Stari del mesta začasno odprt za osebni promet
V ponedeljek, 7. januarja, se je pričela druga faza gradnje tretjega in četrtega pasu na »kamniški obvoznici«, ki bo potekala do konca oktobra. Da bi kar čimbolj omilili prometne težave v času gradnje in se izognili večjim zastojem, je Občina Kamnik spremenila prometni režim.
Za osebni promet je odprta Šutna v smeri sever - jug (Kamnik -Duplica) med 5. uro zjutraj in 18. uro. Odprta je tudi povezava proti severu: na Šolski ulici pri športni hali zavijete levo, peljete po Usnjarski mimo Špara, po Japljevi ulici navzgor (mimo Trga Svobode) do Kavarne Veronika in naprej. Nameščene so tudi table in prometni znaki, ki nas opozarjajo na novo prometno ureditev, vzdolž Šut-ne pa so zarisana parkirna mesta, saj nov režim dovoljuje tudi polurno parkiranje.
SAŠA MEJAČ
Takole je Velika planina dan po božiču, 26. decembra, s sončnimi žarki in prelepim snežnim ambientom obdarila tiste srečneže, ki so se nad megleno morje podali iz doline s smučmi, sanmi ali peš, saj planina tudi v tem letnem času nudi možnosti za sprostitev in aktivno preživljanje prostega časa. Zadovoljni obiskovalci so na ta dan doživeli lepoto planine v vsem njenem sijaju, kar je zagotovo marsikateremu polepšalo zaključek starega in začetek novega leta.
Da bi le zima prinesla še kaj snega!	ANITA MEJAČ
Blagoslov konj na Zduši in v Zgornjem Tuhinju
Na praznik mučenca in zavetnika konj sv. Štefana, 26. decembra, potekajo po mnogih krajih slovesne blagoslovitve konj za njihovo zdravje in zdravje vse živine. Tudi v naši občini je bilo več takšnih slovesnosti, največji v Zgornjem Tuhinju in na Zduši pri Mekinjah.
Blagoslovitve konj na Zduši, ki je potekala že tretje leto zapored, so se udeležili konjerejci in ljubitelji konj zlasti iz severnega predela naše občine (Stranje, Godič, Zduša, Mekinje, Brezje), ki jim je blagoslov podelil mekinjski župnik dr. Pavel Pibernik.
V Zgornjem Tuhinju (na sliki) so se konjeniki in konji ter številni občudovalci konj zbrali pred župnijsko cerkvijo Marije Vnebovzete v Zg. Tuhinju, domači župnik pa jim je podelil blagoslov ter blagoslovil sol za potrebe ljudi in živine.
Foto: Damjan Hančič
	■
	
	
	
	
	
	
ii	VO	D6TERM Varčuj mo z energijo! ototne De Dietlich A ogrevalna jalke	. « i » « i o u , X tehnika
STIEBEL ELTRON		
		
Dediščina arhitekta Jožeta Plečnika v Kamniku in okolici (V.)
Kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu
Frančiškan Martin Perc, ki je po til načrtovanja prenove kapele v letu 1946 vodil obnovo cerkve sv. frančiškanskem samostanu. Danes Benedikta v Stranjah, je arhitekta se zdi, da je ta majhen prostor kot Jožeta Plečnika pritegnil k obno- galerija vseh značilnosti Plečniko-vitvenim delom tudi v drugih cer- vega načina načrtovanja - nobena kvah. Po tem, ko je v letih 1950 in rešitev ni naključna, vsaka oblika 1951 v župnijski cerkvi v Nevljah ima svoje simbolno sporočilo, na novo uredil krstilnico, se je lo- Več na 8. strani.
IZ VSEBINE:
Urbanistične delavnice o ureditvi vodnega in obvodnega prostora Kamniške Bistrice na strani 2
NAŠ POGOVOR na strani 4
z Dušanom Šuštarjem, direktorjem podružnice NLB Gorenjska in Kamnik
NAŠI JUBILANTI na strani 5
Biserne in zlate poroke, planinci-jubilanti
KULTURA na strani 7
PRAZNIČNI DECEMBER na strani 9
Silvestrovanje na Glavnem trgu, jaslice, uprizoritve živih
jaslic v Mekinjah in Snoviku
MED MLADIMI na strani 12
ŠPORT - ZANIMIVOSTI na strani 13
CENTER Z A TUJE JEZIKE Breznikova IS 1230 Domžale
VPISI
V JEZIKOVNE TEČAJE za otroke in odrasle
•S 01/721 69 13,729 24 86
041/317 444 www.dude.si
©080 22 36

la fopfo im in pmtad
www.hp.commerce.si
STROJNI TLAKI
031/689 832 HITRO, KVALITETNO, PO UGODNIH CENAH
Med prednostnimi nalogami Osnovne šole Frana Albrehta s podružnicami v tem šolskem letu je projekt z naslovom Vzgoja za nenasilje. Del projekta je tudi božično-novoletni koncert, ki so ga učenci matične šole in podružnične šole na Vranji Peči skupaj z mentorji pripravili 18. decembra v jedilnici šole. Predstavili so plesne, pevske, dramske, gledališke, likovne in gospodinjske aktivnosti. Več na 5. strani.
Naslednja številka Kamniškega občana izide v četrtek, 31. januarja. Članke oddajte do petka, 25. januarja, zahvale in oglase pa do torka, 29. januarja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac@sioLnet
v Kamniku, Ljubljanska 5d (nekdanja Noč in dan)
ODPIRA VRATA V SOBOTO, 19. JANUARJA, OB 10. URI
-.S $•' S 5
'$S!W3S-
•	hitra hrana: sveži sendviči z dupliškim kruhom, hamburgerji, hot-dog, klobase, ocvrt krompirček, ocvrti medaljončki, pečen piščanec ...
•	vse vrste kruha in peciva, krofi
•	trgovina z osnovnimi živili
•	odprta vina iz vinotoča
•	kava in topli napitki - take away
Obiščite nas od ponedeljka do sobote od 6.30 do 23h!
W
ManueL
Caffe
Zaključene urbanistične delavnice o ureditvi vodnega in obvodnega prostora Kamniške Bistrice
V sklopu urbanističnih delavnic, ki jih je Občina Kamnik skupaj s podjetjem Populus d.o.o. pripravila z namenom, da se s krajani krajevnih skupnosti vzdolž Kamniške Bistrice pogovorijo o ureditvi njenega obrežja in skušajo poiskati kar najbolj ustrezne rešitve za uravnotežen razvoj vodnega in obvodnega sveta Kamniške Bistrice, sta se v novembru zvrstila še drugi in tretji sklop delavnic. V razpravo o prihodnji podobi območja vzdolž Kamniške Bistrice so se vključili tako občinska uprava in pripravljale! kot tudi stroka in krajani (KS Kamnik-Center, Novi trg, Mekinje, Perovo, Duplica, Šmarca, Volčji Potok), ki jim ni vseeno kakšna bo bodoča podoba vodnega in obvodnega prostora Kamniške Bistrice. Rezultati izvedenih urbanističnih delavnic naj bi služili kot osnova za pripravo prostorskih dokumentov in prihodnjih posegov v to občutljivo območje, pomembno za kvaliteto našega življenja.
Predsednike krajevnih skupnosti ob Kamniški Bistrici, ki najbolje poznajo stališča in probleme posameznih delov občine in nenazadnje tudi krajanov, smo povprašali o tem, kakšno ureditev tega območja podpirajo, kako so krajani vezani na prostor ob reki in kakšen vtis so pustile izvedene urbanistične delavnice.
Bogdan Pogačar, predsednik KS Duplica:»V KS Duplica se zavzemamo, da bi bil prostor ob reki Bistrici namenjen preživljanju prostega časa v naravi. V tem naravnem okolju ob reki bi lahko uredili različna območja (piknik prostor, trim točke ob rekreacijski poti, otroška igrala, parkovna oprema,...), ki bi jih povezovala predvidena rekreacijska pot.
Zaradi goste poselitve v KS Duplica ne podpiramo dodatnih še nepredvidenih industrijskih in večjih stanovanjskih kapacitet, vendar se moramo zavedati, da v tem primeru govorimo o ožjem, 15-metrskem pasu ob reki Bistrici. Bistvenega pomena pa se nam zdi tudi spoštovanje zasebne lastnine, zato smo v KS Duplica povabili krajane in lastnike zemljišč, da se udeležijo urbanističnih delavnic in tako neposredno izrazijo svoj interes.
Zaradi pomanjkanja zelenih površin ob stanovanjskih predelih je ohranitev in ureditev pasu ob Bistrici bistvenega pomena za kvaliteto življenja ne samo v naši KS, ampak tudi širše v občini Kamnik. Pomembno pa je tudi, kako se bo ta prostor uredil in še bolj pomembno, kako kva-
litetno se bo vzdrževal.«
Andrej Perčič, predsednik KS Perovo: »Na delu Kamniške Bistrice, ki sodi pod KS Perovo, so po predstavljenem projektu predvidene le rekreacijske poti. S tako namembnostjo prostora ob reki se strinjamo. Sicer pa so krajani izrazili ostro nasprotovanje kakršnikoli morebitni gradnji oz. drugi namembnosti na tem območju. V KS Perovo nam je ostalo le še malo zelenih površin in te si želimo ohraniti.
KS Perovo je in bo tudi v prihodnje glede na to, da so razen ožjega zelenega pasu ob reki površine večinoma pozidane s stanovanjskimi hišami in bloki, močno odvisna in vezana na Kamniško Bistrico ter prostor ob njej. Zaradi goste pozidano-sti področja je interes krajanov ohraniti zelene površine, prostor nameniti le rekreacijskim potem in najvažneje - pred vsemi drugimi projekti je potrebno sanirati strugo Kamniške Bistrice. Posledice poplave iz leta 1990 so še vedno vidne in so se z letošnjo vodno ujmo še izraziteje pokazale. Poplava je povzročila ogromno škodo in ponovitve podobnega ne smemo dovoliti. Zato je glavna misel krajanov le ena - najprej sanirati strugo Kamniške Bistrice in šele nato urediti rekreacijske poti ob reki; če ne bomo storili prvega, bomo ostali tudi brez drugega.
Na delavnicah so krajani podali svoje mnenje, ki ni bilo politično in za katerega upamo, da bo upoštevano pri nadaljnji pripravi projekta.»
Dušan Drolec, predsednik KS Šmarca:
»Delavnice s temo vodnega in obvodnega pasu Kamniške Bistrice so celovit sistemski pristop za urejanje tega prostora. Oblika delavnic je velik napredek, saj na organiziran način zajema interes širše zainteresirane javnosti.
V KS Šmarca smo krajani na delavnicah izrazili različna mnenja, potrebe in interese. Prevladal je predlog ureditve prostora v smislu prostočasnih, rekreativnih dejavnosti. Osnovna povezava naj bi bila sprehajalna pot, poleg pa kolesarska steza. Na območju za tovarno Menina je večji prostor v lasti občine Kamnik, ki je zelo primeren za ureditev športno rekreativnega centra, ki ga Šmarca nujno potrebuje. Tu naj bi združili vse starostne skupine krajanov, kar pomeni od otroškega igrišča, različnih igrišč za igre z žogo, krajše atletske steze do balinišča. Močno je bil izražen tudi predlog povezave z Volčjim Potokom. V ta namen je bila na večini predlogov
vrisana povezovalna brv preko Kamniške Bistrice. Služila naj bi povezavi kolesarskih poti in peš poti.
Če na kratko povzamem, izredno pozitivno, dober odziv krajanov, pomembno je samo, da projekt teče dalje s polno podporo občine Kamnik in da bodo lahko ideje zaživele v praksi.«
Franc Sršen, predsednik KS Volčji Potok je pojasnil, da krajani in svet krajevne skupnosti zastopa ista stališča kot KS Šmarca, saj si želijo skupnega, usklajenega urejanja prostora ob Bistrici vse do meje z domžalsko občino, ki bo vključevalo ureditev igrišč, kolesarskih in sprehajalnih poti... »S skupnimi močmi in dobrim sodelovanjem nam bo uspelo«, optimistično zaključi Sršen.
SAŠA MEJAČ
Državni svetnik je domžalski župan Toni Dragar
21. novembra so v Domu kulture Kamnik potekale volitve predstavnika lokalnih interesov v Državni svet za območje SV od Ljubljane (to je območje upravnih enot Kamnik, Domžale in Litija). 25 elektorjev je z 11 glasovi podpore za državnega svetnika izvolilo domžalskega župana Tonija Dragarja (LDS).
7 glasov podpore je dobil Roman Dobnikar (SD) iz Komende, 6 glasov Marija Juteršek (NSi) iz Lukovice. Zanimivo je, da kamniški kandidat Iztok Debevec ni dobil niti enega glasu, kar pomeni, da zanj niso glasovali niti tisti, ki so ga izvolili za kandidata za svetnika v Državni svet, oziroma niti eden od šestih kamniških elektorjev, kaj šele, da bi kamniška politika pokazala tolikšno mero zrelosti, da bi Kamničani imeli predstavnika v Državnem svetu.
Tako upamo, da bo domžalski župan Toni Dragar, ki se aktivno vključuje v problematiko kamniško-domžalskega območja, v zadnjem obdobju predvsem glede oblikovanja pokrajin, upošteval in zastopal tudi interese svoje sosede - kamniške občine.
SAŠA MEJAČ
Bo rekreacijska os od mesta Kamnik do meje z domžalsko občino letos urejena?
Urejanju kolesarskih in pešpoti namenjajo v občini Kamnik v zadnjih letih veliko pozornosti. Na podlagi idejne zasnove projekta urejanja kolesarskih in pešpoti, ki obsega urejanje poti od izvira Kamniške Bistrice do občine Domžale in na drugi strani skozi celotno Tuhinjsko dolino, so v lanskem letu uredili pot od Kamnika oziroma Vase-nega skozi Tuhinjsko dolino do Motnika.
V letošnjem letu so aktivnosti usmerjene v ureditev kolesarske poti ob reki Kamniški Bistrici od Kamnika proti domžalski občini. Med prioritetnimi odseki je pot od brvi pri Titanu na Perovem do poslovnega centra Perovo (Avto Cerar). Na tej poti, ki jo vsakodnevno uporablja veliko ljudi, so bila jeseni opravljena vzdrževalna in sanacijska, saj je septembrsko neurje pot
in brežino Kamniške Bistrice precej poškodovalo. Ureditev rekreacijske poti na tem odseku z umestitvijo kolesarske in pešpoti s pripadajočo kolesarsko infrastrukturo (usmerjevalne in informacijske table) in osnovno urbano opremo (počivališča, koši za odpadke, fontana za pitje) s parkovno javno razsvetljavo čaka na realizacijo v letošnjem letu.
