga ne tarejo mentalni konflikti, ki ima zadovoljivo zmožnost za delo in lahko ljubi še koga drugega razen samega sebe. Normalni ljudje so čustveno zreli, mislijo in delajo kot odrasli, radi prevzamejo odgovornost ter sprejemajo realnost. Starši, ki vzgajajo svoje otroke v strahu in odvisnosti, lahko pričakujejo, da bodo čustveno slabotni in nezmožni prenašati težave življenja, kakor dorasli ljudje. Tudi ne bodo v stanju, da bi s? zadovoljivo prilagodili socialnim in ekonomskim razmeram. Normalen človek se zaveda po 20 letu življenja, da mora biti na poti, da bo zaslužil svoj lastni kruh. Opravljanje dela brez pretiranega pritoževanja je izredno važno, da se človek počuti srečnega. Ljudje, ki imajo veselje do dela, so preveč zaposleni, da bi bili nesrečni. Da se napravijo koristne, je bistvo zadružnega življenja. Normalen človek se dobro zaveda, da je življenje boj za obstanek. Pripravljen je na trde udarce življenja. Zaveda se, da živi v svetu konfliktov in zmešnjave — zločinov, ločitev in samomorov, A navzlic temu, ni cinik. Kljub temu verjame, da je življenj« čudovito in polno čarov. Podjeten je, srečuje svoje nadloge pogumno in je pripravljen na kakršnokoli usodo. Normalni ljudje se razumejo dobro s skoro vsako osebo. Zaradi svoje voljne osebnosti se lahko prilagodijo mnogim spremenljivim situacijam. Skrivnost njihove prilagoditve ljudem leži v zmožnosti, da podrede svoja čustva kontroli razuma. Živčni ljudje mishjo impulzivno in reagirajo čustveno; normalen človek razmisli preden nekaj stori ali se odloči. Njegova modrost mu ne dovoljuje, da bi gojil predsodke. Zaveda se. da svet ne pripada nikomur in da je prijateljsko sodelovanje boljše, kakor komolčarsko tekmovanje. Previden je, takten, resnicoljuben, ima smisel za šalo, je toleranten, nesebičen, sprejme kritiko dobro in je dobro razpoložen. Trudi se, da ga ne bi prevzela jeza, ljubosumnost ali sovraštvo. 2ivčni ljudje so impulzivni, občutljivi, nervozni in razdražljivi. Najboljši prodajalec je človek, ki je ponosen na svoj produkt. Prav tako mora biti normalen človek ponosen na svoj značaj, preden lahko proda sebe drugim. Zmožnost, da ljubimo koga drugega ali kakšno stvar, je tudi potrebna za normalno življenje. Ljubezen moramo posedovati v svojem srcu, preden jo lahko dajemo. Nesrečni roditelji zavestno ali podzavestno podredijo svoje otroke nervoznim vplivom, ki izhajajo iz njihove nesreče. Kot rezultat najdemo, da osebe, ki so vzrasle iz nesrečnih zakonov, niso zmožne ustvariti normalnih ljubezenskih odnošajev. Žrtve nesreče razvijejo čustva samousmi)jenja in zagrenjenosti proti materi ali očetu, ali obema in prenesejo svojo zagrenjenost v lastno zakonsko življenje. Čutijo, da so bili ogoljufani ljubezni, po kateri hrepenijo in ne okrevajo od čustvenih brazgotin, ki jih je povzročila razveza ali ločitev njihovih roditeljev. Normalna oseba je srečna in zadovoljna že pred zakonom in zaradi tega zmožna, da deli ljubezen s kom drugim. Njen zakon je romantična poročna noč za vse življenje. Za tiste, ki se niso nikdar poročili, predstavlja ljubezen do otrok, cvetlic, knjig, glasbe, prijateljev in dela — esenco srečnega življenja. Normalno človeško bitje ima svojo filozofijo življenja, na katero se lahko vedno opre, če postanejo komplikacije vsakodnevnega življenja pretežke. Tako si pridobi modrost z izkušnjami iz preteklih napak, bredi si življenjsko pot, ki dela življenje prijetno, namesto boiečp. Tak človek je vesel, da je živ in čuti, da je življenje prijetna. Mnenja je, da se mu vrača prijaznost in ljubezen, ki jo daje drugim - .tisočkrat: da je ta povezava z ostahm človeštvom največji privilegij od vseh in da je v njem največ sreče. Naučil se je, da trdne vezi, ki jih ima s svetom izven samega sebe, _ a ; i _ _ A.. rlnio . cnroio m n 1illKP7»n 7 h U P H H UP 2. 3. 4. 5. /! TOREK, 21. JANUARJA 1964 7.00: Radio Trst A Koledar; 7.30: Jutranja 4.V/V. KUKMOI, glasba! 11.30; Slov. narodni motivi; 11.45; "Ttalijknski lji, toda še vedr.o 32 milijonov kilometrov od nas, je razumljivo, da bo zadetek, v kolikor bo šlo vse po sreči, nekaj izrednega, velikanski uspeh, saj vemo, da je več takih poskusov na velik« razdalje odpovedalo. Zamuda enega samega dne znaša v tein primeru že razliko 4 mili-j one in pol km Toda kaj bo sonda povedala, če bo «tarčo» zadela? V ameriški sondi bodo vgrajene razne merilne in fotografske naprave, ki bodo na Zemljo poročale o svojih «vti|ih« namreč o gestavi repatice, o njeni gostoti in o marsičem. Prof. VVhippie velja kot začetnik teorije, ki je sedaj več ali manj splošno veljavna, da je v vesolju ogromno »kozmičnega prahu, iz katerega je nastal tudi naš sončni sistem«. Ta kozmični prah pa napolnjuje vse vesolje tako, da je v njem. kljub tolikšni redkosti, kljub tolikšnemu vakuumu, še vedno toliko «mase», da je več tvarine v ((praznem prostoru« kot je je v vsej naši akvarel; 12.15: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30; Glasba po željah; 17.00: Ansambel Franco Russo; 17.20: Glasbeni kaleidoskop; 18.00: Italijanščina; 18.15: Umetnost in prireditve- 48.30: Sodobna ital. glasba; 18.50: Orkester Karl Loube; 19.15: Pisanj balončki; nato Harmonija zvokov: 20.00: Šport; 20.30: Znane melodije; 21.00: 'Pregled ital. dramatike; 21.80: Jugoslovanski solisti; 22.15; Večerni ples. Trst 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot juke box; 13.45: Spomini na mladost; 14.10: Simfonični koncert. Koper 6.15: Jutranja glasba; os RL; 7.15; Glasba ;lasba; 7.00: Prenos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro; 9.00; Za delovne kolektive; 9.30: Orkestralne melodije; 12.00 in 12.50: Glasba po željah'. 13.40: Zabavne popevke; 15.30: Chopinov popoldne; 16.30; Glasbeni pabeFki; 16.45: Popoldan- ski /menek: 17.00: Operna glasba: 17.40: Glasbene sanje in želje; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Franca Alimti; 19.30: Prenos RL; 22.15: Slavne pesmi; 23.00: Prenos RL. 8.25: Naš jutranji pozdrav; 8.50: Strani iz albuma; 9.15: Pesmi; 20.00: Operna antologija; 10.30: Sola; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15; Ital. pesmi, in plesi: 11.45: Mozartove skladbe; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Uikovne umetnosti: 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Komorna glasba s plošč; 17.25: Simf. koncert; 19.10: .Oddaja za delavce; 20.25: Bellij nijeva opera: «1 Capuleti e i Montecchi«. II. program 7.35: Jutranja glasba; 8.35: Ri-no Salviati; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija: 9.35: Posebna izdaja; 10.85: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba: 12.00: Glasbeni program; 14-.00: Pevci: 15.15: Za vas izbrani motivi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50: Ital. narodne pesmi; 17.00: Filmske novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Vaš juke box; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 21:45: Glasba v 'rečeni; 22 10: Jazz. bavni orkestri; 9.45: Starejši samospevi o ljubezni; 10.15: Zabavna glasba; 10.40: «Valpurgina uoč« iz Gounodove opere «Faust»; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: V ritmu polke in valčka; 13.30: S poti po Španiji in Italiji; 14.05: Za šolarje; 14.35: Slovenske narodne; 15.15: Zabavna glasba! ' 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Tako pojo v Moskvi; 18.25: Plesi orkester RTVL; 18.45: Na mednarodnih križpotjih; li).05: Glasbene razglednice; 20.00: UPZ »Emil Adamiča«; 20.20: Radijska igra; 21.15: Štirje novi posnetki; 21.25: Serenadni večer; 22.10: Glasbena medigra; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Nočni koncert, Ital. televizija lil. program 18.30: Ruska kultura; 18.45: Rousselove skladbe; 19.15: Tuji periodični tisk; 19.30: Vsakovečer-ni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Robert Schumann; 21.20: Angleška sodobna glasba; 22.15: Radijska zgodba; 22.45: Glasba danes. Od 8.3o < do 14.10: Soia; 1780: Program za najmlajše; 18.30: .Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 20.15: Šport; 20.30: TV dnevnik; 21.00: Film »Pessaggio a nord-ovest*; 28.00: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00: -Dnevnik; 21,15: Spor med Moskvo in Pekingom; 22.18: Baletni program: 22.45: Slikanice: 23.10; Športne vesti. Slovenija Jug. televizija Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; -6.20: Začetni tečaj angleščine; 8.05: Vedri zvoki; 8.85: Domači napevi; 8.55: Za šolarje; 9.25: Za- 21.80: Poročila; 21.35; Operacija ušes — ponovitev magneto-skopske reportaže; 22.18: »Tu- randot« — balet Susanne Egri. zagotovijo njegovo srečo, če daje m sprejema ljubezen. Zaveda se, da zmožnost za uživanje izhaja iz filozofije, ki se naslanja na načelo, da je sreča razpoloženje, ki se da ustvariti. Svet potrebuje normalnih ljudi, da ga obvarujejo od vplivov manj zaželenih skupin. Vsakdo od nas je zmožen z odločnostjo, samoanalizo ali zunanjo pomočjo, da postane normalen, če si prizadeva in sledi naslednja pravila: 1. Ustvari stanje čustvene zrelosti in neodvisnosti od roditeljev. Sprejme realnost; dela in si služi kruh brez pritoževanja. Dovoli, da njegov razum zmaga nad čustvi; sodeluje ■ drugimi. Goji zmožnost ljubezni; najde jo v sebi in jo deli. Osvoji filozofijo življenja, ki ceni vse, kar je lepo — vse kar daje mir duha, prav tako, kakor veselje do življenja. Dr. ALEKSANDER LENARD Vreme včeraj: najvišja temperatura 1,4, najnižja —1,8, ob 19. uri 1 stopinja, vlage 90 odst., zračni tlak 1035,7 narašča, nebo poobla-čeno, megla, morje mirno, temperatura morja 8,1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 21. januarja Neža Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.54. Dolžina dneva 9.15. Luna vzide ob 11.16 in zatone ob 0.17 Jutri, SREDA, 22. januarja Viktor PO RAZPRAVI, KI SE JE ZAVLEKLA POZNO V NOČ Na sinočnji seji občinskega sveta izvoljen nov odbor levega centra Zagotovila slovenski narodni skupnosti v poročilu odbora, ki ga jo prečitaI ponovno izvoljeni župan dr. FranziI • Izjave predstavnikov skupin Na sinočnji izredni seji tržaškega občinskega sveta so izvolili župana in novi občinski odbor levega centra. Župan je bil izvoljen s 30 glasovi od 58 veljavnih. V odbor pa so bili izvoljeni vsi predlagani svetovalci. V novem odboru je 9 demokristjanskih odbornikov, 2 socialdemokrata in 1 republikanec. Za namestnike pa so bili izvoljeni 2 de-mokristjana in 1 socialdemokrat. Ob začetku seje je župan dr. Franzil, preden je podal svojo ostavko in ostavko odbora, počastil spomin pokojnega prof. Scio-lisa, ki je bil dolgo let občinski svetovalec in odbornik ter pet let demokristjanski poslanec. Njegovim besedam so se pridružili vsi načelniki skupin. Nato je župan prečital občinski program za bodoča tri leta, ki so ga sestavile štiri stranke levega centra. Župan je med drugim dejal: «5 pričetkom pogajanj med KD, PSDI, PSI in PRI 10. oktobra 1963 se je začelo v Trstu novo politično obdobje, ki je omogočilo odobri-tev občinskega proračuna za leto 1963. Posledica sporazuma pa je tu-di odstop sedanjega občinskega odbora in predložitev novega uprav-nega programa. Pogajanja so se zaključila v decembru s političnim sporazumom, ki pravi med drugim: štiri stranke so sprejele z zadovoljstvom vest o sporazumu levega centra v vsedržavnem obsegu in izrazile zadovoljstvo zlasti zaradi ob-veznosti o čimprejšnjem uresničenju avtonomne dežele s posebnim statutom in o odobritvi volilnega zakona za deželo tudi v senatu, tako da bodo lahko prve volitve spomladi leta 1964. Sporazum predpostavlja popolno ideološko avtonomijo štirih strank. Pri tem poudarjajo kot skupni imenovalec demokracijo. Namen sporazuma je pritegniti večjo udeležbo ljudskih sil v upravljanju javnih zadev, odločnejšo akcijo proti gospodarskim privilegijem, za pošteno upravljanje ter zavrnitev vseh ostankov nacionalističnega ekstremizma, kjerkoli bi se pojavil, in rasistične miselnosti. Ta politika mora upoštevati potrebo po zboljšanju tržaškega gospodarstva bodisi v industriji, bodisi v pristaniški dejavnosti. Politika nasproti slovenski manjšini mora predvsem pospeševati razvoj harmoničnega in dostojnega sožitja med občani italijanskega in slovenskega jezika s pospeševanjem človeškega razvoja manjšine, z zaščito zakonitih jezikovnih in kulturnih potreb ter običajev. Popolno uveljavljanje demokratične metode bo pospeševalo tudi nujni proces cenitve vrednot italijanske civilizacije, s čimer se bo ustvaril osnovni pogoj za prepričano in polno sodelovanje državljanov slovenskega jezika v življenju republike. Samo na ta način se bodo lahko iz- ločili možni razlogi trenj v notranjem življenju in v mednarodnih odnosih ter bo manjšinska skupina lahko sodelovala za boljše medsebojno razumevanje različnih tradicij in civilizacij. Ta politična usmeritev predpostavlja odgovornost in obveznosti, ki se lahko pričnejo s prispevanjem vseh štirih strank k sestavi odborov na občini in pokrajini. Kar se tiče valoriziranja občinske in pokrajinske avtonomije, se štiri stranke popolnoma strinjajo z rešitvami, ki jih nakazuje sporazum vlade levega centra. Večina se bo oslanjala na Miri stranke. Izjava navaja nato razloge, zakaj ostanejo posamezne druge stranke izven večine. Pri tem bo večina ravnala demokratično in bo spoštovala pravice opozicije. Zato tudi ne bo delala nobenih razlik med občani, ki bodo vsi enaki pred zakonom ne glede na družbeni in kulturni položaj. V svojem novem programu bo občinski odbor storil vse, da ne bo občina samo upravnik, marveč tudi proizvajalec javnih storitev ter dajalec pobud na vseh področjih sedanje družbene stvarnosti. V zvezi s tem se bo odbor ravnal po načrtu občinskih dejavnosti v zvezi z reševanjem vseh važnih mestnih vprašanj. Odbor se bo ravnal po naslednjih programskih obveznostih: Vodil bo koordinirano akcijo, da pripravi Trst za njegovo vlogo bodočega glavnega mesta dežele. Sodeloval bo pri sestavljanju deželnega načrta za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti. Odločno se bo zavzemal za u-resničenje pobud v korist Trsta in valoriziranje njegovih mednarodnih funkcij. S programiranjem občinske dejavnosti bo v okviru proračunske politike upošteval večletno razdobje. V tem okviru bo pripravil triletni občinski finančni načrt. Izboljšal bo davčno politiko, da doseže bolj pravično porazdelitev davonjh Ipremeu. S*ku. šal bo zVišati davčne dohodke z odločnejšo akcijo proti davčnjm utajafri. Pri lem ’bV’Štfog6 ugotavljal obdavčljive dohodke, ki ne izvirajo jz dela. Zvišal bo kvote družinskega davka, ki bodo o-proščene obdavčenja v korist ne-premožnih družin v okviru meja, ki jih bo dopuščala bilanca. Načrtno bo uveljavil davek na povečanje vrednosti stavbišč v skladu z nedavnim zakonom. Uveljavil bo davek na specifična izboljšanja, ki se tičejo tudi razširitve ■tiiiiiiiimiiimiuimmiimmiminmMiimmiiimminmiimiifuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiniiiimtHiiimi Posvet o učnem načrtu za slov. srednjo šolo Prejšnjo sredo smo v našem dnevniku že spregovorili o vprašanju učnih načrtov, zlasti o učnem načrtu za novo enotno nižjo srednjo šolo. Ze tedaj smo podčrtali, da je zadeva dokaj pereča; izrazili pa smo tudi svoje mnenje, da bi k posvetom o sestavi učnih načrtov morali biti povabljeni tudi naši pedagogi in strokovnjaki, odnosno pedagoški odsek Sindikata slovenskih šolnikov. Končno pa imajo pri stvari svojo besedo rudi zastopniki slovenske etnične skupnosti. V sc to smo povedali in ne bi se povračali na stvar, da niso prodrle med naše ljudi vesti, ki nas navdajajo s skrbjo. Cujemo, da niso ostali ravnatelji srednjih šol, ki so bili preteklo sredo na posvetu o učnem načrtu za slovensko enotno srednjo šolo, v okviru, ki jim ga je dal dnevni red, t. j. dopolnitev državnega učnega načrta za uporabo na slovenskih šolah. Posegli so v bistro državnega načrta, kajti predlagali so, naj se iz učnih načrtov za slovenske nižje srednje šole izloči poučevanje latinščine, oziroma tujega jezika. Res je sicer, da se mora državni včni program prilagoditi potrebam slovenske Sole, nikakor pa ne izpremeniti; res je tudi, da je tako prvi kakor drugi predlog zagovarjala le zelo, zelo skromna manjšina, vendar se moramo zavarovati pred kakršnim koli iz-nenadenjem in kakršnim koli kompromisom med večino in manjšino ravnateljev. Ze zadnjič smo zapisali, da nimamo nič proti posvetovanju ravnateljev; vendar menimo, da je tako posvetovanje le na birokra-tični ravni v nasprotju z vedno večjo demokratizacijo javnega življenja v naši državi. Končno ni rečeno, da so vsi ravnatelji kljub svoji določeni strokovni izobrazbi tudi strokovnjaki v šolskih, pedagoških zadevah lir-šega obsega. Pri vsem tem nimajo legitimacije govoriti v imenu naše narodne skupnosti in izražajo le svoje osebno mnenje; kvečjemu, v kolikor je prišlo z demokratično razpravo do izraza, tudi mnenje posameznih profesorskih zborov. Zato moramo danes še z večjim poudarkom k°t pretekli teden, zahtevati, da povabijo pristojni organi na posvet še druge slovenske pedagoge, predvsem pa pedagoški odsek Sindikata slovenske šole. In končno imajo tu besedo še vse tiste politične skupine, ki združujejo pripadnike naše etnične skupnosti. Te skupine imajo za šolske zadeve svoj enotni organ, šolski odbor, ki se bo prav gotovo brez pomislekov e-notno izjavil za tak učni načrt, ki ne bo zniževal ravni slovenske šole pod raven italijanske šole. Očitno je, kot na dlani, da bi izločitev katerega koli predmeta iz učnega načrta slovenskih nižjih srednjih šol pomenila njihovo degradacijo; udarila bi jim pečat manjvrednosti, Ze ob sprejemanju zakona o enotni srednji šoli je bilo slišati dosti očitkov, da bo enotna srednja šola močno škodila klasičnemu študiju. Mnenja smo, da bo spoznavanje osnov latinščine u drugem m neobvezen pouk latinščine v tretjem razredu doprinesel dokaz, da so bili ti očitki neutemeljeni. Popolna odprava latinščine v slovenski nižji srednji šoli pa bi zares ogrozila klasični študij med slovenskimi dijaki. To pa odločno odklanjamo! Pri pouku latinščine je edino vprašanje, ki ga bo treba še rešiti, da se r drugem razredu reže poznavanje osnov latinskega jezika na slovenščino, namesto na italijanščino, kot to predvideva učni načrt r državnem merilu. In tuji jeziki? Smo pripadniki malega naroda z ozemljem, ki je v srcu, na križišču Evrope. Zato smo vedno čutili in čutimo potrebo po poznavanju drugih jezikov. Oslanjajoč se na našo materinščino, ki daje Slovencem izredno, tudi od tujcev priznano sposobnost naglega priučevanja tujih jezikov, hočemo, da se naša mladina poleg državnega, italijanskega, uči še kakega drugega tujega jezika. Edini ugovor našim stališčem, ki bi ga utegnili imeti zagovorniki degradiranja slovenske šole, bi eventualno mogel biti preobremenitev naših dijakov. Drugih ugovorov ne more biti! Oglejmo si ta edini ugovor. Predvsem: že odprava industrijske nižje strokovne šole bo pomenila za naše dijake časovno preobremenitev, ker imata sedaj II., zlasti pa III. razred te šole ogromno Število tedenskih ur. Končno pa je treba prilagojena-ti potrebam slovenske šole umik, ne pa predmetnik. Tudi če se odvzame enemu ali drugemu predmetu kaka tedenska ura, s tem ni rečeno, da se je prizadelo bistvo učnega načrta. Poleg časovne razbremenitve pa je možna tudi osnovna razbremenitev. Ob tesnem sodelovanju vestnih profesorjev v razrednem profesorskem svetu bo mogoče tu in tam izpustiti ali skrajšati kako snov. Kdor od blizu sledi poučevanju naših dijakov, nam bo potrdil, da je v nekaterih predmetih tudi nekaj balasta, ki bi ga mogli, brez škode za splošno kulturo in izobrazbo mladine, izpustiti. Napisali smo gornje vrste v skrbi za raven in razvoj naše šole in prepričani smo, da bodo s nami soglašali osi. Iti ji m je slovenska šola pri sren: javnih uslug po občini in občinskih podjetjih. Preuredil bo organizacijo občine in razvil oddelek »javnih za. dev». Ustvaril bo občinski urad za študije in organizacijo, izboljšal delo in upravno strukturo in okrepil odnose z javnostjo. V okviru tega bo odbor tudi uredil prevodni urad. Uvedel bo tako i-menovane «mestne centre«, tudi z imenovanjem županovih pomočnikov, ki se bodo okoriščali z rajonskimi konzultami. Preuredil bo splošni organik, pri čemer bodo sodelovale tudi sindikalne organizacije. Sprejel bo ukrepe za pospešitev dela občinskega sveta z reformo pravilnika in z izkoriščanjem svetovalskih komisij za vprašanja posebne važnosti. Povečal bo občinsko premoženje za izvedbo iavnokoristnih del ter za reševanje vprašanja gradnje ljudskih stanovanj. Pri tem bo občina tudi razlaščala zasebna zemljišča. Občina bo gradila tudi ljudska stanovanja, pri čemer se bo okoriščala z zadevnim zakonom. Intervenirala bo pri raznih zadevnih ustanovah, da se dodelijo stanovanja stanovanjskim izgnancem. Dokončno bodo odobrili mestni regulacijski načrt in proučili posebne načrte. Občina bo še posebno povečala pozornost področjem, ki lahko zložijo za pospeševanje razvoja gospodarstva in turizma. Nadaljevali bodo tudi z rušenjem nezdravih zgradb v starem mestu. Skupno z drugimi občinami bodo dali pobudo za sestavo medobčinskega regulacijskega načrta. Okrepili bodo oddelek javnih del, tako da bodo bolje oskrbovali ceste zlasti v predmestjih. Razširili bodo mrežo javnih prevozov in postopno spravili v občinske roke proge, za katere skrbe sedaj zasebniki. Rešili bodo vprašanje plina, tako da ne bo več strupen. Potegovali se oodo za takojšnjo rešitev vprašanja mestnega vodovoda in razširili in povečali število uslužbencev mestne čistoče. Posebno pažnjo bodo posvečali vprašanjem gornje tržaške okolice, zaselkom in jusarskim zemljiščem. Razvili bodo ceste med polji in poskrbeli za vodovodno napeljavo. Odprli bodo nove občinske izpostave z ustreznimi službami. Predvsem bodo skušali čimprej odpreti izpostavo v Bazovici. Proučili bodo tudi možnost ločitve sedanje skupne izpostave za Prosek in Križ. Občina bo tudi proučila organizacijo izpostav Prosek - Križ, Opčine in nove izpostave v Bazovici, tako da bodo ustrezale glede svoje funkcionalnosti potrebam prebivalstva področja tudi v zvezi z njegovimi jezikovnimi značilnostmi. Izboljšali bodo mestni promet. Težili bodo za tem, da zagotove občinske otroške vrtce in obvezne šole vsem predelom. Obvezali so se, da bodo skušali zadovoljiti prošnji družin in odpreti vrtec s slovenskim učnim jezikom v mestnem središču. Vodili bodo takšno politiko, ki bo pospeševala kulturno in umetniško dejavnost. Okrepili bodo tudi naprave za turistično dejavnost. Ustanovili bodo mladinsko konzulto za proučevanje mladinskih vprašanj. Dajali bodo pobude za izboljšanje strokovne izobrazbe za delavce in vajence. Poskrbeli bodo za razvoj podpornih dejavnosti in socialne službe; za