Na območju Šmarce Občina Kamnik ne more nadaljevati s projektom kolesarskih poti, saj pot po projektu poteka tudi po zemljiščih, ki so v lasti fizičnih oseb, s katerimi pa dogovori za pridobitev lastninske ali vsaj služnostne pravice niso bili uspešni.
Upamo, da bo razumevanje in sodelovanje odprlo pot kolesarjem in sprehajalcem tudi v Šmarco in naprej.
Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure, ponedeljek od 8. do 15.ure, torek in četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 17.1. 2008.
Skupinska slika z delovnega srečanje v Gamlitzu. (foto Andreja Eržen)
Mednarodno sodelovanje pobratenih mest Kamnik -Trofaiach v letu 2007
Obe občinski upravi, tako iz Kamnika, kot tudi iz Trofaiacha, sta tudi v preteklem letu uspešno sodelovali v skupnih programih (npr. v okviru občinskega praznika v Kamniku, udeležba kamniških občinskih svetnikov ob blagoslovitvi novih orgel v cerkvi Sv. Ruperta v Trofaiachu) in v medsebojni izmenjavi, ki jih vodita in organizirata, hkrati pa sta spodbujali in podpirali sodelovanje društev ter šol iz obeh občin na področjih:
kulture:
-	Pevski zbor Trofaiach - gostovanje v Kamniku (cerkev na Lokah 26.-27.5.2007,
-	Komorni pevski zbor Šutna: blagoslovitev orgel v cerkvi Sv. Ruperta (23-9.2007);
športa in izobraževanja:
-	planinstvo: 110-letnica koče na Kokrskem sedlu, Dan kamniških planin (21.-22.7.2007) in dvodnevni obisk planin v okolici Trofaiacha (1.-2.9.2007);
* odbojka: mednarodni turnir v odbojki - ženske (športna dvorana pri OŠ Frana Albrehta, 9 9 j
-	šah: šahovski dvoboj med Šahovskim društvom Kamnik in
Šahovskim društvom Trofaiach v Trofaiachu (16.6.2007);
* smučanje: učenci OŠ Šmartno -Trofaiach (26.-29.12.2007);
turizma in podjetništva:
-	predstavitev Občine Trofaiach s turističnimi prospekti v novem TIC-u v Kamniku;
-	v okviru narodnih noš udeležba predstavnikov iz Trofaiacha na povorki s predstavitvijo oblačilne kulture;
-	od 9.-10.11.2007 sodelovanje kamniških podjetnikov na sejmu v Trofaiachu.
Predstavniki občinskih uprav
Kamnika in Trofaiacha so se konec novembra srečali na rednem vsakoletnem sestanku, ki je bil tokrat v Gamlitzu (Avstrija), kjer so pregledali rezultate medsebojnega sodelovanja v preteklem letu. Poleg izmenjave predlogov in možnosti za utrditev ter nadaljevanja sodelovanja na mednarodnem področju na področju kulture, športa, šolstva oz. izobraževanja ter turizma in podjetništva so ocenili, da je bilo v preteklem letu sodelovanje, tako kot leto poprej, zelo uspešno in plodno.
M.R.
Prednovoletno srečanje s kančkom smeha in radosti
Župan Tone Smolnikar je na tradicionalno prednovoletno srečanje, ki je letos ponovno potekalo v Domu kulture Kamnik, 17. decembra, povabil občinske svetnike in funkcionarje, častne občane in zaslužne Kamničane, direktorje kamniških podjetij, ravnatelje šol, direktorje ustanov in druge pomembnejše osebnosti kamniškega kulturnega življenja. Družabno srečanje in voščila so pospremile besede župana Toneta Smolnikarja, ki je opisal dosežke občinske uprave v letu 2007 in načrte za prihodnost, ter sproščene misli igralke Zvezdane Mlakar. Na humoren način smo lahko spoznali vrsto tako ženskih, kot tudi moških skrivnosti.
PREGLED LETA 2007 V KS PEROVO
Člani sveta KS Perovo smo štiriletni mandat in leto 2007 pričeli v prostorih PGD Kamnik s sedmimi polnimi registratorji prejšnjih svetov KS. Soglasno smo se odločili, da bomo z delom nadaljevali drugače in predvsem aktivnejše. Zato smo si postavili več ciljev, med njimi bolj organizirano delovanje KS in vzpostavitev stika s krajani.
Ob koncu leta je skrajšan in najpomembnejši seznam novosti in opravljenega dela sledeč: s pomočjo Občine Kamnik in SKG upravnika d.o.o. opremljeni prostori na Steletovi cesti 25,37. izvedenih uradnih ur, na katerih nas je obiskalo 31 krajanov; telefon, telefaks, mobitel, elektronski naslov; spletna stran, na kateri nas je od 13. novembra do 31. decembra obiskalo 1.685 ljudi, pri pripravi spletne strani nam je pomagalo 13 krajanov; 4 polne vreče zbranih zdravil, oblačila in toaletne potrebščine za ambulanto na Mislejevi v Ljubljani, ki jih je od 15.11. prispevalo 8 krajanov, z akcijo nadaljujemo; 6. opravljenih rednih sej; 37 poslanih dopisov; 54 prejete navadne pošte; obveščanje krajanov o dogajanju preko Kamniškega občana in spletne strani; prostore KS smo brezplačno
ponudili društvu Profilia, ki se ukvarja s svetovanjem in pomočjo odvisnikom od drog in njihovim svojcem; sodelovanje pri pomembnejših projektih: garažna hiša na Zikovi ulici, BI 1-TITAN-SVIT, vodni in obvodni svet Kamniške Bistrice. Na naš predlog je realizirano: vzpostavitev stopnic in klančin pri Mercatorju in pri SKG-ju na Ljubljanski cesti v prejšnje stanje; umiritev prometa in ureditev robnikov pločnikov na Steletovi cesti; postavitev več ekoloških otokov; skrajšanje obratovalnih časov lokalov na Steletovi cesti 25; ureditev dovoza na parkirišče pred stanovanjskim blokom Steletove ceste 5; očiščenje struge Kamniške Bistrice pod mostom na Poti 27. julija; postavitev tabel za prepoved odlaganja kosovnega materiala na Zikovi in Livarski ulici; talna označba razmejitve ceste od dovoza stanovanjske hiše na Kovinarski cesti pri krožnem križišču.
Naša prizadevanja gredo naprej...
Še naprej si bomo prizadevali za zaprtje področja med stanovanjskimi bloki Zikove ulice za promet; prestavitev ekološkega otoka med bloki Zikove na
primernejšo lokacijo; dejansko uresničitev upoštevanja obratovalnih časov lokalov na Steletovi 25; zaprtje ceste mimo Kovinarske lOb; ureditev igrišča za starejše otroke na Zikovi ulici; postavitev grbin in prehodov za pešce med SKG-jem in krožnim križiščem na Steletovi cesti; umiritev prometa na cesti med Svilanitom in vrtcem Sneguljčica na Kovinarski cesti; čim boljše sožitje vrtca Sneguljčica z okoliškimi stanovalci; popravilo mostne ograje čez Kanal, razširitev mostu in varnejša šolska pot na Poti 27. julija; obnova nevarne brvi čez Kanal; sanacija nevarno spodjedenih stebrov mostu čez Kamniško Bistrico; popravilo dela cestišča na Steletovi cesti pri SKG-ju, kjer v primeru dežja zastaja večja količina vode; položitev električnih kablov na Kovinarski cesti pod zemljo; odkrivanje preteklosti Perovega.
Pri svojem prostovoljnem delu sami večinoma ne moremo storiti več kot le posredovati predlogov, zahtev, opozoril, prošenj pristojnim ter čakati na odgovor. Do sedaj smo se in se bomo tudi v prihodnje v okviru svojih pristojnosti trudili po najboljših močeh in le v korist prebivalcev KS Perovo.
KATJA TROTOŠEK, tajnica sveta KS Perovo
Stari del mesta začasno odprt za osebni promet
Spremenjen prometni re- obvoznici«, ki bo potekala vse do žim in obvozi v času izgrad- konca oktobra. Po pogodbi med nje tretjega in četrtega pasu občino Kamnik in Ministrstvom na »kamniški obvoznici«	za promet - DRSC, ki presega
V ponedeljek, 7. januarja, se je milijon evrov vrednosti p roje k-pričela druga faza gradnja tretje- ta (od tega prispeva ministrstvo ga in četrtega pasu na »kamniški 538.000 € in občina 482.000
€), bosta v tem času na delu obvoznice od šolskega mostu do odbojkarskih igrišč (Pod Skalco) zgrajena dva dodatna pasova, namenjena direktnemu prometu proti Ljubljani in proti Tuhinjski dolini. Urejena bosta še dva zavijalna pasova tako, da bodo na celotnem odseku od Šolske do Cankarjeve izvedeni štirje vozni pasovi, rekonstruirana bodo križišča, hodnik za pešce in kolesarska steza ter komunalni vodi (javna razsvetljava, vodovod, ptt, plinovod, NN elektro..) na tem območju.
Občinska uprava pričakuje, da se bo po izgradnji tretjega in četrtega pasu bistveno razbremenil promet na »kamniški obvoznici«.
Da bi kar čimbolj omilili prometne težavje v času gradnje in se izognili večjim zastojem, je Občina Kamnik v dogovoru s Policijsko postajo Kamnik in Komunalnim podjetje Kamnik spremenila prometni režim in v času gradnje odprla Šutno za enosmerni promet. Tako je za osebni promet odprta Šutna v smeri sever -jug (Kamnik - Duplica) med 5. uro zjutraj in 18. uro. Odprta je tudi povezava proti severu: na Šolski ulici (pri športni hali zavijete levo, peljete po Usnjarski mimo Špara, po Japljevi ulici navzgor (mimo Trga Svobode) do Kavarne Veronika in nato naprej. Nameščene so tudi table in prometni znaki, ki nas opozarjajo na novo prometno ureditev, vzdolž Šutne pa so zarisana tudi parkirna mesta, saj nov režim dovoljuje tudi polurno parkiranje.
SAŠA MEJAČ
SESTANEK PRI MINISTRU ZA PROMET IN ZVEZE
Ukinitev omejitve vožnje težkih tovornjakov skozi Tuhinjsko dolino zaenkrat ostaja
Drugi delovni dan letošnjega leta je na mojo prošnjo in prošnjo poslanca Rudija Veršnika minister_za promet in zveze Radovan Žerjav s sodelavci Direkcije RS in Družbe za državne ceste na sestanku v Ljubljani predstavil izhodišča in njihove strokovne utemeljitve v zvezi s sprostitvijo prometa skozi Tuhinjsko dolino. O tej temi smo z dodatno uvrščeno točko dnevnega reda razpravljali tudi na zadnji, lanski decembrski seji občinskega sveta. Občinska uprava in svetniki so opozorili na nevarnost, ki jo prinaša ta predlog ministrstva. Na to sva s poslancem opozorila tudi ministra in sodelavce, še posebej na dejstvo, da gre v precejšnji dolžini »Tuhinjke« tudi za nevarne šolske poti, še posebej pa so nevarni odseki v Tesnicah, Srednji vasi, pri Čibru....
Razumljivo naju niso prepričali vsi argumenti sogovornikov, ki so zatrjevali, da bodo v prihodnjih mesecih proučili, ali se bo promet res povečal, ali se bo povečala tudi varnost v prometu. Ob tem sem poudaril, da bodo za nas prave številke štetja in obremenitve te ceste predvsem tiste, ki bodo beležile promet v spomladanskih oz. poletnih mesecih. Pogovor je jasno nakazal tudi skrb sogovornikov
in na drugi strani razumljivo tudi pritiske, ki jih izvajajo avtoprevozniki.
V drugem delu pogovora pa smo se pogovarjali o omejitvi uporabe dela državne ceste R1-225, ki jo prav tako opredeljuje Pravilnik o omejitvah uporabe državnih cest. Gre za odsek iz Kamnika proti Stahovici, kjer je zaradi neustrezne nosilnosti premostitvenega objekta (pri velikem jezu) prepovedan promet za vozila, katerih skupna masa presega 18 ton.
Ker se je po omejitvi tega dela ceste pojavilo več informacij, da je DRSC znižala nosilnost na pobudo župana, objavljam del zapisnika Ministrstva za promet o njihovi odločitvi: »S strani Ministrstva za promet in Direkcije RS za ceste so bile v zadnjem času izvedene določene aktivnosti, s ciljem nevzpostavitve ukrepov oziroma prenehanja razlogov za omejitev uporabe tega dela državne ceste in s tem alarmantnega stanja na cestah, ki jih uporablja podjetje Calcit, d.o.o.. Analiza stanja cestnih odsekov, na katerih se odvija izvorno ciljni promet obratov omenjene gospodarske družbe, je pokazala, da ti cestni odseki nimajo ustreznih elementov in nosilnosti za normalno odvijanje prometa težkih tovornih vozil, ki s svo-
jo širino in osno obremenitvijo ogrožajo prometno varnost drugih udeležencev v prometu in uničujejo zgornji ustroj cest.
Zaključki analize stanja in sklepi kasnejših dogovorov med Ministrstvom za promet, Občino Kamnik in podjetjem Calcit, d.o.o., kot čezmernim uporabnikom teh cest, so bili osnova za pripravo predloga »dogovora o skupnem vlaganju sredstev za izboljšanje stanja prometne varnosti in nosilnosti regionalnih cest Rl-225/1424 Kamnik (Mekinje) - Stahovica ter R3-923I1087 Stahovica - Kamniška Bistrica«, katerega podpis je podjetje Calcit, d.o.o., zavrnilo in odstopilo od dogovorjenega sofinancerskega deleža. Ker s tem ni bila zaprta finančna konstrukcija projekta, so bile nadaljnje aktivnosti začasno ustavljene. Po ugotovitvah Direkcije RS za ceste večja takojšnja vlaganja v te cestne odseke izključno s strani države niso upravičena. Na podlagi 32. člena ZJC-UPB1 lahko obnovo javne ceste sofinancira uporabnik, kateri zahteva njeno posodobitev z boljšimi elementi in v večjem obsegu, kot to zahteva povprečen obseg in struktura cestnega prometa. Vlaganja države v posodobitev teh cestnih odsekov so lahko razporejena le na daljše časovno obdobje, v kolikor ni zainteresiranosti gospodarske družbe po skupnem vlaganju. S strani ostalih uporabnikov obravnavanih cest ni podanih predlogov za spremembo sedanje prometne ureditve.«
Dejstvo je namreč, da ministrstvo že nekaj let od podjetja Calcit zahteva, da prispeva nekaj sredstev za obnovo te ceste oz. za prekomerno obremenitev. 15. novembra 2006 smo se na ministrstvu skupaj s podjetjem Calcit dogovorili o pripravi dogovora, ki sem ga podpisal maja lani, po katerem naj bi v prihodnjih štirih letih občina in država prispevali po 300.000 eur in Calcit 400.000 eur.
Na koncu smo se dogovorili, da je potrebno obnoviti pogovore o sofinanciranju, s čimer bo lahko razrešeno tudi vprašanje obremenitev tega dela regionalne ceste.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
OBVESTILO
O NOVEM PROMETNEM REŽIMU V STAREM DELU KAMNIKA
Zaradi gradnje tretjega in četrtega pasu na kamniški obvoznici je delno spremenjen prometni režim v starem delu Kamnika.
Tako je vsak dan, razen ob vikendih in praznikih, v času od 5.00 ure zjutraj do 18.00 ure popoldan odprta cesta za enosmerni promet osebnih vozil in tovornih vozil do največje skupne mase 3,5 ton skozi Šutno v smeri sever-jug.
Z južne strani proti severnem delu mesta pa je ves čas odprt enosmerni promet s Šolske ulice po Usnjarski mimo trgovskega centra Spar, naprej mimo Trga svobode po Japljevi in nato mimo kavarne Veronika proti Glavnemu trgu.
Dela na obvoznici bodo potekala predvidoma do konca meseca oktobra 2008 in ves ta čas bo v veljavi spremenjen prometni režim.
OBČINA KAMNIK
Vi sprašujete, župan odgovarja
Se bomo več vozili s Kamničanom?
S.D. sprašuje o namerah novega vodstva Slovenskih železnic, povezanih s kamniško progo.
Medtem, ko se proti Ljubljani in v obratni smeri valijo kolone osebnih vozil, pa že vrsto let opažamo skromno število potnikov na »Kamničanu«. Podobno je tudi na številnih drugih progah v Sloveniji.
Vodstvo Slovenskih železnic je prvič povabilo na pogovor vse župane, katerih občine gravitirajo proti središču Slovenije. Namen sestanka je bil, da neposredno slišijo naša razmišljanja, kako s cest preusmeriti čimveč potnikov.
Dejstvo je, da v Ljubljano vsak delovni dan iz okoliških občin potuje 120.000 migrantov, od tega polovica z osebnimi avtomobili. 82% vsega tovora se še zmeraj pripelje po cesti. Posledično se je v zadnjih letih močno povečal tudi promet po železnici, saj v jutranjih in popoldanskih konicah pripeljejo za tretjino več potnikov kot pred petimi leti. Slabe razmere na državnih železnicah pa trenutno ne dopuščajo večjega in hitrejšega prevoza, zato je za marsikoga od nas še zmeraj nezanimiv. Vozni park je v povprečju star več kot 30 let, temu so primerne tudi potovalne hitrosti. Tako »Kamničan« vozi z hitrostjo
46 km/uro predvsem zaradi zastarele enotirne železnice in poteka križanja vlakov.
Vodstvo železnic nam je predstavilo ukrepe, saj se predvideva večji investicijski zagon s pomočjo državnih in evropskih sredstev. Vlaganja v razvoj naj bi potekala v geometričnih krogih, gledano iz Ljubljane navzven. Do leta 2011 naj bi kupili 20 različnih voznih sredstev in do leta 2013 trideset sodobnih potniških vagonov. Predvidevajo, da bodo s temi in nekaterimi drugimi ukrepi, kot so prenova signalizacije, prog, postajališč, dokončanje elektrifikacije ljubljanskega vozlišča, skrajšali potovalni čas za 20 odstotkov.
Vse to pa mora potekati skladno z razvojem potniškega prometa v regiji in v sodelovanju z občinami, da bi pripravili prostorske in druge možnosti. Na kamniški progi predvidevajo poleg obnove proge, signalizacije in posodobitve postajališč, izgraditi še novo postajališče na Zapricah.
Sam sem v razpravi izpostavil nekatere probleme, ki so specifični za kamniško progo in tudi sistemska vprašanja, povezana z občinami in Slovenskimi železnicami. Še vedno ni rešen spor v zvezi z vzdrževanjem križanj cest z železnico (postopek teče na sodišču), postopki za pridobivanje dovoljenj in izgradnjo signalnih naprav so prepočasni (v zadnjih letih smo s sofinanciranjem Občine Kamnik uredili
štiri avtomatske signalno varnostne naprave), hitreje seje potrebno odzivati tudi pri željah SŽ, ko gre za pripravo prostorskih planov. Res, da so konec leta 2007 uvedli »hitri vlak« z odhodom iz Kamnika ob 8. uri zjutraj in odhodom iz Ljubljane ob 16.46. Želeli bi si še več takšnih vlakov, katerih odhodi in prihodi bi morali bolj slediti zahtevam in željam Kamničanov.
Ali bodo slovenske železnice prestavile svoj razvoj v višjo prestavo bo pokazal čas!? Mi vsekakor ne moremo biti zadovoljni s 480potniki, kolikor se jih ob delovnikih samo iz Kamnika vozi na tej relaciji. Iz obljub in pogovora, kjer so bili prisotni tudi župani bolj oddaljenih občin, smo razbrali, da želijo železničarji ponuditi boljše in predvsem usklajene prevoze z uporabniki, seveda v okviru denarja in razvojnih možnosti, ki pa jih predvsem narekuje država.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Kako dolgo bo še dovoljeno parkiranje po pločnikih in cesti pred novimi bloki na Duplici ?
Vse več je pripomb glede pravega parkirnega kaosa na pločnikih ob novih (BI7) blokih na Duplici in vmesni cesti, ki pelje z glavne Ljubljanske ceste proti trgovini Color Medvode in naprej do objektov. Na to opozarja tudi svetnica Nives Matjan in pojasnjuje, da je že ob 6. uri zjutraj zaradi parkiranih vozil po pločnikih in kar na cesti ob baru »Carpe diem« izhod na glavno cesto onemogočen, pa tudi preglednost ob zavijanju na glavno cesto je slaba. Na njeno vprašanje kdo lahko uredi razmere (npr. pločnike zaščiti s količki) občinska uprava odgovarja, da na tem območju res prihaja do kršitve cestno-prometnih pravil oz. se parkira na način, ki otežuje varno in tekoče odvijanje prometa. Kršitve se praviloma pojavljajo na zemljišču pare. št. 1384/2 k.o. Podgorje, ki pa je v zasebni in ne javni lasti. Zaradi tega občina nima možnosti urejanja prometa (niti ne z represivnim ukrepanjem), vse dokler zemljišča, ki sicer v naravi predstavljajo prometne površine, ne bodo prešla v last občine. Ker pa je problem zares pereč in prihaja do ogrožanja varnega odvijanja prometa, občinska uprava na ta problem s prošnjo za poostren nadzor opozarja pristojno policijsko postajo v Kamniku.
Pouk diatonične harmonike dražji od pouka citer
Zakaj občina Kamnik diskri-minatorno subvencionira učence Glasbene šole Kamnik? To vprašanje je izpostavil svetnik Marjan Osolnik in ga podkrepil s podatki, ki jih je pridobil na Glasbeni šoli Kamnik: Občina Kamnik iz proračuna pokriva stroške profesorja (plačo), ki poučuje citre, učenci citer tako plačujejo enako šolnino kot učenci ostalih inštrumentov - 21 EUR mesečno. Učenci, ki obiskujejo program diatonične harmonike, pa plačujejo polno ceno, ki je 100% višja in znaša 42 EUR mesečno. V program
za igranje citer je trenutno vpisanih 18 učencev, v program diatonične harmonike pa 22 učencev. Z minimalno vsoto v občinskem proračunu bi lahko izenačili finančno dostopnost za učence v Glasbeni šoli Kamnik, predlaga svetnik Osolnik.
Kot pojasnjuje Anton Kamin, Glasbena šola Kamnik izvaja program nižje glasbene šole skladno z doktrino Ministrstva za šolstvo in šport v maksimalno dovoljenem obsegu. Sofinanciranje citer je kot dodatni program vključen v proračun na podlagi strokovno utemeljenega predloga s strani vodstva glasbene šole. Za poučevanje diatonične harmonike takega predloga občina ni prejela. Predvidevalo se je, da bo resorno ministrstvo oba programa vključilo v redno dejavnost glasbene šole, kar pa se zaradi varčevalnih ukrepov ministrstva še ni zgodilo. Vodstvo glasbene šole bo pripravilo predlog o vključitvi diatonične harmonike kot nadstandardni program v redno dejavnost. Občinska uprava ga bo preučila in glede na dolgoročno obvladovanje stroškov občinskega proračuna pripravila predlog pri obravnavi proračuna za naslednja leta.
Semaforji na kamniški obvoznici delujejo vso noč
Kar precej voznikov, ki se po kamniški obvoznici vozijo v poznih nočnih urah, motijo semaforji, ki delajo vso noč kljub le redkim avtomobilom. Vprašanje, zakaj tovrsten režim, je Tone Rajsar naslovil občinski
upravi in predlagal zgledovanje po sosednjih občinah Domžale in Mengeš, kjer od 23. do 5. ure zjutraj utripajo samo rumene luči.
Mnenje občinske uprave je, da je s stališča prometne varnosti bolje, da semaforji delujejo tudi ponoči, saj so v območju semaforjev tudi prehodi za pešce in kolesarje, ki predstavljajo najšibkejše udeležence v prometu. V primeru, da bi na obvoznici odprli »rumene luči«, bi se vozne hitrosti nedvomno povečale in s tem zmanjšala prometna varnost. Kot navajajo, je splošno znano, da vsi vozniki v območju križišč pospešujejo, ko zagledajo utripajočo rumeno luč na semaforjih.
Bodo v Šmartnem pili vodo iz kamniškega vodovoda?
Ker se po KS Šmarno govori, da bodo krajani pitno vodo dobivali iz Kamnika, je svetnika Toneta Rajsarja zanimalo, ali je ta način cenejši od vode, ki teče sama iz izvira v Šmartnem, kjer je po besedah Rajsarja dovolj vode za vso dolino do Kamnika.
Aleš Škorjanc pojasnjuje, da je na območju Šmartnega in Buča zaenkrat v funkciji vaški vodovodni sistem, vendar pa analize kažejo, da je voda v 80 % odvzetih vzorcih oporečna. Občinska uprava bo na podlagi idejnih načrtov presodila ali je bolj smotrno dobavljati vodo iz vodovodnega sistema Kamnik, ali pa na območju Šmartnega poiskati drug vodni vir. Končna odločitev o tem še ni sprejeta.
DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR VABI GLASOVE TENOR IN BAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE.
Če vas zanima širok zborovski repertoar vseh slogovnih obdobij ter sodelovanje z orkestri, če bi radi razvili ali pa že obvladate petje po notah in osnove pevske tehnike - potem je to vabilo kot nalašč za vas..
Vadimo vsak torek od 20. do 22. ure v 2. nadstropju Glasbene šole Domžale (Kulturni dom Franca Bernika.).
Dodatne informacije dobite na NASLOVU: www.dkz.si
Pogovor z Dušanom Šuštarjem, direktorjem podružnice NLB Gorenjska in Kamnik
NLB se v Kamniku lahko pohvali z izjemno uigranim in uspešnim kolektivom
Dušanu Šuštarju je uprava NLB že pred petimi leti zaupala vodenje kamniške podružnice največje slovenske banke. V naše, kamniško okolje se je hitro in - kot sam pravi - tudi brez težav vključil in se pogosto udeležuje tukajšnjega kulturnega življenja. Skozi svoje delo je pridobil dober vpogled v gospodarsko stanje v naši občini in pravi, da se »zdravje« kamniškega gospodarstva kot celote izboljšuje že nekaj let in da sploh ni tako slabo, kot ga nekateri prikazujejo, še več, zelo dobro je! Tokratni pogovor sva namenila bolj bančnim vprašanjem, še zlasti varčevalnim navadam Kamničanov ter novim načinom upravljanja z denarjem, medtem ko se bova gospodarskim vprašanjem posvetila ob kakšni drugi priložnosti. Med pogovorom Šuštar ni pozabil pohvaliti sodelavcev, dobrega medsebojnega razumevanja ter zelo kakovostnega dela.
Kaj je NLB in še zlasti gorenjsko - kamniško podružnico najbolj zaznamovalo v letu 2007?
Za celotno državo je bil lani seveda daleč najpomembnejši bančni projekt uvedba evra. V NLB smo se z zelo veliko ekipo na to pripravljali kar dve leti, vendar se je to izkazalo za pravilno, saj ob zamenjavi valute nismo imeli niti najmanjših težav. Zato ocenjujemo, da je bil ta projekt izveden optimalno, tako rekoč popolno. Zaradi racionalizacije poslovanja se je kamniška podružnica NLB predlani združila z gorenjsko podružnico, kot je zahteval belgijski del uprave NLB, na poslovanje podružnice s podjetji in občani
določil. V kolikor je v pogodbi navedena fiksna obrestna mera, se obresti za posojilo ne bodo povišale. Če pa je v pogodbi določena spremenljiva obrestna mera, se bo rast obrestnih mer odražala tudi v tem posojilu.
Kako dobro smo se Slovenci v prvem letu navadili na evro -ali njegovo vrednost že dovolj dobro poznamo ali še ne?
Ja, to navajanje na kovance sem tudi sam z velikim zanimanjem spremljal. Ugotavljam pa, da imamo Slovenci z menjavami denarja iz ene valute v drugo že toliko izkušenj, da smo se tudi evrov hitro navadili. Nenazadnje smo v dobrih petnajstih letih jugoslovanske dinarje najprej zamenjali
Kdo je Dušan Šuštar?
Dušan Šuštar je po rodu Dolenjec iz Šentjerneja, z družino pa živi v Mednem. Mednarodne finančne izkušnje je pridobival v Južni Ameriki, nato je vodil projekt ustanovitve novomeške podružnice NLB, sedaj je že peto leto direktor podružnice NLB za Gorenjsko in Kamnik, kjer bo ostal še naslednjih pet let.
V prostem času spremlja najnovejše gospodarske trende v svetu, zelo veliko pa tudi bere. »Vendar ne samo strokovne literature s področja financ, ampak tudi klasična iz francoske, ruske, kitajske literature, nemške filozofe. Zadnje čase predvsem literaturo na temo :»Jem, torej hujšam«. Preden sem prišel v Kamnik, sem veliko igral golf, sedaj, ko imam igrišče na dosegu roke, pa za to nekako ne najdem časa, čeprav me prijatelji pogosto vabijo na golf partije. Zato sem se odločil, da se letos golfa spet lotim bolj aktivno,« nam zaupa. Pogosto se odpravi tudi na Šmarno goro, kondicijo nabira s kakšnim daljšim sprehodom, sem in tja s kolesom in s plavanjem, smučanjem. Velikokrat se Dušan Šuštar odpelje tudi v domače kraje, kjer ima 150 let star lesen vinski hram, v katerem se pogosto srečuje s svojimi prijatelji iz mladih let. Vinograd pa je prodal sosedu gostilničarju, ker zanj zaradi pomanjkanja časa ne more dobro skrbeti. Vseeno pa pravega dolenjskega cvička v njegovem hramu ne manjka.
pa to nima nikakršnega vpliva, saj v Kamniku delajo isti ljudje kot pred tem. Sicer pa ima v Kamniku NLB še vedno daleč največji tržni delež, saj - upoštevajoč plačilni promet podjetij in občanov, posojila, hranilne vloge... - še vedno obvladuje več kot tri četrtine trga.