izboljšanje koordinacije med raznimi podpornimi ustanovami, tako da se začne uresničevati postulat socialne varnosti. Obnovili bodo tudi poslopja ECA. Skrbeli bodo tudi za javno zdravstvo in higieno z zboljšanjem uslug. Ščitili bodo potrošnike z borbo proti ponarejevanju živil in proti draginji. Pri tem se bodo opirali zlasti na ENCO in na potrošne zadruge. Proučili bodo tudi vprašanje razdeljevanja mleka in ustanovitve občinske mlečne centrale. Odbor bo dal tudi pobudo za sklicanje gospodarske konference v Trstu. Ta konferenca bo služila kot stičišče raznih potreb in zahtev ter proizvodnih sektorjev v mestu: operaterjev in delavcev. Štiri skupine, ki so se sporazumele o ustanovitvi odbora, predla- gajo, da se izvolijo naslednji svetovalci za odbornike: Babille, Bla-sina, Colautti, Cumbat, Fantasia, Gasparo, Lonza, Miani, Rocco, Romano, Venier in Verza. Za namestnike odbornikov: Benni, De Gioia in Vascotto. Potem ko so župan in odborniki podali ostavko, je prevzel začasno predsedstvo najstarejši svetovalec, demokristjan prof. Romano, ki je predsedoval občinskemu svetu do razglasitve glasovanja o ostavki. Ob glasovanju je bilo prisotnih 57 svetovalcev. Od teh se jih je 14 vzdržalo glasovanja, šest je dalo bele glasovnice, 31 jih je glasovalo za ostavko, šest pa jih je glasovalo proti ostavki. S tem so se zaključile proceduralne formalnosti o ostavki dosedanjega občinskega odbora. Nato se je začela razprava o občinskem upravnem programu štirih strank levega centra. Razprava je trajala pozno v noč. Govorili so vsi načelniki skupin. Od misovcev pa je govorilo kar pet svetovalcev, kar je bilo očitno, da hočejo namenoma zavirati potek seje, čeprav so s tem sejo samo zavlekli. Socialistični, demokristjanski, socialdemokratski in republikanski načelniki skupin so v svojih govorih utemeljili razloge, ki so privedli do sporazuma o sestavi in izvolitvi novega občinskega' odbora levega centra Njihovi govori so se predvsem nanašali na stališča posameznih štirih strank, na njihovo politično gledanje na novo politično sestavo občinskega odbora, kakor tudi na važnost tega sporazuma, ki naj omogoči tržaški občinski upravi trdno, demokratično in socialno - napredno gospodarsko in upravno občinsko politiko. Vsi štirje predstavniki (Pittoni, Stopper, Dulci in Cumbat so v svojih govorih dali še poseben poudarek zlasti odstavku v političnem sporazumu štirih strank levega centra, ki se nanaša na pravice in jamstva slovenski narodni skupnosti v tržaški občini. Zlasti socialist Pittoni je poudaril, da predstavljajo zagotovila slovenski manjšini prelom s staro reakcionarno in rasistično politiko. Sporazum jamči enakopravnost vsemu prebivalstvu, italijanskemu in slovenskemu, je dejal Pittoni. Komunistični svetovalec Tonel pa je označil izjavo štirih strank levega centra o pravicah slovenske manjšine za nezadostno, kakršno bi lahko izdala tudi stara libe-ralno-nacionalna garda. V tej izjavi, je ugotovil komunistični svetovalec, se niti ne namiguje na posebni statut londonskega memoranduma, na ustavo, kakor tudi ne na okrožnico bivšega vladnega komisarja dr. Palamare glede slovenskih pravic. Zato je to izjavo označil kot besede, ki imajo samo en pomen: mirno asimilirati Slovence, s čimer se PSI strinja. Tudi svetovalec nove stranke PSI UP dr. Pincherle se ni zadovoljil z izjavo štirih strank o Slovencih in je dejal, da je pred razcepom stranke levičarska skupina PSI zahtevala, da se ustanovi v občinskem odboru posebni resor za slovenska vprašanja. Zadnji Je spregovoril svetovalec SSL dr. Simčič, ki je ugotovil, da pomeni novi odbor korak naprej glede slovenske manjšine, če bo izpolnil odbor svoje programske izjave. Rekel je, da se bo vzdržal pri glasovanju, da pa bo podprl, kar bo odbor koristnega napravil. Zatem je župan dr. Franzil povzel diskusijo. Med drugim Je omenil, da Je bilo v diskusiji govora o tujcih. Rekel je, da ne smatra za tujce italijanske državljane, ki govorijo drugačen jezik, kajti italijanska ustava zagotavlja pravico uporabe materinega Jezika. In uporaba materinega jezika ne žali nikogar. Župan je tudi odrekel desnici monopol »bojevnlštva«. SESTANEK ODBORA MLADINSKE INICIATIVE ...............1 -----------—— — Mladina odločno obsoja poskus raznaroditve nabrežinske občine MI poziva na enoten nastop vseh za obrambo interesov slovenske skupnosti Na sinočnji seji je Glavni odbor Mladinske iniciative soglasno sprejel naslednjo resolucijo: «Devinsko nabrežinski občini ponovno grozi nevarnost, da se nasilno in umetno spremeni njen narodnostni značaj. Ogorčenje slovenske javnosti ni zaustavilo namer, da bi z naseljevanjem Istrskih beguncev na strnjenem slovenskem ozemlju umetno ustvarili skupnost, ki bo po svoji številčni moči spremenila slovensko večino v manjšino. Da to zaustavimo, moramo, kot že enkrat, združeni preprečiti nasilje. Nabrežina je stvar nas vseh. Pomagajmo ogroženi občini, da ostane Slovenska.« Glavni odbor Mladinske iniciative je resolucijo sprejel po daljši diskusiji, med katero je bilo sprejetih tudi več sklepov za enotno in odločno akcijo proti umetnemu spreminjanju narodnostn/ga značaja devinsko-nabrežinske občine. Odbor je v tej zvezi podčrtal, da ne gre za akcijo proti istrskim beguncem, temveč za akcijo proti tistim krogom, ki skušajo na umetni način spreminjati narodnostni sestav občine in to v škodo istrskih beguncev samih. Nato Je glavni odbor razpravljal še o nekaterih drugih vprašanjih in med drugim sklenil pooblastiti skupino članov, da prouči ustanovitev mladinskega slovenskega amaterskega gledališča. Razpis za 3 mesta občinskih inženirjev Tržaška občina razpisuje javni natečaj za 3 mesta inženirjev II. razreda v občinskem staleiu. pogoj: najvišja starost 35 let in doktorat iz tehnike ali arhitekture. Prošnje je treba poslati splošnemu občinskemu protokolnemu u-radu do 27. februarja ob 14. uri. Predkongresne skupščine FIOM Včeraj je bila na sedežu Nove delavske zbornice' predkongresna skupščina delavcev raznih malih kovinarskih podjetij, včlanjenih v FIOM. Danes ob 18. uri pa bo skupščina delavcev iz Tržaškega arzenala. Slovensko gledališče v Trstu V sredo, 22. t.m. ob 18. uri v Prosvetni dvorani na OPČINAH na splošno željo občinstva ponovitev predstave Y kraljestvu palčkov Vstopnice za vse predstave se lahko rezervirajo telefonsko pri upravi gledališča (telef. 38236). PROSVETNO V SKEDNJU Trst DRUŠTVO vabi svoje člane, simpatizerje in prijatelje iz Skednja, od Sv. Ane, s Kolonkovca in od Magdalene na predavanje, ki bo v četrtek 23. januarja ob 20.15 v društvenih prostorih v ške-denjski ulici št. 124/1. Predaval bo fotoreporter Mario Magajna o temi: POTOVANJE PO TURČIJI Predavanje bodo spremljale številne barvne fotografije. Vljudno vabljeni vsi. Razna obvestila Prosvetno društvo Barkovlje — Danes, 21. t.m, ob 21. uri v društvenih prostorih važna odborova seja. iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiir-iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiimiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ZA ZDRUŽITCV VSEH Sil ODPORNIŠKIM GIBANJA Skupščina Zveze partizanov potrdila vključitev v ANPI Sklepna resolucija poudarja enotnost borbe in ciljev partizanskih organizacij •» koristnost združitve V nedeljo dopoldne so člani Zveze partizanov Tržaškega ozemlja na dobro obiskani skupščini sklenili, da se Zveza razpusti in pozvali vse člane, naj se vključijo v vsedržavno zvezo italijanskih partizanov ANPI. Ta sklep so sprejeli po podrobnih pogajanjih med izvršnim odborom Zveze partizanov in ANPI, številnih skupščinah po vaseh in mestnih okrajih in po daljši razpravi na včerajšnji skupščini. Na skupščini so prisotni soglas- O Drevi ob 20. uri bo v kinu Volta v Miljah zborovanje PSDI, na katerem bo Giorgio Cesare govoril o temi: »Vloga demokratičnega socializma v krajevnem in mednarodnem merilu«. iiiiniHiiifiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiinimimiiiiiiiiHuiiiiHiMiiiMiMiHin PISMENO VPRAŠANJE PREDSEDNIKU VLADE IN MINISTROM Nastop poslanke Bernetičeve v zaščito razlaščenih kmetov Poslanka opozarja, da gre za najbolj rodovitno zemljo na Tržaškem in da je postopek razlaščanja v nasprotju z ustavo Poslanka KPI Marija Bemetič je te dni poslala pismeno vprašanje predsedniku vlade, ministru za industrijo in trgovino ter ministru za kmetijstvo in gozdar, »tvo glede razlastitve zemljišč za Industrijsko pristanišče v dolin, ski in miljski občini. V pismu poslanka vprašuje pred. sedmiika vlade in omenjene ministre, če vedo za veliko škodo in ogorčenje zaradi načina pri sedanjih razlastitvah za Industrijsko pristanišče na škodo številnih lastnikov zemljišč in kmetov na področju omenjenih dveh občin, ki je med najbolj rodovitnimi na Tržaškem. Nato navaja v pismu postopek Industrijskega pristani-šča na podlagi odloka Št, 66 biv-še ZVU, ki ne upošteva pravic razlaščencev, ki jih jamči člen 42 republiške ustave, ne jamči pravičnega postopka, niti pravic, ne ocenitve za odškodnino. Industrijsko pristanišče diktira cene, objavlja sezname o razlastitvah in večkrat sploh ne oceni zgradb in stanovanjskih hiš na razlaščenem zemljišču. Zaradi tega pri-**■*-*> nm veda ničesar, dokler ne dobijo dokončnega dekreta o razlastitvi, v katerem je označena odškodnina, ne da bi prej nepremičnino ocenili sodni cenilci in ne da bi prej vprašali sodišče. Poslanka zaradi tega vprašuje predsednika vlade in omenjena ministra, kaj bodo ukrenili v za. ščito prizadetih lastnikov, obe-nem pa, da se prekliče odlok 66 bivše ZVU in uveljavi zadevni zakon iz leta 1865. Davčni seznami Tržaško županstvo sporoča, da bodo od danes do 25. t.m. vsak dan od 9. do 12. ure na vpogled na 4. oddelku za davke v 3. nadstropju županstva, Trg Granatieri 2, redni seznami prve in druge serije občinskih in državnih davkov. Proti vpisu v sezname državnih davkov je dovoljen priziv na finančno upravo 30 dni po sprejetju davčne pole; proti vpisu v seznama občinskih davkov pa j« dovoljen priziv na pretehta ▼ roku 6 mesecev od zadnje-dneva eVlav« »••namev. no odobrili zaključno resolucijo o razpustitvi lastne organizacije, ki podčrtuje napore ANPI, da se združijo vse sile odporniškega gibanja in da so dolgotrajno sodelovanje, popolno razumevanje ter isti cilji vseh organizacij ustvarili pogoje, ko Zveza partizanov nima več razlogov za samostojno delovanje. Skupščina končno poziva vse člane, da se vključijo v ANPI in sodelujejo v tej partizanski organizaciji pri vseh borbah proti fašizmu in za uveljavitev idealov odporniškega gibanja, Skupščina poziva vse člane, da okrepe ANPI, da se okrepi e-notnost vseh pripadnikov odporniškega gibanja in da postanejo ti ideali sestavni del javnega življenja, tako da bodo priznane pra-vice vsem protifašističnim borcem našega področja, Italijanom in Slovencem. Na skupščini je uvodoma poročal Nino Gregorič o delu, ki ga je Zveza partizanov opravila v zadnjem razdobju v korist članov, kakor tudi o skupnih akcijah pri proslavljanju žrtev protifašističnega odpora. Obsežen referat je imel Eugenio Laurenti, ki je podčrtal, da je treba premostiti vprašanja, ki so nas v preteklosti ločevali in podčrtati vse ono, kar nas združuje. Združujejo pa nas ne samo spomini na skupno borbo, temvač tudi nujnost sedanjih in bodočih skupnih naporov. Boriti se moramo, da sadovi zmage ne bodo izgubljeni, da se uresničijo določila