Kako pa ocenjujete trenutne razmere na slovenskem bančnem trgu, kaj jih najbolj zaznamuje?
Od avgusta lanskega leta bančni trg nedvomno najbolj zaznamujejo rastoče obrestne mere, to pa seveda občutijo tudi naši komitenti. Tudi v bančništvu namreč velja pregovor, da sedmim debelim letom sledi sedem suhih. V zadnjih letih je bila obrestna mera res ugodna za najemanje dolgoročnih posojil za najrazličnejše namene (investiranje, nakupe stanovanj in avtomobilov...), sedaj pa so se obrestne mere močno povišale, NLB mora s svojimi obrestmi slediti evropskim obrestnim meram oz. ECB (evropski centralni banki ), ki določa EURIBOR. V zadnjih mesecih se soočamo tudi z visoko inflacijo, ki je delno posledica uvedbe evra (z rastjo inflacije po uvedbi evra so se namreč soočile tudi druge manjše države, na primer Irska), delno pa jo spodbujajo tudi rastoče cene nafte, ki posledično vplivajo na vse druge cene. Zavedati se je namreč treba, da je zaradi dražjega goriva dražje vse, od žetja pšenice pa do ogrevanja, javnega prevoza in vsega drugega. Cene hrane na svetovnem trgu pa naraščajo tudi zato, ker se vse več žita predeluje v biogorivo.
Se bodo zaradi višjih obrestnih mer podražila samo na novo sklenjena posojila ali tudi že obstoječa?
Višje obrestne mere vplivajo na vsa novo sklenjena posojila, lahko pa tudi na že obstoječa. Kakšen je njihov vpliv na že obstoječa posojila, je odvisno od pogodbenih
za bone, nato za tolarje in lani za evre. Tudi s preračunavanjem ene valute v drugo nimamo težav, saj smo že jugoslovanske dinarje v času velike inflacije pretvarjali v nemške marke in ameriške dolarje, nato smo to počeli tudi s tolarji, ki so jih ob koncu mnogi preračunavali že tudi v evre... Nemci, Italijani in Francozi imajo s sprejemanjem evrov veliko več težav kot mi. S kovanci pa imamo nekoliko težav, saj po mojih opažanjih še vedno ne poznamo dovolj njihove vrednosti in jih še vedno puščamo v trgovinah, branjevkam in v lokalih. V Nemčiji - na primer - na kovance veliko bolj pazijo kot mi. Ljudje se še ne zavedajo, da tovrstno puščanje kovancev na zelo dolgi rok odnese veliko denarja iz našega žepa.
Kako se v zadnjih letih spreminja naš odnos do denarja? Ali Kamničani po zadolženosti kaj odstopamo od slovenskega povprečja?
V času, ko je bil Kamnik še močno industrijsko središče, varčevanje ni bilo potrebno, saj so bile zaposlitve zanesljive, posojila za stanovanja je v nekaj letih požrla inflacija, zato moje generacije država ni spodbujala k varčevanju. Danes so razmere bistveno drugačne, saj je varčevanje postalo nujno. Zadolženost Kamničanov je sicer manjša od slovenskega povprečja, največ posojil najemajo mlade družine za stanovanja, za hiše, seveda tudi za potrošne dobrine. Večinoma se družine odločajo za dolgoročna hipotekarna posojila. Na kamniškem podeželju in med starejšo populacijo, ki si je osnovne življenjske pogoje že ustvarila, pa je zadolženosti relativno malo.
Kako pa je z zadolženostjo kamniških podjetij in podjetnikov?
Podjetja in podjetniki se sicer pogosteje odločajo za posojila, vendar jih tudi dobro obvladu-
Dušan Šuštar: »Zadolženost Kamničanov je manjša od slovenskega povprečja, največposojil pa so občani najeli za nakup hiš in stanovanj v novih blokih, ki so bili v zadnjih letih zgrajeni v Kamniku. Podjetja in podjetniki se za posojila odločajo pogosteje, vendar sposojeni denar zelo premišljeno obračajo in z njim krepijo kapitalsko moč svojih podjetij.«
jejo, se pravi, da sposojeni denar zelo premišljeno obračajo in z njim tudi veliko ustvarijo oziroma pridobijo. V zadnjih letih je v Kamniku - tudi s pomočjo posojil - nastalo in se razvilo veliko uspešnih podjetij. Razveseljivo pa je tudi, da plačilne nediscipline sedaj skoraj ni več, ker so najšibkejši členi v verigi neplačevanja iz nje izpadli, dobra podjetja pa so vsako leto boljša.
Bi glede na to, ko pravite, da kamniški podjetniki znajo oplemenititi kapital, lahko rekli, da se gospodarsko stanje v zadnjih letih v naši občini izboljšuje?
Moja osebna ocena je, da kamniška podjetja - vsaj večina med njimi - v zadnjih letih napredujejo. To velja tako za najmanjše samostojne podjetnike, kot tudi za podjetja. Veliko kamniških podjetij se je s svojim znanjem in izdelki uveljavilo tudi v ujini, pa m ne mislim samo izjemno uspešnega podjetja Elektronček, ampak tudi druga. Med posli kamniških podjetij se najdejo tudi takšni, kot so na primer izdelava opreme za švedsko kraljevo gledališče ali pa izdelava bronastih kipov za francosko Akademijo umetnosti...
Ali se Kamničani po varčevalnih navadah kaj" razlikuje-
mo od drugih Slovencev - se še vedno nagibamo h klasičnim, konzervativnim oblikam ali tvegamo že tudi z nakupi delnic?
Varčevalne navade postajajo vse bolj pestre. Ker se v zadnjih mesecih obresti povečujejo tudi za depozite, so tudi ti še vedno zanimivi. Poleg depozitov se vse več občanov odloča tudi za nakupe delnic, varčevanje v domačih in tujih vzajemnih skladih, pa tudi za rentna varčevanja v kombinaciji z nezgodnim ali življenjskim zavarovanjem. Ravno tovrstna varčevanja so največji doprinos belgijske banke KBC ob njenem vstopu v lastniško strukturo NLB. Veliko Kamničanov vlaga tudi v pokojninske sklade, nekaj pa je tudi takih, ki imajo dovolj kapitala, da se lahko odločijo za tako imenovano privatno bančništvo, ko upravljanje s svojim premoženjem v celoti prepustijo banki. Starejši občani so pri naložbah praviloma bolj konzervativni in se pogosteje odločajo za depozite, mlajši pa tvegajo več, ker želijo tudi večje donose.
Kaj pa vlaganje v vzajemne sklade, ki jih je na slovenskem trgu vsak dan več - menite, da je informiranost vlagateljev dobra ali se odločajo še preveč »na pamet«?
Komercialiasti - svetovalci seznanijo komitente s prednostmi in slabostmi vzajemnih skladov in jim svetujejo pri izbiri najustreznejšega, seveda pa jim točno določenega donosa ne morejo obljubiti. Ne bo pa odveč, če še enkrat povem osnovno pravilo pri izbiri vzajemnega sklada: lanski dober donos nekega sklada še ne zagotavlja tudi letošnjega!
Kakšne pa so varčevalne navade mladih? Kajti čez trideset, štirideset let pokojnine ne bodo več omogočale dostojnega preživetja, zato je pravočasno in sistematično varčevanje postalo tako rekoč nujno...
Mladi so sicer dobro informirani, koliko varčujejo pa je odvisno predvsem od njihovih prihodkov. Študentje, ki nimajo še zaposlitev, kaj šele stanovanj, praviloma tudi še ne varčujejo in tudi ne razmi-
mesečni koledar JANUAR/FEBRUAR
io. do 25. januar - GALERIJA DOMŽALE
Primož Hieng
Soline - med nebesi in zemljo
fotografska razstava, VSTOP PROST
torek, 22. januar ob 20:00 Pesmi dveh domovin
Bernarda Fink mezzosopran,
Marcos Fink basbariton, Carmen Piazzini klavir koncert slovenskih in argentinskih narodnih pesmi
sobota, 26. januar ob 10:00 - Sobotna otroška matineja
Glasbeno gledališče Melite Osojnik
Zgodba o izgubljeni dudi
glasbena predstava za otroke
28., 29., 31. januar in 1. februar ob 20:00 Prešernovo gledališče Kranj
Tone Partljič: Partnerski odnosi
komedija
ponedeljek, 4. februar ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE
Stalna zbirka Galerije Domžale
predstavitev del, ki jih je v zadnjih letih za svojo stalno zbirko odkupovala galerija Domžale. Na ogled do 9. februarja. VSTOP PROST
četrtek, 7. februar ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji
EJQ plays KK
Klemen Kotar saksofon, Marko Črnčec klaviature,
Tomi Purich bobni jazz koncert, VSTOP PROST
INF0 in REZERVACIJE:
tel 722 50 50
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
šljajo o pokojninah. Po prvi zaposlitvi pa se mladi najprej lotijo reševanja stanovanjskega problema, takoj nato pa se odločijo tudi za eno od oblik varčevanja.
Kako naklonjeni pa smo sodobnim, elektronskim oblikam bančništva (Klik, Moba..) in kako te novosti sprejemajo starejši občani?
Sodobne oblike bančništva so vse bolj priljubljene in jih uporablja čedalje več občanov. Starejši večinoma uporabljajo bankomate, tako da je vse manj tistih, ki prvega v mesecu stojijo v vrsti pred okencem za gotovinski dvig pokojnine.
Kamniško podružnico NLB odlikuje tudi sposoben kader ter - kot sami pravite - bolj prijazno in spodbudno delovno okolje v kot v drugih podružnicah. Nedvomno k temu prispevate tudi sami s primernim vodenjem in motiviranjem sodelavcev. V čem je torej »skrivnost« vašega spodbujanja sodelavcev?
uspešnost vaših sodelavcev - izkušnjam, znanju, kompatibilnim osebnostnim lastnostim, spodbudnemu delovnemu okolju...?
Rekel bi, da ima velik vpliv na to dejstvo, da v kamniški NLB delajo predvsem domačini, pa tudi temu, da ima NLB v Kamniku že dolgo tradicijo in je s svojim kadrom spremljala prehod Kamnika skozi tranzicijo in preobrazbo iz nekdaj zelo močnega industrijskega središča. Po drugi strani pa naši zaposleni poznajo tudi strukturo in delovanje celotne NLB do najmanjše podrobnosti. Oboje skupaj pa z lastnostmi, ki sem jih že omenil, prispeva k njihovemu uspešnemu delu. Pomembno je poudariti tudi to, da naše medsebojne odnose ves čas tudi negujemo in poglabljamo, saj se družimo tudi izven delovnega časa - to so neformalna srečanja, sodelujemo tudi na zabavnih in športnih prireditvah celotne skupine NLB, obiskujemo kulturne prireditve, timski duh pa razvijamo tudi na adrenalinskih
Šuštarjevi komentarji nekaterih stereotipov o denarju:
S trditvijo, da »denar kvari ljudi« se Šuštar ne strinja, ker po njegovem prejeti plačo ni nič pokvarjenega, pa tudi v tem, če si z denarjem kaj kupimo ali se odpravimo na kakšen izlet, ni nič pokvarjenega. Če za dober posel dobiš dobro plačilo, je to veselica.
S pregovorom, da je »denar sveta vladar« pa se tudi Šuštar strinja in pravi, da bogataši in velika multinacionalna podjetja s svojimi odločitvami določajo trende na tako rekoč vseh področjih. Čeprav je bančnik, tudi on priznava, da velika količina denarja sama po sebi človeku še ne prinese sreče. »Edino, kar denar omogoči človeku, je finančna neodvisnost in s tem povezana socialna varnost ter večje veselje do življenja, saj lahko počneš tisto, kar si res želiš.« Zapravljanje denarja je tudi v sorazmerju s količino denarja, pravi. Med kamniškimi podjetniki Šuštar še posebej ceni, čeprav ga ne želi posebej izpostaviti, Joca Pečečnika, ker je svoje dobesedno svetovne dosežke in kapital ustvaril z lastno pametjo in znanjem, ne pa s prisvajanjem v tranziciji.
Ja, res je, kar pravite. Še enkrat poudarjam, da so vsi zaposleni v NLB v Kamniku izjemni strokovnjaki in izjemno zreli, razgledani, komunikativni, prijazni in timsko usmerjeni ljudje, ki se med seboj dobro poznajo in zato tudi dobro sodelujejo. Tega je v drugih podružnicah bistveno manj kot v Kamniku. Meni je vodenje takšne ekipe in njeno motiviranje v veliko zadovoljstvo. Kamniški tim pa ni le izjemno dobro uigran, pač pa tudi uspešen. Naši komercialisti in komercialistke sodijo namreč med najuspešnejše v celotni skupini NLB, zato svoje znanje prenašajo tudi kolegom iz drugih podružnic.
Čemu pripisujete tolikšno
preizkušnjah v okviru teambuil-ding delavnic, avtobusnih izletih na Dunaj, v Beograd,.
Kako pa ste se vi vključili v to okolje, ko ste prevzeli vodenje kamniške podružnice? Ste imeli pri tem kaj težav?
Z vključitvijo v to okolje nisem imel nobenih težav, pa čeprav sem prinesel tudi nekaj izkušenj iz povsem drugačnih okolij. Med nami se je delovna, ustvarjalna in kreativna simbioza ustvarila zelo hitro. V primerjavi z mojimi dotedanjimi delovnimi mesti je kamniško okolje pestro: je namreč mestno in deželsko s širšo okolico in to daje poseben, sproščen utrip življenju.
ZORAN JEREB
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Glavni trg 2, 1241 Kamnik	T;
tel:	+386 1 831 82 50	J)
e-mail: kamnik@razvoj.si www.kamnik-tourism.si
V na»Č3i jlam
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Tel.: 831 12 17, E-naslov: www.kam.sik.si
V četrtek. 17.1.2008 ob 17.00: Knjižne čajanke v sodelovanju z Mladinsko kniiao.
Predstavitve knjig, pogovori o knjigah, o tem, kako brati in se pogovarjati o prebranem. Letos se dobimo še: 21.02., 20.03., 17.04. in 15.05.2008.
Vodi: Ivanka Učakar. Vstop prost.