republikanske ustave, ki je sad odporniškega gibanja, da se v Italiji izkorenini fašizem. Boriti se moramo, da bo mladina vzgojena v spoštovanju demokracije in da bo v tem okviru uveden v šole pouk o bližnji italijanski zgodovini, tako da bodo v pravilni luči prikazani fašistični zločini in junaštvo odporniškega gibanja. Tov. Laurenti Je nato orisal razvoj delovanja Zveze partizanov po razkolu 1948. leta in orisal zaključke pogajanj ter dogovorov, ki so ga podpisali predstavniki Zveze partizanov in AN Pl. Dogovor predvideva, da bodo vsi člani Zveze partizanov lahko pristopili v ANPI, tako da bodo na enostaven način dvignili izkaznico in da bo pokrajinski kongres ANPI 9. februarja. V zaključku je Laurenti podčrtal pomembno delo, ki ga je opravila Zveza partizanov in da so njeni člani ponosni na svojo preteklost ter da so zadovoljni x združitvijo tudi zato, ker so se vedno borili za enotnost vseh odporniških sil. Skupščino je pozdravila v ime-nu okrajne Zveze borcev koprskega okraja Marija Aljančič, ki ja podčrtala napore vseh antifašistov, do »trd« idoolo. »o k»t»re n p nejši ozva-e s ti- so se borili med vojno in la partizane na čim tesn delovanje.1 • Predsednik tržaške federacije ANPI Arturo Calabria je podčrtal važnost dejstva, da se tako veliko število borbenih tovarišev vključi v 'ANPI in s tem okrepi ter poživi njene sile. Nato je orisal program ANPI, ki je usmerjen predvsem v napore za izvajanje republikanske ustave. Calabria je ugotovil, da bivši partizani niso nekaki »bivši bojevniki« polni.’odlikovanj, ki lahko gredo na zapeček, temveč borci za visoke .ideale demokracije, pravičnosti in napredka. Preperel drog se je prelomil pod delavčevo težo Na odseku železniške proge med Borštom im Drago v bližini porušene železniške čuvajnice se je včeraj popoldne dogodila nesreča, katere žrtev je postal 48-letni Ignazio Mistero iče Ul. Ber-gamasco 9, lri je uslužben pri pod. jetju ICEM iz Trsta. Mistero se je povzpel na, lesen drog; s katerega je hotel sneti žice električne napeljave, ki jo sedaj razdirajo, ne da bi se prej prepričal o trdnosti droga, Vi je bil zaradi časa preperel. Ko je že bil na vrhu, približno 4 metre od tal im je snemal žice, se je drog pod njegovo težo nenadoma prelomil in Mistero je padel skupaj z drogom. ■ Pri padcu se je pobil in ranil po glavi, desni roki, kolenih in nogah. Zado-bil je tudi hud udarec po spodnji strani hrbta. Na pomoč mu je priskočil delovni tovariš 31-letni Genio Bandelli iz Ul. Trevlsan, ki je tedaj stal pod drogom ter Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. In 20. januarja 1964 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 21 oseb. UMRLI SO: 76-letna Maria Stul-Jer vd. Cecada, 74Jetna Anna Grll-lanc por. Furlan, 7S-letnl France-sco Rocco, 824etna Glsella Silvestri, 76-letnl Tito D'Amico, 73-letnl Enrlco Tommaslnl, 87-letna Sofia Zgur por. Visnjevec, 70-letna Rosa Galuzzl por. Postojna, 69-letnl Mario Franceschlnel, 83-letni Paolo Ur-lini, 94-letm Luigl Perticuccl, 91-letna Maria Trevlsan por. Paoli, 57-ietnl Antonio Ažman, 71-letn! Mariino Ivanclch, 64-lrtnl Giuseppe Pu-rlc, 61-letna Anna Švab por. Cancta-ni, 35-letnl Mario Štor, 81-letnl Antonio Ghersina, 72Jetni Ernesto Zanetil, 58-1 etnl Pletro Depanghe«, 56-letnl Ghismpe Menon, mu pomagal v delodajalčev avto, s katerim ga je spremljal v bolnišnico, Mistera so sprejeli na nevrokiruršVi oddelek, kjer se bo moral zdraviti 30 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. ŠENTJAKOBSKA MLADINA PRIREDI 25. t.m. Pustni ples Rezerviranje miz: v četrtek 23. in v petek 24. t. m. od 19. do 20. ure v Ul. Montecchi 6/IV. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (29.-29) Alla Salute. Ul. Giulla 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. Orlanl 2; Vernarl, Trg Valmaura 10; D’Am-brosl, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasini, Trg Llbertš 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (29.-24.) Alla Sarute, Ul. Giulla 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. Orlanl 2; Vernarl, Trg Valmaura 10. Gledališča VERDI V nedeljo ob 17.30 zadnji ljudski koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Frahca Ferrarisa in s sodelovanjem violinista Cesara Barisona. Program obsega skladbe: Weber — »Prostostrelec«, uvertura; Brahms — Koncert op. 77 za violino in orkester; Strawimsky — Štiri norveške slike (prvič v Trstu); Respi-ghi — «Rossiniana», suita za orkester iz Rossinijeve «Les Riens« (prvič v Trstu). Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. * * * Pri blagajni gledališča se nadaljuje sprejemanje abonmajev za drugi del operne sezone, ki se bo začel 7. februarja z gala predstavo Verdijeve opere »Moč usode«. TEATRO STABILE Danes, 21. t. m. ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ulice Tor Bande-na) za red B Aristofanova igra «Zene v parlamentu« v priredbi Lina Carpinterija in Mariana Faragu-ne. Režija Fulvio Tolusso. scene in kostumi Laura Sabatelli. Izvirna glasba Doriano Saracino. Absolutna novost. Rezervacija in prodaja vstopnic pri centralni prodajalni v Pasaži Protti (tel. 36-372). Cene: parter A 1200 lir, parter B 700 lir, balkon 300 lir. Nazionale 15.00 deri, oggi, domani«. Techmcolor. Sophia Loren, Marc«š-lo Mastroianni. , Arcobaleno 16.00 «Prendila C m!a». Barve De Luxe. James Stevvart, Sandra Dee. Excelsior 15.30 «Sinfonia per un mas-sacro«. Michel Auclair, Daniela Rocca. Fenice 16.00 »Sfida nella valle dei Co-manche«. Technicolor Grattacielo 16.00 «Quel certo non so che«. Technicolor. Doris Day, James Garner. Supercinema 16.00 »Morire a Madrid«. Nagrada Jean Vigo 1963. Alabarda 16.30 «Le motorizzate«. Liana Orfei, Walter Chiari, Sandra Mondainl. Raimondo Vianello. Filodrammatico 16.30 «Notti roventi a Tokio«. Maria West. Prepovedano mladini. Aurora 16.00 »Col ferro e col fuo-co». Cristallo 16.30, 21.00 »Lavvrence di Arabia. Clnemascope. Technicolor. Capitol 16.00 «Irma la dolce«. Technicolor. Jack Lemonn, Shirley Mac Laine. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «A1 Capone«. Rod Stet-gler. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Massimo 16.00 »Maciste contro i mon-goli«. Technicolor. Mark Forest. Impero 16.00 d tre della croce del sud«. Moderno 16.00 »Furia bianca«. Elea-nor Parker, Charlton Heston. Technicolor. Zadnji dan. Astoria 16.30 «L’affondamento della Vali ant«. Astra 16.30 #Lo sperone nudo«. Vlttorio Veneto 16.00 dl boom«. Alberto Sordi. Abbazla 15.30 »Agente federale X 2». Victor Mature, Vincent Priče. Ideale Danes zaprto. Jutri ob 16.00 dl grande Gaucho«. Marconi 16.00 »La spia del ribelli«. Van Heflin. Skedenj 16.00 »Senza sorrlso«. Peplto Mor at »Ha. V nedeljo 26. januarja smučarski izlet l ČRNI_ VRH in na LOKVE VPISOVANJE V VSEH POTOVALNIH URADIH Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Aleksandru Purgerju daruje Dora Caha-irlja 1000 lir za športno združenje Bor. V počastitev spomina pokojnega Vekoslava Colje darujeta Marija ln Karlo Cok 3000 Ur za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Josipa Punča daruje družina Kravs 3000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Alojza Celje darujeta družini Kobal ln Godim ’000 lir za Dijaško Matico. V dati namen daruje Zdravko Fr«* garc 1000 lir. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV tn podi IZ pl* stike, guma, linoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične pr* proge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. ITAL PLAST. Tnt Trg Ospedale 6. tel. 9S-919. Nenadoma je po dolgi bolezni preminil naš dragi VEKOSLAV (GIGI) COLJA Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 22. januarja ob 14.30 lc mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo užaloščeni soproga MARIJA, hčerka NEVA, bratje ln sestre t družinami ln ostalo sorodstvo. Trst, Škrbina, Portorož, 21. Januarja 1964. Sporočamo žalostno vest, da nas Je v starosti 64 let za vedno zapustil naš dragi mož, oče ln nono JOSIP PURIČ Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 15.30 lz glavne bolnišnice na pokopališče na Repentabru. Žalujoči lena, otroci, vnuki ln ostalo sorodstvo Repen, Meetre, 21.1.1964. VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Gospodarska podjetja bodo prispevala za gradnjo železnice in luških objektov Priprave za zaključno proslavo 20-letnice ljudske vstaje v Cerknem - Zanimanje tujcev za prihodnjo turistično sezono ■ Prometne nesreče zaradi nepazljivosti in neizkušenosti Na sestanku gospodarskih pod-jetij koprskega okraja so se dogovorili, da bodo podjetja prispevala v obliki obveznic 5 odstotkov sredstev svojih rezervnih skladov za gradnjo koprske železnice in nekaterih luških naprav. Podjetja namreč dobro zavedajo koristi, kj jih bodo imela tako od železnice kakor tudi od luke. V kratkem bodo ustanovili tudi zdru-zenje transportnih podjetij za prevoz iz koprskega pristaniiča. Na-nien tega združenja je zagotoviti skladnejše odvijanje prometa med luko in zaledjem. * * * V Cerknem se nadaljujejo pri-?njVe . za zaključno proslavo ob ZO-letnioi množičnega upora primorskega ljudstva proti okupa-torju in 20-letnice sklepa o priključitvi Primorske k matični domovini. Proslava v Cerknem bo v ?P?min na dogodke 27. januarja 1044., ko so fašisti pomorili večje število slušateljev tamkajšnje par. tll*ae šole. Ob 20-letnici tega do-godka bo v Cerknem sestanek pre-zivelih slušateljev partijske šole iz leta 1944, prav tako pa pri-Pravlj a j o razstavo o delovanju Partijskega šolstva med NOB, na Primorskem jin Gorenjskem. Na-oalje pripravljajo komemoracijo ob spomeniku padlim slušateljem šole, posebno radijsko od-QaJo «Se pomnite tovariši« in' posebno televizijsko oddajo. * * * V začetku februarja bo nastopu v Kopru znani virtuoz na kitari Jovan Jovič iz Beograda. d°van Jovič se je učil pri slovitem španskem pedagogu An-dreu SegOviji in je edini jugpslo-vanski kitarist, ki si ji pridobil mednarodni renome. Koncert organizira Društvo prijateljev glasbe v Kopru. * * * Organizacija UNICEF je naka-za;a okrog u tisoč metrov vodovodnih cevi v vrednosti okrog 20 muijonov dinarjev za napeljavo l °iTe rV n®katerih podeželskih šo-an. Komisija, ki se ukvarja s m vprašanjem, je predlagala, naj bi te cevi razdelili najbolj Potrebnim šolam, hkrati pa naj l občine krile druge stroške, ki b v zvezi z napeljavo vode. Po-gali naj bi si tudi s prostovolj. mm delom, * * * Za prihodnjo turistično sezono VAin3 etovanje v piranski občini 'bilko zanimanje zlasti med Sve. -» zahodnimi Nemci, Holandci in vstrijci. Hoteli v Portorožu in lnir”UuS0 oddal‘ že večino razpo-„ ilvi. zmogljivosti. Rezervirali dv okr°g 300 ležišč v treh u la hotelih. Prihodnjo sezono -■ ?a, razpolago gostom okrog 15 ležišč kar je za okrog 200 ležišč vec kot leta 19S2. ■' * * * “ *. V« t ^ Strokovnjaki so bili db nedav. knrUsSe ■ doka-' skeptični glede $h$ ,,ls{a»U' rude v idrijskem ru& u-, Najnovejša raziskovanja pa posazala, da ni nobene podlage t. osiromašen je rude živega sre-v_a ln ,da se izkop celo veča. Ta-o so lani nakopali okrog 200 ti- tnn rUde’ kar ie Za 10 tisoč s kot leta 1932. Iz te rude in prido'5lli 500 ton živega srebra s;(jJlad ton živosrebrnega ok- * * * Rudnik črnega premoga v stat?* um Rritofu je eden naj-starejšii1 rudnikov v Sloveniji, ne generacije okoliških pre-boljJe r-vlbžile svoje naj. že pred rudnik modernizirati. To ne bo samo pocenilo režijskih stroškov, ampak bo tudi olajšalo delo ru-darjem. Pričakovati je, da bodo dobili potrebne kredite, saj je premog iz Vremskega Britofa prav dobre kvalitete. * * * Cez nedeljo so zabeležili na ce. stah koprskega okraja več prometnih nesreč, predvsem zaradi nepazljivosti in neizkušenosti voz. nikov. V meter in pol globok obcestni jarek je zapeljal Tržačan Oiusep-pa Matossovich, stanujočem v Via Furtunia št. 6. Ko je vjzil po drevoredu Ivana Cankarja proti Kopru, ga je v bližini mostu zaradi neprimerne hitrosti in žara-di nepazljivosti zaneslo v jarek. Voznik k sreči ni bil poškodovan. Pristojni organi so Tržačana kaznovali z mandatno kaznijo zaiadi ogrožanja javnega prometa. Zaradi močne slane spolzka cesta je bila usodna za Vladimirja Kerna iz Izole, Ko je vozil mimo vasi Petrinje proti Črnemu kalu, ga je začelo sem pa *,;a znašati po cestišču, dokler se .ii vozilo znašlo pod cesto. Razen voznika so bili laže telesno poškodovani žena Anka ter otroica Aleksander in Mojca. Skoda na vozilu pa je precejšnja in znaša okr >g pol mi. lijbna dinarjev. Igranje z avtomobilom, ne da bi imela vozniško dovoljenje, je drago plačala zdravnica Alda Sluga, italijanska državljanka, zaposlena v zdravstvenem demu v Ribnici na Dolenjskem. Pri odce- pu ceste na Zgornje Sei.adole, ko je hotela zapeljati s stranske na glavno ce»to, je tako nespretno ravnala z vozilom, da se je prevrnila v tri metre globok jarek, od tam pa se je vozilo še .100 metrov valilo v dolino Voznico so s hudimi poškodbami na giavi in nogi odpeljali v izolsko bolniš. nico.. Na vozilu z reg. št., TV TS 33207 je za okrog milijon di-. narjev škode. . • • Na škocjanskem križišču pri Kopru je izsiljeval prednost avtomobilist Josip Jankovič iz Kopra, Zaradi tega je prišlo do trčenja' z motoristom Albinom Viginijem :z Bertokov. Motorist se }e 'k sreči le laže poškodoval na nogi, Ker vozilo Jankoviča ni bilo v skladu s predpisi, so mu odvzeli evidenčno tablico in mu preprečili nadaljnjo vožnjo. * * * Zaradi prekratke varnostne razdalje se jfe zaletel tržaški motorist v osebni avtomobil. Nesreča se je pripetila na cesti med Semedelo in Škocjanom pri Kopru. Osebni avtomobil- je pravilno vozil po desni strani Bogomil Bara. ga iz Kopra. Pri zavijanju v desno je zmanjšal' hitrost, vanj pa se je zaradi prekratke razdalje za. letel motorist Carlo Bertocchi, stanujoč v Miljah ul. Pisciolon št. 30. Pri padcu se je motorist podrgnil po roki in nogi, vendžir ni zahteval zdravniške pomoči. Pri-stoj-ni organi so ugotovili, da je Bertocchi vozil v vinjenem stanju, zato so mu preprečili nadaljnjo vožnjo. DELEGACIJA METOV JE BILA VČERAJ PRI PREFEKTU Prodajna cena mleka pri kmetu naj se zviša na 70 lir liter Podražitev odkupne cene pri proizvajalcu ne sme _ povzročiti podražitve prodajne cene potrošnikom VRHOVSKI PROBLEMI Včeraj je hila pri prefektu de- sprejeli pred zaključkom kongre-legacija članov Kmečke zveze. Še- sa, se poudarja potreba za dose-stavljali so jo člani upravnega -go istih pravic o katerih so raz-sveta nekaterih kmečkih zadrug,pravljali na kongresu, med kate-spremljala pa sta jo pokrajinski I rimi so obnova lestvice za dra-tajnik Kmečke zveze in tajnik De- ! ginjsko . doklado, vključitev de- PROTI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV Popolnoma uspela stavka uslužbencev avtobusnih podjetij Uslužbenci so stavkali stoodstotno, tako da ni vozil noben avtobus zasebnih podjetij Dvodnevna stavka uslužbencev jalcem, naj pristanejo na zahteve zasebnih avtobusnih podjetij ie J popolnoma uspela V nedeljo in včeraj ni vozil noben avtobus na rednih--progah, nit, niso vozili izredni avtobusi raznih potovalnih družb, ki prirejajo izlete v Trbiž, Sappado, na Lokva, v Črni vrh. Zato 'lahko upravičeno pišemo o stoodstotni stavki ki je ustavil* ves zasebni avtobusni promet bodisi v testu (na Kolonkovec, k. O** Rumeni hiši, pa Trstenik, v. Rov- Z™*; te, v Ul Campar.eHe. iz Barkovejj hajali 5tmo fugo«., . , si. Edina -upravičena izjema:.je on le avtobus, ki nadomešča ukinjaš ne vlake, na progi Sv. Andrej* Draga. K temu je treba prišteti še nekaj avtobusov občinskega tramvajskega podjetja, ki skrbi za zvezo z Opčinami To podjetje ima nekaj avtobusov ih jih je na prošnjo vladnega generalnega komisariata uporabilo za zveze med Opčinami ter Prosekom in Križem na eni strani ter med Opčinami in Bani, Trebčami, Padričami in Bazovico na drugi strani. Uvedbo teh izrednih zvez so. opravičili a potrebo ljudi iz teh krajev, ki nimajo na razpolago drugih zvez z mestom. O tem. neke vrste stav-kokaštvu, pa se sindikati še niso izrekli. Popoln uspeh stavke je torej resen in učinkovit opomin deloda- hi„„i 'ne Eeneracije okoliških pre-b.nlts ev S^. vanJ v-ložile svoje naj. že ^aPrav'e, ki so bile skniS- ,vo3‘n.0 neprimerne, so zdaj z dotrajale in rudnik se bori vnu?Kajs^žimi težavami. Tehnično s VI »a- J,e sPreje>o edini možni P: treba je najeti posojilo ter IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Upravnica loterijske podružnice Je ponaredila štiri stavne listke Obsodili so jo na 1 leto in 10 mesecev zapora t pomilostitvijo enega leta - Stroga obsodba zaradi groženj in upora karabinjerju kazenskim sodiščem (pred. DUn/v ^0ssi, tožilec Pascoli, za-10 .*ar De Paoli, obramba G. let?. .c.h). se je zagovarjala 57-tnn? .Mer'® Fronza por. Esposi-bi Milj . ui. Frausin 5, ki je štiri ,ol:>tožena, da je ponaredila ner.cter*jske listke ter si tako ^zakonito prisvojila okali 35.000 sh^aria Fronza je bila 38 let u-Vr,,r?a pri tipravf loterij ter je dr,,* 1 et upravljala loterijsko po-heko-1Cv V M‘ljah- Čeprav so jo stonV,, • novali P° “Pravnem poze?,!11’ hasplošno veljala kot razua uslužbenka. Iz neznanih Pars?°V «pa se ie zapletla v sle-1 ]®k° afero, ki jo je stala kar 30 Onn° ,’n 10 mesecev zapora ter nar.. *llr El°be. Sodniki so jo Dre?*, sP°zhali za krivo vseh žiliK, ov. za katere sp jo obto-zar>’„ler ?° j' pomilostili eno leto zRborne kazni. v menjene prekrške je Fronzo-1905 zaSr®šila v marcu in aprilu Dri.U r *• Svoje krivde ni nikoli - hala. Tudi na obravnavi se uči uuiHvnavi sc rediugovarlala' da je sicer pona- m. ?.a nekai listkov, toda ne z na-Unr.m’ da 1)1 ogoljufala finančno Uundu°’ lemveč samo zato, da bi na . nekat lokalu. Ko *o agenti prišli v bar, je Puntar začel rogoviliti ter jih zmerjati. V slovenščihi je baje grozil nekemu karabinjerju, da ga bo ustrelil. Ta je sicer zahteval od prisotnih, naj mu prevedejo Puntarjevo grožnjo, toda nihče se ni hotel udinjati za tolmača (kako so potem karabinjerji prišli do točnega prevoda Puntarjevih groženj, je ostalo zavito v meglo). Sodniki so Puntarja spoznali za krivega ter so ga obsodili na 9 mesecev zapora in 6 mesecev ter 15 dni pripora. * * * Jugoslovanski državljan Nikola Dapa, star 29 let, je 30. novembra pribežal v Italijo. Prosil je za politični azil in oblasti so mu dale zavetišče v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Dva dni pozneje je z nekim drugim beguncem delal en dan v skladišču drv in premoga v Ulici dei Sal-tuari. Lastnik Giovanni Poropat mu je še istega dne izplačal dnevnico (1000 lir), toda že ponoči naslednjega dne se je Dapa splazil skozi okno v skladišče, kjer je ukradel dve aktovki, en dežni plašč in še nekaj drugih predmetov. Skušal je vlomiti v dve jekleni blagajni, toda namera mu je spodletela. Karabinjerji so ga pol ure pozneje aretirali v bližini skladišča. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 2 leti in 16 dni zapora ter na 70.000 lir globe.' •* 'i uslužbencev, ki- se tičejo predvsem skrajšanja delovnega ci je so uslužbence? _____—K .... ... . Trčenje j? eesti - • ^Oi^irS^fikS fari iavske zbornice. Delegacija se je pritožila prefektu zaradi .nizke odkupne cene, ki jo diktirajo grosisti. Medtem ko se je' mleko ' y prodaji za potrošnike v. zadnjih mesecih' dvakrat podražilo, in sicer od 90 ra 10Q lir in od lOo na 11Q lir liter pasteriziranega mleka, niso imeli od te podražitve proizvajalci nobene koristi. Kmetom v Borgnanu se je celo primerilo, da so jim grosisti znižali ceno od 58 na 56 lir. Kmetje so žaprosili prefekta, naj skupno s člani pokrajinskega odbora' za cene zaustavi špekulacijo grosistov. Od njega so, nadalje zahtevali, naj se mleko pri proizvajalcu plačuje po 70 lir, ne da bi to povzročiio podražitev mleka potrošnikom.. Prefekt ie z živim zanimanjem poslušal izjave kmečkih zastopnikov in njihovih sindikalnih voditeljev ter obljubil, da bo skupno s predstavniki nadzorništva za prehrano in pokrajinskega odbora za cene temeljito proučil to vprašanje ter jim odgovoril 'še v tem tednu. Mladi socialisti iz Ronk se pridružujejo PSIUP Kulturni ‘krožek «Fernando De Rosa« iz Ronk nam je poslal poročilo o’ skupščini članov, ki je 3 predvsem [bila v nedeljo 19. januarja. Na ufhjtea,-. k.i io-ji^j-- sp'razpravljali' notranjem noseč m r jrofi&čfidfn pdlpžaju ter soglasno $d6b'rfU 'rešolucijo, v .jtfiteri izjav-RSJ prelo- privozil cestq, du, se trikrat čil v avto TS. sp rotne smeri p gilio Felician tz‘Ut. fr' rlatoi.teiv &5nista Avto v izložbo d , trgovine s parfumi 'ti. m’ V' £ V* d-. Dva avtomobila sta trcila-v nedeljo okrog 13.30 na vogalu Ul. Val-dirivo in Ul. XXX. oktobra. Pri nesreči se je laže poškodoval samo 25-letni Tulilo Trebbi iz Ul. Cador-na 23. Drugi avtomobil, ki ga je vozil 54-letni Alberto Saud z Mira-marskega drevoreda 311, pa se je zaletel v izložbeno okno parfumerije in povzročil precejšnjo škodo. Po Ul. Valdirivo proti obrežju je Trebbi vozil svoj avto TS 61129 in ko je dospel do vogala z Ul. XXX. oktobra je silovito trčil v avto TS 26866, ki ga je t leve privozil Sald. Trčenje je bilo tako močno, da je Saldov avto zavozil na levo ter se zaril v izložbeno okno parfumerije na vogalu, ki je last Angele Bardos iz Ul. Valdirivo 21, prebil stekleno okno In povzročil 100.000 lir škode. Pri nesreči se je samo Trebbi udaril po desnem stegnu. Pri prehitevanju z vespo v avto Pri kinematografu »Lumiere« v Ul. Flavia se je včeraj zjutraj dogodila prometna , nesreča, katere žrtev je bil 46-letni zidar Paolo Bolsi iz Ztndisa v Miljah št. 25. Okrog 7.30 se je Bolsi vozil na svojem motornem kplesu proti Trstu, pred njim pa je vozil ne-ki avto, k‘ Je nenadoma začel o-Lračati na levo. Zaradi tega se je Bolsi zmedel in je tudi sam za-vil na levo, ker je hotel prehiteti avto. Toda ni se zavedel, da je iz nasprotne smeri privozil s svojim avtom TS 32277 20-letni Giorgio Fran?p iz Ul. Vespucci 8. Trčenje je bilo neizbežno in nesrečni Bolsi je padel z motorja ter se pobil in ranil po obrazu, desnem stegnu in kolenu. Z av-tpm RK so ga prepeljali v bol. minico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. Padec na ledu Ledena ploskev je bila predvčerajšnjim kriva nerodnega padca 58-letne Marie Cebron Iz Ul. Cancel-lieri 2. Predvčerajšnjim popoldne je Cebronova šla na obisk k hčerki, ki stanuje v Ul. Ovidio 2. Proti večeru , se je ..odpravila domov, toda komaj je' prišla v Ul. Commerčiale je stopila na led, spodrsnila ter se pri padcu hudo pobila po zatilju. N* pomoč Ji je priskočil zet Emilio Bevilacqua ter jo pospremil v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh. KINO «IR1§» FKOSEK predvaja danes 21. t. m. ob 19.30 uri Ginemascope barvni film: iii>ii**iiMi**iiiiitiii*i*riiiiti«>n**iiii*iuii*i**iiui*iiiiiaiiaiiiifiiisi*«i*i*Mtiiiti*i Le-ta se je vračal domov