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda. 23.1.2008. ob 19.30. v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: Alžirija - najbolj varna med nevarnimi.
Predava: Senad Osmanaj. Vstop prost.
Sreda, 30.1.2008, ob 19.00 v dvorani knjižnice:
Sledi besedi: pogovor z Bredo Smolnikar. Moderatorka Ana Duša.
Vstop prost.
Kulturno društvo Priden možic DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.org, 041/360-399 ali 01/839-76-06 Petek. 18. januar, ob 20.00 uri Študentski klub Domžale: GUŠTI IN POLONA - koncert vstop prost
Četrtek. 31. januar.ob 18.00 uri
LUTKOVNO GLEDALIŠČE NEBO v koprodukciji s CANKARJEVIM DOMOM
TO JE ERNEST, lutkovna predstava za abonma Kanfnček in izven, vstopnina 4 €
BISERNI IN ZLATI POROČENO
Društvo upokojencev Kamnik je 14. decembra organiziralo sprejem svojih članov, ki so v drugi polovici leta 2007 slavili 60 in 50 let skupnega zakonskega življenja.
Za to priložnost so njim v čast pripravili lep in zanimiv kulturni program. Pri tem so sodelovali folklorna skupina in Predice, za glasbo pa je poskrbel Jože s svojo skupino in harmonikar Božo. Srečanja so se udeležili naslednji pari:
BISERNO POROKO sta proslavila Marija in Franc Cevce iz Vasenega 2. Marija je bila rojena 6.1.1925, Franc pa 2.4. 1917. Poročila sta se 17.11.1949. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, danes ju razveseljuje že tudi 9 vnukov in dva pravnuka.
Z leti se pojavljajo tudi zdravstvene težave, a radostnih
lic povesta, da je iskra ljubezni preskočila srca obeh na veselici na Selih. Zelo sta bila srečna ob sinovi novi maši. Sedaj se bolj posvečata gospodinjskim opravilom.
Biserno poroko sta slavila tudi Marija in Jože Bezovšek s Podgorske ceste v Kamniku. Srečanja se zaradi težkega zdravstvenega stanja, žal, nista mogla udeležiti. Marija je v bolnici, Jože pa skoraj nepokreten. Zanj skrbi sin, ki je tudi težko bolan.
Bisernoporočenca Marija in Franc Cevec iz Vasenega.
Bisernoporočenca Marija in Jože Bezovšek iz Kamnika.
ZLATE POROKE SO SLAVILI:
Frančiška in Peter Berlec Jožica in Franc Belcijan, Marija in Alojz Bučevec iz Srednje vasi 31;	stanujeta v Vrbi 18 pri iz Srednje vasi 40;
Frančiška je bila rojena Lukovici, sta poroko sklenila Marija se je rodila 8. 5.1934, 2.5.1937, Peter pa 27.6.1932.	12.10.1957. Slavljenka Jožica Alojz pa 20.12.1932. Poroko
Na skupno zakonsko pot sta je rojena 3.4.1938, Franc pa sta sklenila 13 7.1957. V zaslepila 13-7.1957. V skupnem 10.9.1927. Z zdravjem sta za- konu sta se jima rodila dva
Zlatoporočenci (z leve): zakonski pari Berlec, Bučevec in Belcijan.
življenju sta dobila pet otrok, rodilo se je že 15 vnukov in en pravnuk. Z zdravstvenim stanjem sta kar zadovoljna, srečanje pri Zlati Kaplji ju je združilo za vse življenje. Se vedno se ukvarjata z delom na kmetiji, Peter pa tudi z različnimi popravili. Zelo srečna sta bila ob rojstvu otrok in ob vselitvi v novo hišo.
dovoljna, dobila sta dva otroka in tudi trije vnuki so se že rodili. Njuna srečanja so bila v domači vasi, saj sta bila soseda. Veselila sta se rojstva otrok in želita, da bi njuno življenje ostalo vsaj še tako tudi v prihodnje. Slavljenka Jožica vneto sodeluje kot ljudska pevka pri Predicah.
otroka, prišli pa so že štirje vnuki. Za zdravje pravita, da je za silo. Rada se spomnita na Trbovlje, kjer sta se prvič srečala kot igralca pri igri. Danes ne sedita križem rok, obdelujeta vrt, pa tudi reševanje križank jima lepša življenje. Kot najsrečnejši dogodek opišeta rojstvo otrok.
Ana in Ivan Kozjek iz Paglavčeve ul. 5 v Kamniku;
Ana je bila rojena 15.10. 1933, Ivan pa 31.5.1933. Na skupno pot sta stopila 24.8.19-57. V zakonu sta dobila enega otroka in prišla sta tudi dva vnuka. Z zdravjem sta zadovoljna, srečanje pri pevskih vajah ju je pripeljalo v zakonski stan. Ukvarjata se z obdelavo vrta in gospodinjstvom. Z veseljem spremljata rast vnukinj.
Antonija in Janez Pančur z Oševka 16;
Antonija se je rodila 7.6. 1935, Janez pa je bil rojen 15.5.1933- Na skupno pot sta stopila 27.10.1957. Seznanjala sta se na vasi in tu se je vnela ljubezen. Zdravje jima dobro služi in si takega želita tudi za naprej. Ukvarjata se z deli na kmetiji in gospodinjstvom. Življenje sta si polepšala z rojstvom dveh otrok in petih vnukov. Zelo srečna pa sta tudi ob doživetju zlate poroke.
g} '•
1
Rezultati redne vadbe so:
*	sposobnost, da si pomagamo v
vseh življenjskih okoliščinah: • izboljšanje zdravja in počutja; * povečana sposobnost koncentracije;
•	samozavest in
spokojnost; • osvoboditev nezaželenih navad ui vezanosti; • samo spozna uje.
Joga V vsakdanjem življenju Domžale
vabi k vpisu
od 21. januarja do 4. februarja
Domžale: v prostorih društva, stara OŠ VencljaPerka, Ljubljanska 58, ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 19. ure,
Kamnik! OŠ 2?.julij, Tomšičeva ulica 9, ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 20. ure,
Radomlje: OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83, ob ponedeljkih, od 18. do 19. ure,
Dragomelj: OŠ Dragomelj, Dragomelj 180, ob torkih, od 18.30 do 19.30.
Teden odprtih vrat:
od 28. januarja do 1. februarja
Informacije:
na telefonu 031 231 440, od ponedeljka do petka, od 12. do 14. ure m na
vcww.joga-v-vsakdanjcm-zivljenju.org/domEaje
Joga v vsakdanjem življenju je neprofitna, humanitarna in nevladna organizacija.
Ana in Alojzij Šimenc iz Tunjiške Mlake 3;
Slavljenka Ana je bila rojena 10.7.1926, Alojzij pa 13.5. 1930. Na skupno pot sta stopila 5.10.1957. V zakonu so se rodili trije otroci, prišli pa so tudi trije vnuki. Zdravja sta kar dobrega in sta z njim zadovoljna. Prva srečanja so bila v tovarni, kjer sta bila zaposlena. Danes se ukvarjata s hišnimi deli in gospodinjstvom. Z veseljem pa živita za vnuke.
Slavljenci so prejeli posebne diplome, rožice, darila in čestitke. Folklora je zaplesala dva spleta plesov, Predice pa so zapele več srcu prijetnih pesmi. Folklorna skupina je ob zaključku s slavljenci zaplesala ob prijetnih melodijah prvi ples. Družabni del je marsikateri par zmamil na plesišče. Razpoloženje vseh je bilo zelo veselo in prijetno.
Društvena delavca Marijana in Stane sta pred koncem leta obiskala še tiste zakonske pare, ki se iz različnih
razlogov niso mogli udeležiti srečanja na društvu: zlatoporočenci Marija in Vladimir Beč iz Kamnika, Marija in Ivan Koželj iz Kregarjevega, Nada in Jože Prek z Duplice, Rezka in Franc Slapnik iz Šmarce, Štefka in Stane Traven iz Zg. Stranj in Antonija in Jože Žebaljec iz Kamnika.
V letu 2007 je skoraj 30 zakonskih parov, članov društva, slavilo svoje jubileje. Deloma so jih proslavili ob sprejemih na društvu, deloma pa so jih na domovih obiskali predstavniki društva. Tak način srečevanja namerava društvo ohranjati tudi v prihodnje.
STANE SIMŠIČ
USPEŠNO DELO PLANINCEV V LETU 2007
Kamniški planinci so na svoji zadnji seji v decembru ugotovili, da so uspešno delovali na vseh področjih. Zagotavljali so tudi dobro in varno počutje obiskovalcev v naših gorah.
Ivan Resnik, predsednik društva, je orisal aktivnosti, ugotovil, da so člani društva odgovorno in dosledno razrešili še tako zahtevne naloge, kar je v dobršni meri vplivalo na ugoden rezultat poslovanja.
Skoraj 1.300 članov društva, zlasti pa odgovorni za posamezna področja, je moralo vložiti maksimalne napore, da so sprotno razreševali nekatera vprašanja, ki bi sicer zaviralno delovala na življenje društva. Pohvale in čestitke izrečene ob tej priložnosti pa bodo brez dvoma pozitivno vplivale na delo v prihajajočem letu 2008.
Tako, kot vsako leto, se je društvo na decembrski seji spomnilo tudi na posameznike - aktivne planinske
delavce, ki so v letu 2007 slavili življenjske jubileje. Spominske okrasne krožnike je predsednik društva izročil: Matjažu Ravnikarju za 50-let-ni jubilej, Katji Tabernik za 60-letni jubilej, Tonetu Škarji za 70-letni jubilej in Stanetu Simšiču za 80-letni jubilej. Stane je v mesecu decembru
prejel tudi spominsko plaketo Planinske zveze Slovenije.
V družabnem delu so si udeleženci izmenjali misli na pretečeno zahtevno in uspešno leto in si voščili z najlepšimi željami ob novem letu.
STANE SIMŠIČ
Aktivni planinci, ki so v letu 2007 slavili življenjske jubileje (z leve): Stane Simšič, Tone Škarja, Ivan Resnik, Katja Tabernik in Matjaž Ravnikar.
PROJEKT VZGOJA ZA NENASILJE NA OŠ FRANA ALBREHTA KAMNIK
V šolskem letu 2007/2008 je ena prednostnih nalog Osnovne šole Frana Albrehta s podružnicami šolski projekt z naslovom Vzgoja za nenasilje. Projekt, ki ga vodi svetovalna delavka Golmajer, obsega izvajanje načrtovanih oblik dejavnosti za zmanjševanje nasilja, ob katerih učenci razvijajo spretnosti za vzpostavljanje boljših medsebojnih odnosov, strpnosti in veščin nenasilne komunikacije.
Božično-novoletni koncert je del celotnega projekta Vzgoja za nenasilje.
Organizirali smo ga 18. decembra v jedilnici šole z namenom, da učenke in učenci pokažejo svoja znanja, veščine in spretnosti s sodelovanjem v različnih aktivnostih. Predstavili so plesne, pevske, dramske, gledališke, likovne, gospodinjske aktivnosti ter na ta način sporočili, da si prizadevajo ustaviti nasilje in usmeriti energijo drugam, v navezovanje prijateljskih odnosov, razvijanje osebnostnih potencialov in življenjskega optimizma. Preko teh
dejavnosti so se učenci Božično-novoletnega koncerta kot del projekta Vzgoja za nenasilje so se poleg starš-med seboj spoznavali, ev učencev in delavcev šole udeležili tudi podžupan občine Kamnik Brane Golubovič sodelovali, izmenjeva- in Mojca Škrinjar, direktorica direktorata na Ministrstvu za šolstvo in šport, predli izkušnje in skupaj z stavniki sveta staršev in sponzorji prireditve.
mentorji sooblikovali dejavnosti za nastop, pri tem pa gradili na zaupanju in prijateljstvu za vsem prijazno in varno šolo.
Božično-novoletnega koncerta so se poleg staršev učencev in delavcev šole udeležili tudi podžupan mesta Kamnik Brane Golubovič in Mojca Škrinjar, direktorica direktorata na Ministrstvu za šolstvo in šport, predstavniki sveta staršev in sponzorji prireditve.
Učenke in učenci matične Osnovne šole Frana Albrehta in
podružnične šole Vranja Peč so z veliko vnemo, kreativnostjo in odgovornostjo pokazali gostom pripravljen program. Zavzeto so pred nastopom vadili točke programa, si pri tem pomagali z nasveti, se med seboj bodrili in premagovali tremo. Celotna prireditev je v zadovoljstvo vseh zelo dobro uspela, kar je pohvalila tudi gospa Mojca Škrinjar.
Vodja projekta: Alma Golmajer
Dobrodelni koncert bo 1. februarja v Domžalah
Paraplegiki potrebujejo nov kombi
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine ima skoraj 320 članov, kar je več kot tretjina vseh paraplegikov in tetraplegikov v Sloveniji. Našo invalidnost so povzročile predvsem prometne nesreče, razni padci, delovne nesreče, bolezni in operacije hrbtenjače. Posledice so izredno hude. To, da smo trajno vezani na invalidski voziček, ni najhuje, zaradi ohromelosti telesa so hujše posledice: inkontinenca, preležanine in uroinfekti, zaradi katerih naši mladi člani umirajo.
Za naše društvo lahko neskromno zatrdimo, da je izredno aktivno. Trudimo se, da svojim članom nudimo vse, kar potrebujejo po težki travmi, ko se jim ob nesreči življenje obrne na glavo. Torej, kar največ, da se ponovno vrnejo v normalne družbeno življenjske tokove in sanirajo te težke posledice. Delujemo na socialnem, strokovnem, rehabilitacijskem, športno-rekreativnem in kulturnem področju. Z dvema kombijema jim omogočamo različne prevoze; od zdravstvenih storitev do raznovrstnih aktivnosti društva in drugih vsakodnevnih življenjskih
potreb. Tudi takih, za katere bi morala poskrbeti država!
Ob tem naj povemo, da je za nas, ki smo izredno težko gibalno ovirani, najbolj primeren prevoz s kombijem, ki ima ustrezno klančino. Toda naša dva kombija neusmiljeno nabirata leta in kilometre. Novejši ima pet let in 250.000 km, trinajst let staremu Fordu pa junija zaradi varnosti ne bomo več mogli podaljšati registracije. Zato za nemoteno delovanje društva in realizacijo vseh programov nujno potrebujemo novo kombinirano vozilo. In ker nam »socialna država ne more pomagati,« smo primorani iskati druge rešitve. Rešitve v obliki donacij občin, v katerih živijo naši člani, donacij delovnih organizacij in podjetnikov, dobrih ljudi ter izkupičkih dobrodelnih prireditev.