z obiska pri zaročenki in dela v Čedadu. Pri trčenju je Magnata iz fiata vrglo v bianchino, tako da so sprva mislili, da se je vozil z Brandolinijem. Trušč in plameni, ki so nastali zaradi vžiga bencina, so opazili karabinjerji, ki so bili v bližini, in neki avtomobilist. Odpeljali so se na kraj nesreče ter slišali o-bupne klice na potttoč. Karabinjer 30-letni Gino Deidda s postaje Tanameja je s » svojimi rokami izvlekel Vincenza Magnata, ki je bil še pri življenju. Odštra-nili so goreče dele obleVe in ga odpeljali v Videm, kjer je umrl proti večeru. Trupla so odpeljali na pokopa, lišče v Magnano, avtomobile, ki jih skorai ni bilo mogoče spoznati, pa v Tricesimo. Težave so bile z ugotavljanjem istovetnosti trupel, ki so bila popolnoma izmaličena. Vest o tragični nesreči mladeničev je globoko odjeknila po vsej pokrajini. motociklom je padel z vozila in dobil pri tem razne poškodbe. Ljudje, ki so bili priča padcu, so poklicali avtomobil Zelenega križa iz Gorice, ki je Devetaka odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici. Tam so mu zdravniki ugotovili več udarcev na lasišču, rano na zgornji ustnici, pretres možganov in izgubo spomina ter So ga zato pridržali za dva tedna na zdravljenju. POLEMIKA OKROG KAVE V GORICI Kavarnarji predlagajo povišek cene skodelice kave na 50 lir ir Ce bodo prejeli nakazilo proste cone, bo morda ostala cena nespremenjena Komaj dober mesec je minilo odkar so goriški kavarnarji in baristi dvignili ceno črni kavi od 40 na 50 lir za skodelico. Trgovinska bornica je takrat obsodila ta ukrep, ker niso prej vprašali dovoljenje za dvig cene niti se niso z njo posvetovali, da bi se pogovorili o tem ali je tako povišanje umestno ali ne. Zato je u-pravni odbor proste cone sklenil, da kavarnarjem ne bo dodelil predpisanega obroka kave proste cone dokler se ne bodo' o tej zadevi sporazumeli. Pri tem je o-stalo do pred nekaj dnevi. V soboto pa je pokrajinska zveza trgovcev poslala Trgovinski zbornici pismo s predlogom, da bi se goriški kavarnarji odrekli obroku proste cone pod pogojem, če lahko dvignejo ceno kave pri točilni mizi na 50 lir. Povišek cene za potrošnjo pri mizi ni dolo-, čen in je različen v raznih lokalih, upoštevajoč kategorijo V katero spadajo. Pismo je po vsej verjetnosti v zvezi z razgovori, ki so jih imeli ob priliki zborovanja državne zveze javnih lokalov, ki je bilo prejšnji teden v Veroni, katerega se je udeležil tudi ravnatelj goriške zveze trgovcev dr. Sca-rano. Ta je med drugim ugotovil, da so drugod že uvedene takšne ali celo višje cene črni kavi. Navedel je za primer, da je skodelica kave v Padovi po 50 lir, prav tako v Veroni, Trevisu. Bellunu, Vidmu in Trstu, v Mantovi pd da jo morajo plačati celo po 60 lir. V opravičilo takega predloga navaja Zveza trgovcev, da so plače uslužbencev javnih lokalov na Goriškem in prav tako zavarovalni prispevki najvišji v primerjavi z drugimi bližnjimi pokrajinami ter da so v Benetkah za 10 odst. nižje, drugod pa, da je razlika še mnogo večja. Ce je to res, potem se nam zdi vsekakor čudno, da sindikati ,te kategorije zahtevajo pogajanja za povišanje prejemkov gostinskih uslužbencev in predlagajo zvišanje plač za 40 odstotkov ter ^navajajo, da so pri nas gostinci slabše plačani kot drugod. Zdi se vsekakor, da so kavarnarji ,in baristi pripravljeni obdržati ceno skodelice kave na 45 lir pod pogojem, da trgovinska zbornica takoj ukine prepoved do. delitve obroka kave proste cone, ki jim pritiče in ki prinaša kavarnarjem okrog 3 lire koristi pri skodelici. Poleg tega navajajo pri zvezi trgovcev tudi, da se je kava v zadnjem času podražila za 300 lir pri kg, da se je podražilo tudi vse drugo blago in da je torej njihova zahteva upravičena. Sladkor in kava proste cone Za potrošnike iz Gorice in Sovodenj so začeli razdeljevati sladkor in kavo proste cone za januar in februar. Vsak lahko dobi po 3 kg sladkorja na odrezek št. 1 ln po 200 lir za kg ter po 500 g surove ah 400 g pražene kave na odrezek št. 2. Poleg tega lahko dobi pri svojem trgovcu vsak po 2 litra semenskega olja in po 400 g masla. Razdeljevanje bodo zaključili 29. februarja. bolnišnico 29-letni Adelio Peressin iz Villes, Androna Veneta 14. Peressin se je ponesrečil pri delu v Goriški pekami. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je odrezal kos kazalca na desni roki ter so ga zato pridržali za 20 dni na zdravljenju. Člani komisije za izpit iz slovenščine V komisiji, pred katero bodo polagali izpite kandidati, ki hočejo napraviti usposobljenostni izpit iz slovenščine, bodo Bruno Meriggi, docent na univerzi v Milanu, Mihael Rožič, ravnatelj sloveriskih srednjih šol v Gorici in Pavel Merku, usposobljeni profesor slovenščine na trgovski akademiji v Trstu. Izpiti se bodo začeli s pismeno nalogo, ki jo bodo kandidati pisali v Trstu 12. februarja. Davki na ogled na županstvu v Sovodnjah Sovodenjsko županstvo sporoča, da so na občinski uradni deski od danes pa do vključno 25. t.m, na ogled razpisi državnih in občinskih davkov. Prizadeti davkoplačevalci si jih lahko ogledajo v vež) županstva In ugotovijo ali so bili davki pravilno odmerjeni odnosno ali se je vrinila v seznam kakšna pomota. V pekarni se je ponesrečil Včeraj popoldne okrog 16. ure je pridal po pomoč v goričko civilno ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Mraz na Goriškem in v Beneški Sloveniji Kakor v nedeljo, smo imeli tudi včeraj na Goriškem lepo in sončno vreme, da je bilo v prvih popoldanskih urah kar prijetno na soncu, vendar pa še vedno traja hud mraz v nočnih urah in tako smo tudi včeraj v Gorici zabeležili ob 7. uri zjutraj 11 in še več stopinj pod ničlo. Na Soči in Vipavi pa se še vedno dela led, ki je ponekod tako močan, da se lahko otroci drsajo po njem, zlasti kjer je voda bolj mirna. Tudi s podeželja poročajo o valu mraza. V Gradiški so včeraj zabeležili —10 in Gradežu, kjer je delno zamrznila laguna, pa —5 stopinj. V Čedadu je padlo živo srebro ponoči na —8 in v bližnjih hribih na —15. Tudi v Trbižu so imeli ponoči —15. Marsikje je padla nočna slana, ki je prizadejala zlasti zelenjavo. Tako so vče. raj na goriškem zelenjadnem trgu imeli na razpolago po večini zmrznjeno zelenjavo, ki seveda ni šla v promet. bodo brez znamkic, lastnike pa bodo kaznovali na podlagi zakona. Dosežen sporazum v podjetju Ravaccia Na pokrajinskem uradu za delo so se sestali sindikalni voditelji ln zastopniki podjetja Ravaccia. Proučili so zahtevo sindikatov za obnovitev normalne proizvodnje, izplačilo zaostankov ter uvedbo vsedržavne delovne pogodbe. Prisotni so podpisali sporazum na podlagi katerega se bo dejavnost v obratu obnovila do konca meseca februarja. Do tega časa bodo izplačali delavcem vse zaostanke, odpuščenim delavcem pa bodo izplačali vse prejemke, ki jih predvideva obnovljena delovna pogodba za slaščičarske obrate, podpisane lanskega 1. julija. Danes bodo tekstilne delavke z Goriške sodelovale v štiriurni vsedržavni stavki. Nočna izmena bo stavkala 8 ur Jutri 22. Januarja. Naslednja štiriuma stavka bo v čert-tek 23. januarja. Inž.Rigonat bo predsednik trgovinske zbornice Minister za trgovino in industrijo senator Ntedici je podpisal de. k ret s katerim postaja inž. Quiri-no Rigonat, sedanji direktor mestnih podjetij, novi predsednik trgovinske zbronice v Gorici. Dekret bo zadobil popolno veljavo s podpisom Ferrari j a Aggradija, ministra za kmetijatvo. Znamkice za pse morajo metalno 2upan sporoča, da sl Ustniki psov nabaviti znamkico za tvoja p»e, ki jo lahko dobijo v uradu za občinske dajatve v Ul. Mazzini 7, najkasneje do 30. februarja. Po tem 'iaturau Bedo >aj*M SM pot, M V cedadskem muzeju so našli stare glasbene rokopise V arheološkem muzeju v Čedadu so odkrili Ib muzikalnih rokopisov, med katerimi predstavljajo nekateri najstarejše dokumente italijanske polifonske glasbe, Med njimi so tudi odlomki italijansko-jrancosko *Ars No va» iz konca l. 1.100 t-n štiri enoglasne, skladbe z ritmičnimi oznakami. Te dragocene rokopise sta skoraj povsem slučajno odkrila prof. Pe-tromelh tn njegov ameriški kolega prof. Louis l.okivnod z Univerze v Princetonu. ko sta pregledovala ie poznana kodeksa 101 in 102. Ko sta pregledovula druge rokopise, sta ugotovila, da gre za nekaj poltlonskih skladb' za več glasov ii časov, ko je bila polifonija še nekaj izrednega. Po sodbi obeh profesorjev naj bi te skladbe predstavljale prve pojave polifonije v Italiji. Nezgode doma in na delu Sinoči ob 21.15 so prepeljali v goriško civilno bolnišnico 59-letno Angelo Togut iz Gorice, Ul. Ro-mana 14, ki si je pri padcu po stopnicah na domu zlomila levo nogo v gležnju. V bolnišnici so jo pridržali za 15- dni na zdravljenju. Ob 20.30 pa je prišel po prvo pomoč v bolnišnico 40-letni Giovanni Susterim iz Goriee, Ulica Lunga 53, ki se je malo prej ponesrečil pri delu v podjetju Sa-fog ter se je ranil na kazalcu leve roke. Okreval bo v osmih dneh. V SOBOTO, 25. JANUARJA ob 20. uri bo v Slovenskem dijaškem domu na Svetogorski cesti v Gorici produkcija glasbenih šol Iz TRSTA, ŠEMPETRA in GORICE Nastopili bodo gojenci glasbenih šol. Vabljeni VERDI. 16.30: «Mondo cane N. 2». Barvni dokumentarni film G. Ja-copettlja. Mladini pod 18. letom prepovedano. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.15: «11 maestro dl Vige-vano», Alberto Sordl ln Claire Bloom. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Cavalca Vaque-ro», Robert Taylor in Ava Gard-ner. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. Danes zaprto. OE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLET-TI, na Travniku, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 2,4 Stopinje nad ničlo ob 14. uri, najnižjo 10,8 stopinje pod ničlo ob 7. uri. Povprečne dnevne vlage je Mio 70 odstotkov. V ZADNJEM KOLU PRVEGA DELA PRVENSTVA Milan-Inter 2:0 (2:0) Bologna-Roma 4:0 (1:0) V NEDELJSKEM KOLU MOŠKE ODBOJKARSKI B LIGE Zmaga Bora v treh setih IZIDI (6. kolo prvenstva) * Lib. Piacenza - *CRDA TS 3:1 •Bor - Libertas 3:0 Gasilci (Be)-*Fiamma (Be) 3:2 Robur (Rav.(-Gasilci (Pad.) 3:0 Milan in Bologna sta v zadnjem kolu prvega dela prvenstva A lige potrdila, da je njuna vrednost na nogometnem polju brez dvoma večja kot je bilo pričakovati. Oba sta zabeležila zmago nad enajstoricama »prvega razreda«. V derbyju Madonnine so Milančani ponižali na kolena bratrance Interja, ki so morali zaradi dvakratnega zadetka v njihovo škodo skrbeti, da se ni ta rezultat še povečal. Pri tem pa so se spozabili in namesto žoge sp začeli brcati .. . nasprotnike. Sodnik ni okleval in najprej Suarez ter nato Corso sta morala še pred zaključnim žvižgom v slačilnico. Bologna je našla v Nielsenu neusmiljenega goleadorja, ki je v »edeljo spravil sam v mrežo Rome kar tri žoge, medtem ko četrta nosi podpis Peranija. S to zmago si je Bologna utrdila položaj na vrhu lestvice, kjer bo skušala ostati še dolgo časa. Seveda s privoljenjem Milana. Sploh je bila prejšnja nedelja zelo živahna in polna presenečenj. Prvo je zagodla gostujoča Mantova Fiorentini. Gostje so prišli do gola, katerega domačini niso mogli, kljub forcingu, izenačiti. Z zunanjo zmago se lahko ponašata še Lanerossi, ki si je šel ponjo na igrišče Modene in Bari, ki Se je vrnil iz Turina s celotnim izkupičkom. Obe točki je spravil v žep tudi Juventus, ki je kljub slabi igri premagal gosti-teljski Lazio. V celi tekmi so gostje sprožili le en strel in ta je končal po zaslugi Sivorija v mrežo. Do prvega gola pa so Tu-rinčani prišli po krivdi branilca Lazia, ki jim je podaril avtogol. In končno še ena »zunanja« zmaga. To je dosegla Genoa v derbyju Lanterne s Sampdorio. Zanimivo je, da je vratar Genoe Da Pozzo že osem nedelj nepremagljiv, s čimer je prekosil rekord, ki je pripadal celo vrsto let vratarju Bologne Vanzu. In končno moramo še omeniti neodločen izid, ki ga je Atalanta po zaslugi vratarja Pizzaballe rešila na domačih tleh v tekmi z napadalnim Spalom. ★ Spodrsljaj Fiorentine Torina, Lazia in Modene na domačih tleh ★ 1:0 za Genoo v derbyju Lanterne s Sampdorio LESTVICA IZIDI •Atalanta-Spal 0-0 •Bologna-Roma 4-0 •Catania-Messina 2-0 Mantova-*Fiorentina 1-0 Milan-Inter 2-0 Juventus-'Lazio 2-0 Lanerossi Vicenza-*Modena 3-2 Bari-‘Torino 2-1 Genoa-*Sampdoria 1-0 PRIHODNJE TEKME (26. t.m.) Catania-Atalanta, Roma-Bari, Ge-noa-Bologna, Modena-Inter, To-rino-L. Vicenza, Spal-Juventus, Fiorentina-Lazio, Milan-Manto-va, Messina-Sampdoria Bologna 17 11 5 1 30 10 27 Milan 17 11 5 1 34 13 27 Inter 16 10 3 3 20 13 23 Juventus n 9 4 4 30 18 22 Fiorentina 17 7 6 4 21 12 20 L. Vicenza 16 7 3 6 15 16 17 Atalanta 17 6 5 6 15 19 17 Genoa 16 4 8 4 14 12 16 Roma 17 8 4 7 21 20 16 Torino 17 4 8 5 15 16 16 Mantova 16 4 6 6 17 22 14 Catania 17 4 6 7 12 18 14 Lazio 17 5 4 8 12 14 14 Sampdoria 17 6 2 9 18 26 14 Spal 17 4 6 7 16 17 14 Modena 17 4 5 8 17 27 13 Bari 17 2 6 9 7 21 10 Messina 17 2 4 11 10 30 8 Tržaška Libertas brez aioii proti «plavim» Tržaški derby odbojkarskega prvenstva moške B lige je za nami Tako za Bor kot za Liber« tas je bila ta tekma izredne važnosti. Obe ekipi sta v sredini lestvice in zato je bilo razumljivo, da sta obe potrebovali zmago, da se povzpneta višje. Prav zaradi tega v tem srečanju ni bilo favorita. 2e takoj po začetnem žvižgu je igra postala zelo zanimiva. Tekmeca sta začela odločno brez oklevanja, ker sta dobro poznala igro nasprotnika. Zato je bil ta set vseskozi napet, še posebno, ker sta ekipi složno nizali točke. Ker so igralci obeh ekip hoteli prevzeti pobudo v svoje roke, so silovito tolkli. Borovci pa so bili bolj hitri in bolj odločni in so postopno začeli spravljati nasprotnika v zadrego. Pri stanju 11:11 so plavi sprožili zadnjo silo. vito ofenzivo, ki je nasprotnike pokopala. Tudi drugi set je bil zelo razburljiv. Ostremu tolčenju je sledilo reševanje iz neverjetnih položajev, kar je razmeroma številne gledalce skozi navduševalo. Po začetni izenačenosti je igralce Bo- LESTVICA 6 6 0 18 1 12 5 4 1 13 6 8 5 4 1 12 9 8 5 3 2 10 8 6 6 3 3 13 14 « 5 2 3 8 11 4 """......................................... KOT NA LEDENI PLOŠČI TRIESTINA V ALESSANDRIJI Z enim golom v vsakem polčasa šibki Tržačani s porazom domov 1 . Omahujoča obramba gostov in zelo slab napad ' '* t' - STRELCA: v 19’ p.p. Vitali; v 37’ d.p. Fara. ALESSANDRIA: Nobili; Carlini. Vanara; Migliavac-ca, Tenente, Verga; Vitali, Fara, Česana, Bettini R., Bet-tini S. TRIESTINA: Miniussi; Cattonar, Vitali; Pez, Greco, Sadar; Vit, Dalio, Orlando, Rancati, Poito. SODNIK: Acernese iz Rima- KOTI: 7:1 za Alessandrio. Če ne bi bilo Miniussija v vratih, bi Triestina šla z igrišča A- lessandrie še z večjim porazom. TaKo je ta ostal v častnih mejah 2:0 (1:0). Tržačani, ki so moral: z nepopolno postavo na go- .... ■ ......... Atalanta-Spal (0-0) X 1. — 1. Dragon Vert 1 Bologna-Roma (4-0) 1 2. Telesio X Catania-Messina (2-0) 1 2. — 1. Fourier I Fiorentina-Mantova (0-1) 2 2. Olimpionico X Inter-Milan (0-2) 2 3. — 1. Niobio 1 Lazio-Juventus (0-2) 2 2. Herionbri X Modena-L. Vicenza (2-3) 2 4. — 1. Rissa 1 Sampdoria-Genoa (0-1) 2 2. Nairobi X Torino-Bari (1-2) 2 5. — 1. Marco 2 Cagliari-l dinese (0-0) X 2. Ugly X Foggia I.-Varese d-0) 1 6. — 1. Sude Est 2 Napoli-Brescia U-4) 2 2. Ciko 1 Casertana-Salemitana (0-0) X KVOTE KVOTE 12 — 1.271.737 12 — 15.610.000 11 — 71.895 11 — 787.000 10 — 7.171 Trgovsko podjetje SLOVENIJAŠPORT LJUBLJANA, TITOVA C. 26 Ima vedno na razpolago naj večjo izbiro športnih potrebščin, najkvalitetnejše smuči vseh vrst, smučarske čevlje (ročno šivane), smučarske lasteks hlače, športne volnene puloverje Itd. SE POSEBEJ OPOZARJAMO, DA SI OGLEDATE USNJENO MODNO KONFEKCIJO PRIZNANE KVALITETE plačilu a tujimi plačilnimi sredstvi nudimo 20 •/• popust. NE POZABITE — POPUST 20 •/• stovanje, so se znašli pred odlično Alessandrio, ki je stisnila goste vedno v obrambo ter diktirala ne samo tempo, temveč je imela brez prestanka vajeti igre v svojih rokah. Vse akcije so bile vedno nevarne, a Miniussi je tokrat s svojimi drznimi posegi večkrat rešil svojo mrežo. Tržaške igralce je največ motila ledena podlaga na igrišču. Nevarnost spodrsljajev so domači prireditelji hoteli ublažiti s tem, da i so igrišče posuli z žaganjem. Kljub temu se Tržačani niso znašli. V drugem delu igre, ko so morali domačini zaradi poškodbe Carlinija nekoliko spremeniti postavo, so se nekoliko zmedli. I-gralci Triestine niso izrabili priložnosti in tako si niso nikoli u-stvarili možnosti za dosego vsaj častnega gola. Vsi njihovi napadi so se ustavili že na sredi igrišča, medtem ko so domačini z lah. koto prodirali do kazenskega prostora gostov, ki so imeli prav v obrambi najbolj šibko in omahujočo točko moštva. Najbolj je razočaral Sadar, ki je pustil Bet-tinija preveč prostega in tudi Porro je napravil premalo, da bi imela Triestina kaj od igre. Isto se lalilcp r^če: o Vitu, medtem ko so bili «sprinterji» Triadne prav zaradi zaledenelega i-grišča že vnaprej odrezani od borb*. , Domačini so že v uvodnih!minuta! jlrešlf v napad in so v 19' prišli z Vitalijem do prvega gola. Čeprav so bili stalno v napadu pa jim Miniussi ni več dovolil, da bi povečali rezultat. To so storili šele v 37’ drugega polčasa, ko je Fara z močnim strelom še enkrat presenetil tržaškega golmana. B IZIDI LESTVICA •Alessandria-Triestina 2-0 Foggia 18 8 7 3 22 11 23 •Cagliari-Udinese 0-0 Varese 17 6 9 2 19 7 21 •Cosenza-Palermo 1-0 Cagliari 17 7 7 3 12 9 21 •Foggia-Varese 1-0 Napoli 18 7 7 4 22 19 21 •Lecco-Parma 2-0 Brescia 17 11 5 1 29 10 20 Brescia-'Napoli 4-1 P. Patria 18 6 8 4 22 17 20 •Prato-Cosenza 0-0 Lecco 17 7 5 5 15 15 19 •V enezia-Ca t anzar o 3-1 Padova 16 5 8 3 9 7 18 •Verona-Pro Patria 1-1 Udinese 18 6 6 6 14 15 18 •Simmenthal Monza-Padova 0-0 Catanzaro 17 6 5 6 21 24 17 Triestina 17 6 5 6 16 19 17 PRIHODNJE TEKME Potenza 18 4 9 5 17 14 17 Venezia 18 6 5 7 17 19 17 (26. tjn.) Verona 15 4 8 3 16 11 16 Alessandria-Parma, Brescia-Lec- Palermo 18 4 8 6 15 14 16 co, Catanzaro-Prato, Padova-Na- Alessandria 17 4 6 7 10 19 14 poli, Palermo-Potenza, Pro Pa- — Cosenza 18 4 4 10 10 19 12 tria-Cagliari, S. Monza-Cosenza, Prato 18 2 8 8 11 24 12 Udinese-Verona, Varese-Triesti- Simmonza 16 1 8 7 10 20 10 na, Venezia-Foggia Parma 18 1 8 9 13 27 10 ra zajela kriza, ki je tekmecem dovolila, da so si nanizali več točk in s precejšnjim naskokom povedli. Borovci so se ponovno zbrali, se pomirili in, ko se jim je posrečilo prekiniti vrsto napadov igralcev Libertasa, so sprožili ofenzivo. Plavi so stanje izenačili, prešli v vodstvo in ob-navdušenju navijačev po ostrem in navdušujočem finišu tudi zmagali. V tretjem nizu so Borovci že uvodoma odlično zaigrali, s čimer so nasprotnika kmalu pustili daleč za seboj. Igralci Libertasa niso mogli najti učinkovite proti-igre in so morali pustiti pobudo šestorki Bora, ki se je s položajem temeljito okoristila. Sele proti koncu je Libertas skušala zajeziti napad Borovcev. Nabrala si je le nekaj točk, več pa ni mogla, ker so Borovci tudi ta set zaključili v svojo korist. Brez dvoma je to ena največjih zmag, ki so jo Borovci zabeležili na prvenstvu B lige. Tudi igra je bila navdušujoča, živa in učinkovita in jo lahko primerjamo samo s tisto, ki so jo Borovci prikazali ob zmagi nad ekipo tržaških Gasilcev. Vsi igralci so storili svojo dolžnost in lahko rečemo, še več. V tej tekmi smo spoznali -vztrajnost in agonizem borovih igralcev, videli smo igro visokega nivoja, kjer ni manjkalo niti dobre tehnike niti izrednih in učinkovitih potez. Prav zaradi tega ne bomo pohvalili igralcev, ker je rezultat, ki so ga v nedeljo dosegli dovolj zgovoren in sam dokazuje, da so ti vredni več kot pohvale. S. R. Robur Ravenna Gasilci (Be) Gasilci (Pad.) Bor Fiamma (Be) Libertas (Trst) Libertas Piacenza 6 2 4 12 14 4 Pallav. Mantova 5 0 5 5 15 0 CRDA Trst 5 0 5 2 15 0 PRIHODNJE TEKME (26. t. m.) Libertas TS - CRDA TS Gasilci (Be) • Bor Pallav. Mantova-Fiamma (Be) Libertas Piacenza-Gasilcf (Pad.) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiimtuiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiilinuuiiiiiiii“l* JUN10RSK0 ODBOJKARSKO PRVENSTVO Borova šestorka na vrhu lestvice 2:0 goriški Olimpiji in Boru B V nedeljo se je nadaljeval tudi juniorski turnir. V prvi tekmi so se srečali igralci druge borove ekipe in ekipa Olimpije. Mladi igralci Bora so napeli vse svoje sile, da bi prišli do živega močnejšim nasprotnikom in so potegnili na dan vse svoje znanje. Vendar jim ni uspelo, čeprav so se trdovratno upirali, osvojiti niti niza. V drugi tekmi se je pa pomeril Bor A z Olimpijo. Igra je bila nepričakovano zaspana in nezanimiva. Mogoče dejstvo, da imajo pred sabo tako močno moštvo, je odvzelo igralcem Olimpije vso borbenost. Igra se je tako zavlekla ih je postala zelo dolgočasna. Bor je slednjič le zmagal set. Drugi set je bil mogoče za spoznanje iiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiii GORIŠKI NOGOMET Juventina se je morala zadovoljiti samo s točko V nedeljo začetek povratnega dela prvenstva boljši in so borovci hitreje odpravili popolnoma omrtvičenega nasprotnika. Tretja tekma je videla nasproti dve domači ekipi. Igra je bila le monolog prve ekipe, ki je z a-stronomskim rezultatom odpravila še neizkušene klubske tovariše. Bor A si je s temi zmagami še bolj utrdil položaj na prvem mestu lestvice. Bor A je nastopil v postavi Veljak, Orel. Škrinjar, Uršič, Gombač, Lakovič, Spacal, Starec in Hreščak, ta Bor B pa so igrali Plesničar. Tomšič, Moro, Bevi-!acqua in Furlan. Izidi: Olimpija — Bor B 2:0 (15:7, 15:6) Bor A — Alimpija 2:0 (15:11, 15:9) Bor A — Bor B 2:0 (15:5, 15:1) R. S. ZA POKRAJINSKI JUNIORSKI NAMIZNOTENIŠKI NASLOV Soffitta pred ekipo Bora V nedeljo so amaterji druge kategorije na Goriškem odigrali samo dve zaostali tekmi, da so tako izpopolnili lestvico pred začetkom povratnega kola, ki bo v nedeljo 26. t. m. > .................................................................................................... Cc^ratu!