Kot prvo se je v seznam teh prireditev vpisalo športno društvo. Mavrica iz Kamnika, ki je v ta namen nakazalo izkupiček odmevne košarkarske tekme
z legendami slovenske košarke. Sicer pa ima kamniška občina z županom Tonetom Smolnikarjem na čelu (v njej živi skoraj 30 naših članov), že od nekdaj razumevanje in posluh za nemočne in pomoči potrebne občane.
Bralce Kamniškega občana pa vabimo na velik dobrodelni koncert, ki ga bomo pripravili 1. februarja ob 19. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah. Na njem bodo nastopili znani slovenski estradni umetniki in priznani narodno-za-bavni ansambli. Izkupiček bomo seveda namenili nakupu novega kombija. Prispevke za kombi zbiramo na TRR- 03170-1031-69118-sklic 1000.
JOŽE GLOBOKAR
LETO 2008 POSVEČENO DRUŽINI
Cerkev na Slovenskem je pastoralno leto 2007/2008 razglasila za LETO DRUŽINE. Dekanija Kamnik je na srečanje članov Župnijskih pastoralnih svetov, ki je bilo 9. decembra na Selih, povabila predavatelja Danija Siterja iz Leskovca pri Krškem, ki je zbranim podal veliko lepih misli o pomenu družine.
Zakonca Vilma in Dani Siter, starša štirih otrok, sta po veliki preizkušnji - težki sinovi bolezni - sklenila svoje življenje in delo posvetiti pomoči družinam. Svoje izkušnje in preizkušnje preko predavanj in seminarjev prenašata na zakonce, zakonske skupine in posameznike.
Predavatelj Dani je med drugim poudaril: »Propad družine kot vrednote je lahko vzrok za propad naroda. Kaj konkretno lahko storimo, da bodo naši vnuki še hoteli imeti družine, si želeli otroke?
Odnos med možem in ženo je zelo občutljiva rastlina, ki jo je treba vsak dan znova negovati, zalivati. V zakonu pridejo težave in tu lahko veliko pomagajo zakonske skupine. To ni »krizni štab«, to ni izgubljanje časa, to je šola življenja. Zakonske skupine so »krive«, da zakonci spreminjajo svoje mišljenje do zakona\, do otrok, do družine. Zelo važen je pogovor. Če ni pogovora, ostajajo stvari neizrečene. Nekomu-nikacija privede do odtujenosti. Žena potrebuje dve uri pogovora na dan, mož pa pol ure na teden. Pomembno je, da zakonca zaznata drug drugega. Otrok začuti naklonjenost med očetom in mamo. Ko pride iz šole, ga poslušajmo. Ne pol ure kasneje - takoj, ko nam želi nekaj povedati, kasneje bo prepozno. Naši delovniki so dolgi in naporni, a kljub vsemu si vzemimo čas za otroke, se z njimi pogovarjajmo. Ko sem bil še župan, sem bil povsod drugod, le doma bolj malo. Pa so mi otroci nekoč, ko smo bili na delovnik po dolgem času vsi skupaj doma pri kosilu, rekli: 'O, kakšna čast, župana imamo na kosilu!'
Zamislil sem se in od takrat dalje sem, če sem le utegnil, prišel domov na kosilo.
Nadškof Kramberger je nekoč izjavil, da se je hudič zalezel že v vse pore našega življenja, v starše, otroke, dedke in babice. Ta hudič je - JAVNO MNENJE. V naše življenje vstopa prek televizije, interneta, mobilnih telefonov...
Kaj storiti? Naj čaka-
mo, da nam nekdo nekaj pove ali rajši takoj nekaj naredimo? Starši smo na potezi, odgovorni smo za naše otroke, za naše družine, naše župnije. Začeti moramo pri sebi. Odraščajočemu otroku ne smemo dovoliti, da cele popoldneve nekontrolirano presedi pred računalnikom. Kontrolirajmo vsebine, ki jih sprejema z interneta, preko telefona. Omislimo si polico za mobilne telefone, kamor jih zvečer vsi odlagamo. Otroci naj gledajo televizijo skupaj s starši, a naj nam le-ta ne kroji večerov; zavedajmo se, da ima naš daljinec tudi gumb za izklop. Brez televizije se bomo več pogovarjali, postali in ostali si bomo bolj blizu. Če bomo majhne otroke navadili reda, nam bodo pozneje zagotovo hvaležni! V družini z več odraščajočimi otroki sta starša v veliki hiši v nadstropju uredila le eno računalniško sobo. Nekateri drugi otroci bi zagnali vik in krik, toda pri tej družini ni problemov. Računalnik je na razpolago vsem - vsakemu posamezniku za določen čas. Otroci so se na to navadili in poleg učenja še pomagajo pri delu. Otroke je namreč potrebno navajati na njihovi starosti primerno delo in pomoč. Včasih pravi kakšna mamica, da je otrok ne spoštuje, pa mu vse naredi. Ja kdo pa je še kdaj služkinjo spoštoval? »Mama servis« je kriv, da naše otroke spreminjamo v čustvene invalide, ker so nesposobni poskrbeti zase, saj jim starši vse naredimo, v vsem ustrežemo.«
Predavatelj je poudaril temeljni pomen odnosa posameznika do vere. »Adventni večeri ob prižgani sveči so najlepša priložnost za skupno molitev in petje. Nekaj najlepšega je, ko otroci skupaj s starši molijo rožni venec. Gradimo našim otrokom zakladnico lepih spominov na očeta in mamo. To je njihova dota, trdnost, hrbtenica.«
TEKST IN FOTO: MARINKA MOŠNIK
Člani ŽPS so pozorno prisluhnili Daniju Siterju, ki je povedal mnogo globokih misli o pomenu družine.
SPOMIN NA PADLE BORCE NA KOSTAVSKI PLANINI
Okoli 300 ljudi vseh generacij, med njimi tudi skupina Triglav v partizanskih uniformah in skupina konjenikov, se je v mrzli, vendar sončni nedelji, 23. decembra, zbralo na Kostavski planini, da ob 65. obletnici bitke na tej planini počastijo spomin na 16 padlih kamniških partizanov. Med padlimi borci je
bil tudi komandant odreda narodni heroj Matija Blejec - Matevž.
Slavnostno okrašen prostor pred spomenikom padlim borcem so napolnili ubrani glasovi pevcev moškega pevskega zbora Solidarnost. Delegaciji Zveze borcev Kamnik in Zgornji Tuhinj ter Zveze borcev Komenda sta na spomenik padlim borcem položili venca. S položitvijo venca in prižigom svečk smo spomin na padle borce počastili tudi kamniški in komendski socialni demokrati.
Slavnostni govornik, poslanec SD Miran Potrč je poudaril pomen tovrstnih srečanj za vse generacije. Pomembno je, da se mlade rodove seznani z resnico o boju naših prednikov za svo-Spominske slovesnosti na Kostavski planini se je bodo in neodvisnost, udeležil tudi preživeli borec v tej bitki Jože Zu- Načrt okupatorja je pančič, ki ima rojstni dan prav na dan tragične bil, da slovenski na-bitke na Kostavski planini - 24. decembra, ki jo rod uniči in izbriše iz je preživel kot 15-letni mladenič. Ob letošnji 65. zgodovine njegov ob-obletnici bitke na Kostavski planini je dopolnil 80 stoj. Potrč je poudaril, let. (foto: Stane Simšič)	da smo bili Slovenci
s partizanskim bojem in uporom sestavni del boja zavezniških sil - demokratične in svobodomiselne Evrope. Na to moramo biti Slovenci ponosni. Bitk, kot je bila ta na Kostavski planini, junaštev in žrtev je bilo v času NOB ogromno. Vse skupaj so pomembno prispevale k naši osvoboditvi in k zmagi vseh zavezniških sil zoper nacifašizem. Potrč se je spomnil tudi državnega praznika, dneva slovenske samostojnosti in enotnosti, 26. decembra 1990, ko smo v državnem zboru razglasili rezultate plebiscita: več kot 88% volilnih upravičencev se je odločilo, da oblikujemo lastno državo. Potrč je pozval proti delitvam ljudi. Menil je, da bi morala oblast, namesto da spodbuja k delitvam, poskrbeti za zmanjševanje inflacije, za odpravo revščine in se boriti proti neupravičenemu bogatenju. Glasovanje na plebiscitu je bila odločitev za demokracijo, za pravno in socialno državo, za spoštovanje človekovih pravic, za enake možnosti dela, izobraževanja in življenja za vse, je poudaril Potrč.
Kljub mrazu smo se udeleženci srečanja še dolgo časa po koncu spominske slovesnosti zadržali ob tabornem ognju, za katerega je kot vsako leto doslej poskrbel Marjan Poljanšek, domačin iz Tuhinjske doline.
mag. JULIJANA BIZJAK-MLAKAR
V Zgornjem Tuhinju na Prevojah počastili spomin na padle partizane in vodjo ameriške vojaške misije
Ostaja spomin na skupni boj...
Na hribčku Prevoje v Zgornjem Tuhinju so se 27. decembra 2007 spet zbrali vaščani in številni borci za vrednote NOB ter ostali simpatizerji narodno osvobodilnega gibanja, da bi ob spomeniku počastili spomin na blizu dvesto padlih znanih in neznanih partizanov na območju Menine planine in padlih domačinov ter vodje ameriške vojaške misije pri Vrhovnem štabu kapetana Charlesa O. Fischerja. Ta je padel decembra 1944 ob nemško domobranskem vdoru na partizansko osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski dolini. Od 192 pokopanih je znanih
le okrog 50 imen, ki so vklesana na spomeniku, med njimi je tudi ime narodnega heroja Martina Kotarja.
Udeležence slovesnosti je v imenu Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, ki je skupaj s krajevno organizacijo Tuhinj pripravila prireditev, pozdravil predsednik Matevž Košir, o pomenu dogodkov iz NOB pa je spregovoril podžupan Brane Golubovič. Pevci kamniške Solidarnosti so zapeli nekaj partizanskih pesmi.
Slovesnost so s svojo udeležbo počastili tudi pripadniki Kulturno zgodovinskega društva Triglav v
partizanskih uniformah, ki ohranjajo tradicijo borcev NOB.
K spomeniku so nato položile vence delegacija veleposlaništva ZDA v Sloveniji (vojni ataše Jeffery L.Vestal in polkovnik Robert Re-ding), delegacija Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik in Občine Kamnik (Matevž Košir, predsednik in podžupan Brane Golubovič) ter delegacija kamniških socialnih demokratov (Ivan Hribar, Julijana Bizjak Mlakar in Urška Goltnik). Za prijeten taborni ogenj in okrepčilo pa je že po tradiciji poskrbel Marjan Poljanšek iz Zgornjega Tuhinja.
F. S.
Udeleženci srečanja na Prevojah s partizansko skupino Kulturnega društva Triglav.
Pri spominskem obeležju v Rudniku se je 6. januarja zbrala velika množica ljudi, da počastijo spomin na dogodke tik pred koncem druge svetovne vojne.
Kljub mrzlemu in vlažnemu vremenu je bila udeležba nad pričakovanji. To priča, da ljudje spoštujejo zgodovinske in za Slovenijo usodne dogodke.
Proslava v Rudniku je vsako leto izmenično v organizaciji Zveze borcev Kamnika oz. Domžal. Kamniška Zveza borcev je pripravila priložnostni program. Pevci Solidarnosti iz Kamnika so zapeli več partizanskih in borbenih pesmi. Sodelovali so učenci OŠ Marije Vere z Duplice in partizanska enota.
Govornik Franc Sršen iz Volčjega Potoka, predsednik krajevne skupnosti,
je poudaril, da je na širšem kamniškem območju v letih 1941- 45 sovražna okupatorska vojska hotela zatreti vsak upor ljudstva. Postreljenih je bilo veliko talcev, partizanov in drugih, kar pa odpora ni zmanjšalo. Po hujši nemški ofenzivi je takratni okrožni sekretar Edvard Peternel - Hinko sklical pogovor z organizatorji vstaje. Sovražna vojska jih je 6. januarja 1945 obkolila, v neenakem boju z mnogo številnejšo nemško vojsko so zajeli 13 političnih delavcev in jih naslednji dan postrelili. Med 30 aktivisti, ki so bili v okrožni tiskarni, je le nekaterim uspelo pobegniti, nekateri pa so si sami vzeli življenje. Danes bi želeli nekateri sodelavci okupatorja zmanjšati pomen upora in izničiti spomin na vse žrtve.
Pri spominskem obeležju so
predstavniki Zveze borcev in predstavniki Socialnih demokratov položili vence. Turistično društvo Volčji Potok (Simon Kladnik) pa je poskrbelo za topli napitek. V imenu Zveze borcev Kamnik je Matevž Košir zbrane povabil, da se snidemo na tem mestu tudi prihodnje leto. Med prisotnimi je bilo opaziti ljudi širšega okoliša, prišel je tudi župan Kamnika Tone Smolnikar, podpredsednik Rudi Pfajfar in predsednica Socialnih demokratov Kamnik - Komenda Julijana Bizjak Mlakar. Veliko udeležencev je prišlo peš iz Kamnika, Volčjega Potoka, Šmarce, Duplice, mnogi pa so se pripeljali. Kamničane, ki so prišli peš s Perovega, pa je z okrepčilom pričakala prijazna gostiteljica Hribarjeva iz Rudnika.
STANE SIMŠIČ
O dogodkih pred koncem 2. svetovne vojne je pred spominskim obeležjem govoril Franc Sršen, predsednik KS Volčji Potok. V kulturnem programu so sodelovali tudi učenci OS Marije Vere Duplica.
KULTURA KOT NOSILEC REVITALIZACIJE ŠUTNE IN STAREGA MESTNEGA JEDRA
Šutna, nekoč najbolj prepoznavna in priljubljena ulica v Kamniku, zadnja leta vse bolj sameva, lokali in trgovine zapirajo vrata, prebivalstvo se stara ... Eden od predlogov za njeno oživitev je podrobneje zapisan v odprtem elaboratu, kar pomeni, da nastaja sproti in se še vedno nadgrajuje.. Predlog prenove in revitalizacije osrednje kamniške ulice - Šutne, ki ga je po naročilu Občine Kamnik kot producent sestavilo Kulturno društvo Priden možic v sodelovanju s prebivalci in strokovnjaki, je bil javno predstavljen v začetku decembra. V informacijski pisarni KDPM na Šutni, ki so jo v nekdanji prodajalni Peko uredili v novembru, sta javnosti predlog predstavila
v lepem številu in prispevali kamenček v mozaik programa, pomembnega za prihodnje življenje Kamnika. V informacijski pisani na Šutni od novembra vsako popoldne zbirajo informacije, želje in komentarje prebivalcev Šutne in ostalih Kamničanov. Z odzivi prebivalcev in drugih občanov so zelo zadovoljni, potrdili pa so tudi pravo smer njihovih razmišljanj. »Z izbrano metodo dela, ki je vključevala tako mnenja zunanjih sodelavcev, kot tudi mnenja prebivalcev, smo želeli predlogu podeliti legitimnost, potrebno za njegovo konkretno izvedbo. Predlog je samo ena izmed faz dejanske prenove in revitalizacije Sutne, ki bo do svoje konkretne izvedbe verjetno doživel še vrsto spre-
Bo z vnosom raznovrstnih kulturnih dejavnosti, ki naj bi se odvijale v sedmih hišah umetnosti, Kulturnemu društvu Priden možic s sodelavci uspelo oživiti Šutno, jo narediti privlačno tako za stanovalce, trgovce kot obiskovalce? Doslej smo srečevali po Šutni predvsem mamice z otroki, pa dedke in babice, ki se z vnučki radi odpravijo na sprehod po starem delu mesta... bo prihodnji utrip bolj živahen?
Goran Završnik, vodja KDPM in avtor programskih poglavij, in občinski svetnik Matjaž Jug - avtor poglavij, vezanih na prometno ureditev in občinske odloke. Vodja projekta, poimenovanega Kamnik - kulturno dvorišče Evrope, je Ana Duša.
Predlog nastaja v sodelovanju z lokalnimi
prebivalci in stroko
Program predlogov revitalizacije Šutne izhaja iz kulturnih dejavnosti, ki naj bi vzpostavile Šutno kot močno kulturno-turistično središče ne le Kamnika, temveč tudi širše. Pripravljale! so kmalu ugotovili, daje priprava vsebinskega predloga nesmiselna brez vzpostavitve konteksta celostne prenove, zato so v projekt vključili vse elemente: od prometa, navezave na okolico, do programa in vključitve prebivalcev Šutne. KDPM je zato k sodelovanju povabilo zunanje sodelavce ter prebivalce Šutne in celotne kamniške občine, ki so se odzvali
memb in preobrazb«, pravi Goran Završnik. Zato ste dobrodošli v informacijski pisani KDPM na Šutni 10 (nekdanja prodajalna Peko) vsak delovnik med 16. in 18. uro, da tudi vi prispevate svoj pogled k oživljanju Šutne. V KDPM so nam zaupali še željo, da bi pisarna postala osrednja informacijska pisarna za vse ponudnike kulturnih vsebin v Kamniku in okolici.
Na Šutni naj bi zaživelo sedem hiš umetnosti
Kot pojasnjuje Goran Završnik, je bistvo predloga na vnosu kulture, ki bi privabila obiskovalce na Šutno, s tem pa bi Kamnik lahko postal močno kulturno-turistično središče, ne le znotraj domače regije, temveč tudi v širšem slovenskem in evropskem kulturnem prostoru. Osnovna ideja je vzpostavitev praznih prostorov na Šutni (takšnih je približno polovica) kot prostorov za kulturno dejavnost: tako produkcijskim, kot tudi prireditvenim namenom.
Na Šutni naj bi zraslo sedem hiš umetnosti, vsaka naj bi bila posvečena določeni veji umetnosti (gledališče, literatura, likovna umetnost, glasba, arhitektura, film, strip). »Vzdolž celotne ulice načrtujemo postavitev stalne galerije na prostem, razstavni prostor naj bi postala tudi notranjost šutenskega zvonika. Preostali prazni prostori naj bi bili namenjeni gostinski in trgovski dejavnosti ter splošni kulturno-informacijski pisarni za celotno regio«, razlaga Završnik. t
V elaborat so vnesli prometno ureditev, kot jo predlaga Tomaž Schegl, korigirali pa so jo z lastnim predlogom, ki predvideva vzpostavitev sistema enosmernih ulic ter dodatnajiarkirišča v neposredni okolici Sutne, ki naj bi bila za promet brezkompromisno zaprta (izjema so le kratkotrajni postanki dostavnih in intervencijskih vozil ter v posebnih primerih osebnih vozil prebivalcev Šutne).
Načrt prenove vsebuje tudi predlog prilagoditve in poenostavitve obstoječih postopkov, ki zavirajo obnovo šutenskih objektov v zasebni lasti, ter ukinitev ali zmanjšanje nekaterih taks za gostinsko in turistično dejavnost. Prav tako predvideva olajšave in subvencioniranje prenove prostorov na Šutni, ki bi jih lastniki oddali v kulturne ali turistične namene. Na ta način naj bi Kamnik pridobil tudi precej novih ležišč, namenjenih turističnemu oddajanju.
Predlagan sistem financiranja predvideva kombinacijo občinskih, državnih in evropskih sredstev. Ker društvo samo nima možnosti črpanja sredstev iz Strukturnih skladov, pričakujejo
na tem področju aktivnosti Občine Kamnik.
Prva - gledališka hiša odpira vrata že sredi februarja!
Kako v KDPM uresničujejo načrt ureditve prve kulturne hiše na Šutni - gledališke hiše do letošnjega kulturnega praznika, smo tik pred zaključkom redakcije povprašali Ano Duša, vodjo projekta Kamnik - kulturno dvorišče Evrope. »Odziv na naše delo je odličen, takšnega si sami nikoli ne bi upali napovedati; naše ideje o tem, da bi kultura postala glavni identifikacijski element starega mestnega jedra, so prebivalci in stroka sprejeli z odobravanjem, še več: mnogi lastniki šutenskih objektov so z nami vzpostavili stik in nam sami predlagali sodelovanje. V prihodnjih dneh bomo skupaj z enim izmed kamniških svetnikov izbrali prvo izmed načrtovanih sedmih kulturnih hiš. V tako imenovani gledališki hiši bomo uredili dvorano za manjše gledališke in glasbene prireditve, čitalnico in, če bo šlo vse po sreči, brezplačno internetno cono. Hiša naj bi začela delovati v prvi polovici februarja, za začetek pa sta v njej načrtovani po dve prireditvi tedensko: sobotni dopoldnevi za otroke in četrtkovi večeri za odrasle«, nam je razkrila Ana Duša. Za peti poletni festival Kamfest pa obljubljajo že prve produkcije, nastale v omenjeni hiši, in postavitev ulične galerije. Tokrat smo uspeli izvedeti toliko, z nadaljnjimi aktivnostmi in dogajanji pa boste naši bralci prav gotovo pravočasno seznanjeni.
SAŠA MEJAČ
Literarni natečaj Term Snovik na temo Ljubezen
Terme Snovik že drugo leto zapored razpisujejo literarni natečaj, ki se ga lahko udeležijo vsi, ki jim je blizu poezija. To leto bodo pesnili na temo ljubezen, najboljše delo pa bo strokovna žirija izbrala na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, ko bodo v Snoviku priredili literarni večer s sodelujočimi na natečaju.
V Termah Snovik pričakujejo pesmi z ljubezensko tematiko avtorjev vseh starosti. "Sodelujejo lahko tako odrasli kot otroci, omejitev ni, vsak avtor pa lahko pošlje le eno pesem', o pravilih natečaja pravi Petra Šuštar, ki \e v Termah Snovik odgovorna za animacijske programe.	'
Ljubitelji poezije, mali in veliki poeti lahko svoja dela oddajo do prvega februarja na recepciji Term Snovik ali jih pošljejo na naslov Terme Snovik d.o.o., "za literarni natečaj", Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju oz. elektronski naslov petra.sustar@terme-snovik.si
Strokovna žirija pod vodstvom Brede Podbrežnik Vukmir z Matične knjižnice Kamnik bo ocenila prispela dela, sedmega februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, pa bo strokovna žirija tudi razglasila najboljše delo. Avtorji se bodo s svojimi deli predstavili na literarnem večeru, najboljši v odrasli in otroški kategoriji bodo nagrajeni. Medijski partnerji literarnega natečaja Term Snovik so: GTV - Gorenjska televizija, Radio Kranj in časopis Kamniški občan.
S kamero skozi čas
FILMSKI VEČER FKVK MAVRICA
Galerija Veronika je 14. decembra gostila projekcijo starih in novih filmov Foto kino in video kluba Mavrica iz Radomelj. V uri in pol je bilo prikazanih osem filmov, od katerih je bil najstarejši star 17 let, posnet še na ce-luloidni filmski trak. Mavričani snemajo filme že 45 let, vendar njihova ljubezen do gibljivih slik še ni zarjavela; zarjaveli so edino stari fotoaparati, povečevalniki, peči za sušenje slik, filmske ka-
mere, magnetofoni, gramofoni in projektorji, ki jih je zamenjala nova, elektronska tehnika.
Ustvarjalce filmov in obiskovalce je pozdravil Tone Ptičar, ki je poudaril uspešnost ljubiteljskega društva iz Radomelj in njegovo povezanost s Kamnikom, obenem pa skromno slekel svoje uradne nazive in prosil, če lahko govori predvsem kot ljubitelj in prijatelj Mavrice.
Prvi je bil na sporedu film o
srečanju starosvetnih smučarjev v Kamniku. Ogledali smo si lahko zbiranje in prijavljanje smučarjev, ki so prispeli celo iz Bovca, pozdrave in nagovore organizatorjev in župana, ocenjevanje opreme, razstavo, smučarske tekme na zaplatah snega na Veliki planini in razglasitev zmagovalcev, ki so prejeli zlati, srebrni ali bronasti šinkel oziroma skodlo.
Nostalgično toplo je zavelo po galeriji, ko se je najprej na sliki, potem pa še z glasom na zaslonu pojavil poleti umrli Kamničan, slikar in pesnik Polde Mihelič. Izjemen portret o njem sta posnela Karol Steiner in Janez Kosmač.
Slutnjo letnega časa, ki bo šele prišel, je v snežinkast mrzli večer prinesel kratek film Šepet pomladnega gozda.
Mavrica ima obsežen in bogat arhiv filmov o najrazličnejših dogodkih - političnih, športnih, kulturnih, gospodarskih. Na arhiv skrbno pazijo, ga presnemavajo in prenašajo na sodobnejše nosilce slike in zvoka. Zanimivo, da so pred 30 leti vsi člani
želeli snemati predvsem »resne filme«, umetniške, rekli so jim »avtorske«; tiste, ki so nosili nagrade in priznanja s festivalov. Eden redkih, ki je vztrajal tudi na snemanju dogodkov v kraju in občini, je bil predsednik Janez Kosmač. Danes je tako, da avtorski filmi, v katere je sicer vloženega mnogo osebnoizpovednega naboja, skoraj niso več gledljivi, kronika dogodkov pa pridobiva na vrednosti.
Iz arhiva je bil v Kamniku prikazan igrani, družbeno kritični, a po ideji spravni film Polnočna gosta. Posnet je bil na celuloidni trak v formatu S-8. V njem je kot gostilničar nastopil pred kratkim umrli Stane Maselj, vsestranski igralec v društvu Miran Jarc iz Škocjana. Ob njem pa nastopata kot Miklavž Miha Kavčič in kot dedek Mraz Janez Hafner.
Za konec sta bila predstavljena še avtorska kratka filma Naš naslov Prešernova 1, Karla Steinerja, ki domiselno kontrastira napetost med brezskrbnostjo mladih ptic in nanje prežečega mačka in Art, Antona Muellerja, ki je odprtje provokativne in interaktivne razstave slikarke in keramičarke Ane Canjko nagradil z iskrivo in prodorno kamero ter dinamično montažo.
IGOR LIPOVŠEK
Z glasbo med prazniki
Ni lepšega praznika, kot je praznik, poln petja in veselja. Zato se mladi, ki nam je petje ljubo, že tri leta zapored zberemo konec decembra in pripravimo božični koncert. Prvo leto smo v Tunjicah, Nevljah in na Jezerskem izvajali Tomčev božični oratorij - Slovenski Božič, lani pa v Dolu pri Ljubljani in v Medvodah. Letos smo pod vodstvom Aleša Sedušaka nastopili v manjši zasedbi (Barbara Topolovec, Teja Krt, Vesna Potokar, Primož Stele, Tomaž Krt, Uroš Trobentar). Z izborom starih slovenskih božičnih pesmi in drugih smo 26. decembra, na god sv. Štefana in na dan slovenske samostojnosti in enotnosti, priredili koncert v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. Koncert smo ponovili na dan svetih treh kraljev, 6. januarja letos, v cerkvi sv. Urha na Vranji Peči. Tudi naprej bomo poskusili ohraniti to navado ter dodali božiču še kak drug letni praznik. In kot nam je župnik na Vranji Peči zaželel: da bi tudi živeli tako lepo, kot pojete.
TEJA KRT
Mladi raziskovalci Tunjiškega gričevja - od leve: Matija Križnar iz Škofje Loke, Tomaž Hitij iz Godiča in Jure Žalohar iz Kranja.
O bogastvu okamnelega sveta v Tun j iškem gričevju
Matična knjižnica Kamnik je v sredo, 12. decembra, organizirala zelo zanimivo predavanje o nahajališčih in odkritju najstarejših fosilov morskih konjičkov v Tunjiškem gričevju. Z besedo in sliko so nam izjemna odkritja in nahajališča zanimivo predstavili: absolvent dentalne medicine Tomaž Hitij iz Godiča, prof. fizike Jure Žalohar iz Kranja in Matija Križnar, univ. dipl. inž. lesarstva iz Škofje Loke, zdaj je študent geologije - smer paleontologija, iz katere pripravlja magisterij.
Zvedeli smo, da je Tunjiško gričevje nekoč pokrival najbolj zahoden zaliv Panonskega morja. Največ izjemnih stvari, ki so jih tu našli mladi raziskovalci, je starih 13 milijonov let. Plast na tem nahajališču se imenuje koprolitni horizont (po iztrebkih vretenčarjev). Med približno tisoč odkritih fosilov jim morski konjički največ pomenijo, saj so ti primerki s trinajstimi milijoni let najstarejši na svetu.
Bogastvo okamnelega sveta v Tunjiškem gričevju je poleg domačih in tujih raziskovalcev v drugi polovici 19. stoletja raziskoval tudi Simon Robič, doma s Kranjske gore, sicer kaplan na Šenturški gori. Za takratne čase je bil eden od najpomembnejših slovenskih naravoslovcev.
O izjemnem nahajališču fosilov v Tunjiškem gričevju, kjer so geološke plasti zelo bogate s fosili, in odkritjih teh mladih raziskovalcev smo obširno reportažo objavili že 8. novembra lansko leto v 19. številki Kamniškega občana.