^0 kT sOe^ko^čaU^z zmago domačinov iz Morara, ter v Gorici Audax in Juventina. Po moči obeh ekip te zadnje tekme sodeč, bi morali zmagati igralci iz Standreža, saj je Audax komaj predzadnja na lestvici in torej tehnično bolj šibka kot pa gostje. Vendar pa so ti v prvem polčasu s preveč ležemo Igro zapravili marsikatero ugodno priliko in prepustili vodstvo bolj požrtvovalnim domačinom. Prvi polčas se je tako zaključil z 1:0 v prid domačinov, ki so potem razliko še povečali na 2:0. šele po tem rezultatu so tudi gostje bolj povezali svoje vrste in zaigrali tako, kot bi morali že v začetku. Prvi gol za goste je zabil Tabaj, nato pa je po dobrem pred-ložku Klavčiča izenačil Batistič ter tako rešil točko za Juventino Sicer pa je po mnenju igralcev pokvaril tekmo tudi sodnik, ki je igro bolj oviral kot pa usmerjal in tudi ni bil dovolj nepristranski. Prihodnjo nedeljo, ob prvem srečanju povratnega kola, bo Juventina počivala. .V «. , , ■», S častnim rezultatom, ki bi bil lahko še bolj ugoden za Borove predstavnike, so Morelj, Moro in Bidovec zaključili tako pričakovano finalno srečanje z igralci Soffitte za pokrajinski ekipni naslov v juniorski kategoriji. Računajoč na neizkušenost borovcev, ki so bili na svojem prvem bodo postali prav lahek plen vi- nastopu, je bilo sklepati, da grane trojice, ki so jo sestavljali Pečar, Russo in Palman. Ob zeleni mizi pa so se stvari zasukale drugače kot 'je večlha predvidevala. Le Pečarju je uspelo jasno pokazati, da je trenutno najmočnejši junior v našem mestu. Ostala dva. Soffittova predstavnika sta bila na istem nivoju kakor. Borovi igralci, čeprav se je Palmami posrečilo, in to je prava beseda, zaključiti v svojo korist vse nedeljske tekme. Prva sta se pornerila Pečar in Morelj. Le v uvodnih momentih obeh setov je bil Morelj kos svojemu nasprotniku. Nekaj časa je celo^ vodil, a pozneje je moral priznati nadmoč svojega protivni-ka. Bidovec je presenetil v svoji prvi tekmi vse, ki so temu dvoboju prisostvovali. Čeprav je prepustil niz Palmanu, mu je bil enakovreden nasprotnik in to je potrdil v naslednjem setu, ko ga je prisilil k predaji. Tudi v tretjem nizu je Bidovec vodil, a se mu je moral zaradi neizkušenosti in tudi nasprotnikove sreče, predati. To je vlilo novega zaupanja igralcem v plavih barvah, ki so spoznali, da ni vrag tako črn kot so si ga predstavljali. Zato je iMoro zaigral bolj ravnodušno in ,7. lahkoto osvojil za svojo ekipo prvo točko v dvoboju z Rus-som. Palman je nato v dveh setih, ki pa sta, kakor kaže sam rezultat, potekala zelo izenačeno, iztrgal zmago Morelju,- Ravno tako izenačena je bila tekma med Rus-som in Bidovcem, čeprav je bil neuspešen in nesrečen zaključek prvega nastopa, je znatno potrl mladega Bidovca. V šesti tekmi sporeda je Pečar brez posebnega truda odpravil Mora, medtem ko je že v naslednjem srečanju Morelj popravil še enkrat rezultat z u-spehom nad Russom, ki bi bil znatno boljši, če ne bi borovec, že prepričan v zmago, nekoliko popustii v drugem nizu. Moro je imel proti Palmanu že dobljeno tekmo. V tretjem odlo-čilnem nizu je dovolil (čeprav je že vodil 10:4), da ga nasprotnik dohiti. To ga ne bi tako drago stalo, če ne bi Palmanu prišla na pomoč neverjetna sreča. Končni izid 7:2 smemo tako smatrati, kljub temu da bi bil lahko znatno bolj ugoden, kot u-speh mladih plavih igralcev, ki bodo morali seveda še precej izpiliti svojo igro. I. P. Izidi: SOFFITTA—BOR 7-2 Pecar-Morelj 2:0 (21:15, 21:14), Palman-Bidovec 2:1 (21:17, 19:21 in 21:17), Russo-Moro 0:2 (14:21, 18:21), Palman-Morelj 2:0 (24:22, 21:18), Russo-Bidovec 2:0 (21:18, 21:18), Pecar-Moro 2:0 (21:15, 21:15), Russo-Morelj 1:2 (22:24, 21:17 in 19:21), Palman-Moro 2:1 (20:22, 21:16 in 21:18), Pecar-Bidovec 2:0 (21:9, 21:13). KOŠARKA Drevi v Gorici Goriziana-Kalev Drevi ob 21.15 bo v dvorani Gin-nastica Goriziana mednarodno prijateljsko srečanje v košarki med domačo ekipo in sovjetskim moštvom Kalev iz Moskve. TENIS ZA DAVISOV POKAL Italija in Jugoslavija nosilki izločilnih skupin LONDON, 20. — Danes so. izžrebali j)are tekmecev za I. kolo turnirja evropske cone za Davisov po kal. Tekme bodo po naslednjem razporedu: V. Britanija (nosilka skupine) • Avstrija, Irska - Švica, Jugoslavija (nosilka skupine) . Luksemburg, Turčija - Argentina, Južna Afrika (nosilka skupine) - Polj' ska, Portugalska, - Norveška, Francija (nosilka skupine) - Bolgarija, Holandska - Madžarska, Maroko • SZ, Belgija - Nemčija (nosilka sku pine), Danska - Finska, Brazilija Španija (nosilka skupine), Izrael Rodezija in Nyassaland, ZAR - Italija (nosilka skupine), CSSR Romunija, Grčija - švedska (nosilka skupine). Smučarske tekme v nedeljo v Žabnicah V nedeljo popoldne so bile pri Žabnicah v Kanalski dolini smučarske tekme v veleslalomu in tekih, katerih se je udeležilo veliko število dijakov italijanskih in slovenskih srednjih šol iz Gorice. Med slovenskimi dijaki sta se uvrstila na pf' vo mesto Maja Leban in Marjan Kranner. SMUČANJE SPITTAL, 20. — V moškem slalomu je v nedeljo presenetljivo zmagal Japonec Joshiharu Fuku-hara pred Avstrijcema Leitnerjem in Burgerjem, medtem ko je v ženski konkurenci zmagala Francozinja Marielle Goitschel pred sestro Christine in Norvežanko Sandvik. ALOJZ RAVBAR Domačini so jo vabili k sebi, pa se jim je zahvalila ln sprejela Marikino ponudbo. Marika Jo Je prijela za podpazduho in šli sta proti njenemu domu, ko da se vračata s pogreba. Izguba doma in vsega, kar Je bilo v njem, je hudo prizadelo Katarino. Poslej se je še bolj usločila v plečih in se vidno starala. Kadar je šla mimo svojega uničenega doma, je ppstala pred njim kakor ob grobu, v katerem leži nekdo, ki Ji je b41 drag. S kalnim pogledom je objemala žalostne ostanke svojega doma in razorano obličje Je pri tem dobilo trpeč izraz. Dnevi so se vlekli z mučno počasnostjo, ki Je napravljala vsakodnevne tegobo še neznosnejše. človek bi moral obupati, če ne bi vedel, da bodo kmalu napočili drugačni časi. Na obzorju se je počasi svitalo: zarja svobode je postajala čedalje vidnejša. To je bila velika uteha tudi za Katarino. Oh, ko bi bilo kaj kmalu konec tem strašnim časom! To je bila njena največja želja poleg želje, da bi se vrnil k nji Ludvik, o katerem še vedno ni vedela, kaj in kako je z njim. Ta njegov molk jo je vse bolj mučil in ji dajal povod za domnevo, da ga ni več, da je padel. Vendar je to domnevo spodrival rahel up: mordji pa je le živ. In ta up Je postal največja opora v njeni osamljenosti. Iz tega upa so klile njene misli, kako si bosta s sinom uredila novo življenje. Na razvalinah prejšnjega doma bo zrasel nov dom in v njem bo ob ljubljenem sinu preživela vsaj še nekaj srečnih dni. V tem upanju Je preživljala čas, ki je prinašal konec vojne. Nekega dne, ko je bilo že čutiti bližino tega konca, se je vrnila z bližnje njive in se usedla za kamnito mizo, ki je stala pred Marikino hišo. Trudne roke je položila na mizo, katere plošča je bila zglajena od dolgoletne rabe, in se zamislila. Pomladanski vetrc je kuštral bršljan na zidu, ki je obkrožal dvorišče, In šaril po krošnji starega oreha, ki je stal blizu vodnjaka. čez čas jo Je potegnil iz zamišljenosti škripot dvoriščnih vrat. »Dober dan, mati Katarina!« sta pozdravila kurirja s karavle P 13. «Dober dan, fanta, dober dan! Kaj povesta lepega? Posedita malo!« «Ne utegneva,* je rekel starejši kurir. «Pismo sva vam mimogrede prinesla.« Izročil ji je pismo in odšel s tovarišem. Katarina si je nemalo presenečena ogledovala pismo, ki je bilo že precej zmečkano in polno podpisov komandirjev kurirskih postaj in datumov prejema in oddaje pisma. Po pisavi naslova je spoznala, da Ji piše sin. Tedaj je vsa prevzeta od nedopovedljive sreče pritisnila pismo k ustom in ga poljubila. Nato je nekaj časa podržala pismo v rokah kakor neprecenljivo dragotino in strmela vanj z očmi, ki jih je ovlažila neizmerna radost. Naposled je začela odpirati pismo, počasi, z rahlo drhtečimi rokami, zdelanimi in prepredenimi z modrimi žilami. Ko je razganila pismo, je brala: «Draga mama! Odkar sem prišel s svojo brigado v Jugt> slavijo, sem Tl že nekajkrat pisal, toda do zdaj nisem prejel niti enega Tvojega odgovora. Ne vem, ali si še živa ali ne, ali so te zaprli ali internirali. Hudo mi je, ker nič ne vem, kaj je s Teboj. Zdaj Ti spet pišem v upanju, da si živa in zdrava in da mi boš odgovorila na to pismo. Veš, mama, veliko sem prestal, odkar sem s svojimi tovariši prišel v Jugoslavijo. Skoraj vsak dan imamo boje z Nemci, četniki in ustaši. Veliko mojih znancev iz Primorske je že padlo. In vsak dan padajo Kljub temu pa zmagujemo. Tako rekoč korak za korakom gonimo pred seboj naše sovražnike, ki se nam srdito upirajo, ped za pedjo osvobajamo našo domovino, in to za ceno velikih žrtev. Vendar upam, da ni več daleč dan, ko bomo končno svobodno zadihali. Iz dneva v dan sem bliže domu, vendar je še daleč do tja. Do zdaj smo prehodili skoraj vso Dalmacijo, kjer so nas izkrcali, Hercegovino in Bosno. V tem času smo bili večkrat tako lačni, da smo jedli travo. Zdaj smo v Liki in z našo armado prodiramo proti Reki in Trstu. Upam, da bom kmalu spet videl naš Trst. Prejšnji teden sem prejel medaljo za hrabrost, včeraj pa me je tov. Jože, komandant mojega bataljona, javno pohvalil za moje zadržanje med zadnjo borbo z ustaši. Mama, fotografija dekleta, ki Ti jo pošiljam, Je fotografija moje punce. Doma je iz Dalmacije. Ustaši so ji zaklali očeta, mater in brata. Zdaj je bolničarka v moji četi. Pred časom mi je med neko borbo rešila življenje. Nikoli ji tega ne bom poplačal. Imam jo rad, ker je poštena, pogumna in dobra, zelo dobra. Tudi ona me Ima rada. Po vojni, mama, se bova poročila. Upam, da ne boš Imela nič proti temu....« Katarina si je z zanimanjem ogledala doprsno fotografijo že na videz prikupnega dekleta. Toda fotografija Je bila pre- luknjana tako, da Je bil dekličin vrat prevrtan. Tudi pismo J® bilo preluknjano. «Kdove kdaj in kje je bilo preluknjano?« je pomislila. Kurirji, ki so se ustavljali pri nji, so Ji često pripovedovali, kako so padli v zasedo ali so bili drugače napadeni od sovražnika. Pri tem pa je temu ali onemu krogla prevrtala nahrbtnik, včasih je ranila kurirja ali ga celo ubila, včasih pa Je le obtičala med pošto. Očitno Je tudi to pismo nosil kurir, ki ga je napadel sovražnik, in pri tem je ena izmed kroge1 prevrtala tudi to pismo. »Kdove, ali je fant ostal živ?« se Je vprašala zaskrbljeno Nato je brala dalje sinovo pismo: «Mama, upam, da se bom srečno vrnil domov. Potem sl bomo vsi štirje — Ti, Ivan, Jaz in Bojana — uredili boljše in lepše življenje. Zdaj pa, mama, ostani mi živa in zdrava! Piši ml, kje J® Ivan, kaj počne kako živi. Odpiši mi na naslov, ki Ti ga pošiljam tu spodaj! Prejmi prav lep pozdrav tudi od Bojane! Na svidenje, mama!« Katarina je dolgo strmela v zadnje besede. Potem je vzdihnila z vidnim olajšanjem, in vsa je bila poživljena, kakor ugašajoča svetilka, ki so ji prilili svetiva. Ko je hotela vtakniti pismo in fotografijo v ovoj, je opazila v njem droben listič. Vzela ga je ven in prebrala, kar Je bilo na njem napisano: «To pismo smo našli pri Vašem’sinu Ludviku, ki Je v borbi ^Nčiftci padel za svobodo. Slava mu! Kapetan Jože Remec, kom. I. bat « ALOJZ RAVBAR KONEC ir ii rr ------— —-------- - - a—■— -------------------- - - ------- ~m . -- --ni-,--- ______ - __ ____________________________ UREDNI81 VO: TRST — UL. MONTECCHI 6 • II. TELEFON »3 808 ln 94-63K - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l-II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 30 - Telefon 37-338 - NAROČNIN A-letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1820 din,, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trfaškeea tiska Trst 11-5374 — Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm t širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 180 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oelasi naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Societk PubbUcitk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska Trst mesečna 800 Ur — Vnaprej: četrt-Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, tržaške ln goriške pokrajine ®*