VERA MEJAČ
LIRA V LJUBLJANSKI STOLNICI
V	petek, 28. decembra, so se v ljubljanski stolnici že od 19.30 v prijetnem pričakovanju blagozvočnih božičnih pesmi zbirali poslušalci in poslušalke. Do 20. ure, ko se je pričel Božični koncert Komornega zbora Lira v organizaciji ustanove IMAGO Slovenija, se je cerkev dodobra napolnila in pod prsti priznane slovenske or-glavke in pianistke Renate Bauer so zadonele orgle v Pastorali Stanka Premrla. Sledili so štirje sklopi slovenskih in tujih božičnih pesmi, katerih večji del je zborovodja dr. Andrej Misson priredil za moški zbor in ženski tercet. Slišali smo nekaj dobro znanih pesmi v povsem novi, sveži preobleki. Na koncertu je sodelovala vokalna skupina Veronika, v kateri ubrano prepevajo Nuša Fujan, Vladka Vremšak in Darja Vevoda, za kvalitetno instrumentalno spremljavo pa sta poskrbela Renata Bauer, pretežno ob klavirju, in Tomaž Plahutnik ob citrah. Oba sta se suvereno predstavila tudi kot solista.
V	prvem delu smo prisluhnili Gallusovi Libertas animi v izvedbi Lire, Schubertovi Ave Mariji, v kateri se je lepo predstavil solist Primož Krt, sledila pa je čudovita interpretacija solistov Katarine Lenarčič in Egona Bajta v skladbi Nebesa so moj dom (Heaven Is My Home) Michaela J. Levvisa ter Primoža Krta v skladbi Hvala Ti, moj Gospod (Diolch l'r tor) T. Gwynn Jonesa. Soliste so pod zanesljivim vodstvom dr. Andreja Missona spremljali pevci Lire.
Drugi sklop je uvedel citrar Tomaž Plahutnik s Preludijem VVilfrieda Scharfa, nato pa smo slišali kolednico Svet Jožef in Marija v prepričljivi izvedbi pevk vokalne skupine Veronika, ki so zapele tudi Let There Be Peace On Earth (Sy Miller, Jill Jackson). Sledili sta še znani Iz prosojne višave in Adeste fideles, ki so ju zapeli pevci Lire.
Tudi v tretjem delu so uvodno zapele citre, sledil pa je splet slovenskih božičnih pesmi Tam stoji pa hlevček, Počivaj milo Detece in Kaj se vam zdi ter prisrčen andaluzijski napev Zvon se za zvonom oglaša in Adamova Cantique de Noel s solistom Primožem Krtom. Vse skladbe so uglašeno zapeli združeni Komorni zbor Lira in vokalna skupina Veronika ter poželi bučen aplavz. Pevci in pevke so koncert zaključili s skladbama Naj vam bo vesel in srečen božič (H. Martin, R. Blane) in Sveta noč (F. Gruber), čisto na koncu pa so ponovno zadonele Milavčeve orgle v božičnem napevu O Come Ali Ye Faithful.
Številni poslušalci smo na koncertu uživali v zanimivem božičnem programu in kvalitetni izvedbi, glasbeniki pa so z doživeto interpretacijo v naša srca vnesli božični mir in radost ter marsikomu polepšali mrzle praznične dni.
mag. VERONIKA ŠAREC
8	17. januar 2008
NAŠA DEDIŠČINA
Kamniški OBČAN
Dediščina arhitekta Jožeta Plečnika v Kamniku in okolici (V.)
'Hi!.p tisi 'liDŽJ

V Tliill
gTODžl
tm sžiJtiostemB
Frančiškan Martin Perc, ki je po letu 1946 vodil obnovo cerkve sv. Benedikta v Stranjah, je arhitekta Jožeta Plečnika pritegnil k obnovitvenim delom tudi v drugih cerkvah. Po tem, ko jev letih 1950 in 1951 v župnijski cerkvi v Nevljah na novo uredil krstilnico, se je lotil načrtovanja prenove kapele v frančiškanskem samostanu. Danes se zdi, dajeta majhen prostor kot galerija vseh značilnosti Plečnikovega načina načrtovanja - nobena rešitev ni naključna, vsaka oblika ima svoje simbolno sporočilo.
Začne se pri vhodu: iz samo-	terem stoji tabernakelj, je manjši in
stanskega hodnika v kapelo vabi nižji od ostalega dela in še dodatno masiven vhodni portal iz polirane-	znižan z lesenim ostrešjem, ki sim-
ga črnega kamna. Na levi in desni bolizira hišo - hlevček, v katerem
mi izstopajočimi fugami. Na tem mestu velja omeniti, da je Plečnik zelo rad odpiral stare zidove in jih na novo zafugirane pokazal v novi podobi. Na drugi strani je pri novogradnjah rad uporabljal gradnjo iz vidnih kamnitih blokov in opeke (Lovski dvorec v Kamniški Bistrici -1934, Železniška postaja v Kamniku- 1938, NUKvLjubljani-1941.) Njegov odnos do ometa na zidovih se je izoblikoval že v zgodnji dobi. Zanimivo je brati njegova pisma in dnevniške zapiske, ki jih je kot mlad arhitekt pisal na študijski poti po Italiji. 16. januarja 1899 v Bologni v dnevnik med drugim zapiše: »Začel sem močno razmišljati o ometu. Zdi se mi, da je bolj prav, če pustimo ta drek, ki odletava -
Dodajanje napisov na arhitekturne elemente je značilno za Plečnikova dela. V večini primerov je uporabil citate iz Svetega pisma.
w
Pogled proti nižjemu, intimnejšemu delu kapele, -^KJTLinJIUllJllJTUllJTLJIlJlJTLIIlJTLfSl-katerega oprema simbolizira nasprotje med roj- ,—
stvom (leseno ostrešje - hlevček) in smrtjo (kamnit gjbjj	id
tabernakelj - grob).
vzo
---«* H*'—«1t	Mr* *sc
14. december 1952 - Prvotni načrt ureditve oltarnega dela kapele je predvideval kompozicijo templja v templju. Načrt prikazuje tudi postavitev Jezusovega korpusa ob vznožje templja v času Velikonočnih praznikov. (Arhitekturni muzej v Ljubljani)
strani portala stojita podstavka z vazami. Njuna diagonalna lega ustvarja lijak, ki obiskovalcu zariše smer dostopa v kapelo. Medeninasta kljuka z znakom IHS na zunanji strani masivnih vrat napoveduje z Jezusom povezano vsebino prostora, kamor vstopamo (Jesus Ho-minum Salvator - Jezus odrešenik človeštva). Kljuka v obliki goloba z razprtimi, k nebu dvignjenimi perutmi na notranji strani vrat sporoča, da je obiskovalec v prostoru, kjer obstoj človeka dobi nove dimenzije, največkrat povezane z odhodom duše iz telesa.
Prostor kapele je razdeljen na dva dela. Najsvetejši prostor, v ka-
še je Jezus rodil. Najprej je Plečnik za prostor pod ostrešjem načrtoval postavitev kompozicije, ki spominja na tempelj v templju (glej načrt z dne 14. december 1952). Kasneje je kompozicijo templjev nadomestil z masivnim kamnitim

{"Srn3 limnlnm


T-:;;;::	fr ‘‘ v	
		tf-s?- j
		
		• -■< i
L		teši
3 h-
0
c

1 i
Načrt okna med kapelo in cerkvenim prostorom. Pod oknom je polica za shranjevanje molitvenikov, podprta z masivnim lesenim stebričkom in podstavek za klečanje. Okno z vsemi deli je izdelal mizar Franc Koncilja iz Mekinj, (Arhiv družine Koncilja)
y ■	■ • v •		W
	<	
5. september 1955 je nastal načrt kamnitega tabernaklja, ki simbolizira Jezusov grob. Zanimiva je primerjava skice, načrta in realizacije, med katerimi praktično ni razlik. (Arhitekturni muzej v Ljubljani)
tabernakljem, z masivnimi kamnitimi vrati (glej načrt z dne 5. september 1953), kije danes tudi izveden in predstavlja Kristusov grob pod skalo.
Večji del prostora je namenjen klopem. Kapela je bila načrtovana kot molilnica. Klopi, postavljene vzdolžno po prostoru, so obrnjene proti velikemu oknu, ki kapelo povezuje s cerkveno ladjo. Skozi okno se na klopeh sedečim obiskovalcem pogled odpira proti glavnemu cerkvenemu oltarju.
Stene so do višine podbojev vrat očiščene ometa. Kamni originalnega zidovja so fugirani z beli-
karnen in opeka sama, samo to je pravo.«
Če se povrnemo v kapelo, najdemo na stenah in na stropu naslednji za Plečnikovo zadnje ustvarjalno obdobje značilen element - okrasje v tehniki sgraffito. En vzorec razmejuje spodnji, kamniti del sten in zgornji, ometani del sten, ki se preko obokov prelivajo v strop. Dekoracija v tehniki sgraffito se s stilizirano vinsko trto, kot simbolom vseh darov, ki jih Bog daje ljudem, vije tudi po podolžni osi stropa kapele.
Ta stropna dekoracija preko napisa »DOPOLNJENO« povezu-
je tabernakelj - Kristusov grob - s telesom križanega Kristusa, ki je na drugi strani prostora pritrjen na kamniti plošči, obdani z lesenim okvirjem. Plošča ima obliko črke T, nad njo je krog z napisom INRI. Idejo za takšne križe je Plečnik dobil pri italijanskih srednjeveških slikanih križih.
Plečnik je pripravil tudi načrt, kako naj kapelo uporabljajo na Veliko noč, ko se Kristusov korpus položi ob vznožje tabernaklja, in za božič, ko se pod leseno ostrešje postavi jaslice. V samostanu so potem nekaj let kapelo tako tudi uporabljali. Danes jaslice ob božiču postavijo v cerkvi, za veliko noč paše vedno kapelo s prestavitvijo korpusa k vznožju kamnitega tabernaklja spremenijo v simbolni božji grob. Od tod tudi ime kapele.
Pomemben element Plečnikovih načrtovanj so bile tudi svetilke. Večinoma jih je načrtoval posebej za prostor, s katerim se
nem po vzoru italijanskih srednjeveških slikanih
t	križev. Od križa Stropna dekoracija, izvedena v sgraffito tehniki je bila
preko stropa vodi izvedena v mehkejših linijah, kot so videti v načrtih. Sgraf-vzorec do napisa	fito tehnika je postopek, pri katerem se na podlago nanese
»DOPOLNJE- več plasti ometov v različnih barvah. Nato se omet po iz-NO«.	branem vzorcu odstranjuje do željene barve.
je ukvarjal. V kapeli v Frančiškanskem samostanu je po stenah nesimetrično razporedil petdeset kovinskih svetilk v obliki majhnih vojaških čelad, ki naj bi opozarjale na trpljenje ljudi med drugo svetovno vojno. Teh petdeset svetilk skupaj s šestimi, prav tako unikatno izdelanimi svetilkami v obliki veder, ki visijo izpod lesenega ostrešja nad tabernakljem, predstavlja letnico 1956, ko je bila kapela končana. V okenski niši med kapelo in glavno ladjo cerkve visi svetilka, vdelana v lesen križ, ki kot skupen vir svetlobe povezuje oba prostora.
Plečnik je za vsako svojo potezo imel razlago, pa naj je bila povezana z intuitivno vedno prisotnimi krščanskimi simboli, ali pa je bila razlaga zgolj praktične narave. Merilo človeka mu je bilo izhodišče pri vsem načrtovanju, ne glede na to, ali je razmišljal o kljuki, vratih, stavbi ali o urbanistični potezi nekega mesta. Ljudem je želel ponuditi okolja, v katerih se bodo dobro počutili.
Tako kot pri drugih objektih, so tudi pri izvedbi prenove kapele sodelovali tudi domači rokodelci - mojstri, ki so Plečnikove zamisli priklicali v resničnost. Med izvajalci zanesljivo lahko navedemo mizarja Franca Konciljo iz Mekinj, ki je izdelal vrata proti hodniku in vrata proti cerkveni ladji in veliko okno s podstavkom med kapelo in cerkvijo.
Natančna izdelava do zadnjega detajla je značilna za vsa Plečnikova dela. Na sliki je detajl zaključka stranice klopi.
Kapela božjega groba v frančiškanskem samostanu je za postanek v tišini odprta vsak dan med 7. in 19- uro.
Na koncu še povabilo k sodelovanju vsem, ki bi kakorkoli lahko pomagali dopolniti sliko nastajanja Plečnikovih del na Kamniškem. Vabimo vas, da se oglasite po telefonu 04/ 280 73 11 - Saša Lavrinc ali Maja Avguštin ali pišete na naslov ZVKDS OE Kranj, Tomšičeva 7,4000 Kranj.
www.volkswagen.si
Saša Lavrinc, konservatorka, ZVKDS OE Kranj Fotografije: arhiv ZVKDS OE Kranj
Viri:
Peter Krečič, Jože Plečnik, DZS, Ljubljana 1992
France Stele, Arh. Jože Plečnik v Italiji, Slovenska matica, Ljublja-
Plečnik je na mnogih objektih oblikovanju kljuk na vratih posvetil 'posebno pozornost. V kapeli frančiškanskega samostana je izbral simbol IHS za kljuki, s katerima vstopamo v prostor in simbol goloba za kljuki, s katerima izstopamo iz prostora.
ODNOS DO NASE DEDIŠČINE
Velikoplaninska arhitektura je s svojimi ovalnimi pastirskimi bajtami eden od elementov slovenske samobitnosti in s tem narodna dediščina neprecenljive vrednosti. Žal se naša družba z državo na čelu in vsemi, za to pristojnimi službami, ki prejemajo davkoplačevalski, torej naš denar, da bi to ohranjali, precej požvižga na našo slovensko tradicijo in ne stimulira njenega ohranjanja.
Namesto da bi vsakemu, ki ohrani ali obnovi na velikoplaninski planoti bajto v tradicionalnem, ovalnem slogu, prispevala vsaj 10.000 €, tudi ustrezno ne ukrepa, če kdo bajto oz. nekatere njene dele naredi povsem drugače in vnaša popolnoma tuje in neprimerne elemente v ta svet:
Bojč
»Zimski vrt« je sicer energetsko morda upravičen, vendar nikakor ne sodi v velikoplaninsko okolje.
a
eV
0°
o**
o«
Čisto majčkene cene so spet tu.
In spet razveseljujejo. Sedaj vam lahko prinesejo celo do 2.800 EUR ugodnejše cene. Zato pohitite v naš salon in si izberite svojega Volkswagna. Na vas čakajo Fox, Polo, Golf, Golf Plus, Jetta, Passat in Sharan na zalogi. Višina prihranka je odvisna od posameznega modela. Z vsakim od njih pa bo vstop v novo leto prav gotovo še lepši.
Avto Debevc
Mengeš, Gorenjska c. 13, 01 /72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01 /56 42 388 Črnuče, Dunajska c. 370, 01/56 10 600
www.avtodebevc.si
va 5,1000 Ljubljana. Skupna poraba: 4,5 -11,01/100 km. Emisije COz: 119 - 265 glkm. Število vozil in modelov je omejeno.
Čarobnost božiča na Veliki planini, upodobljena v jaslicah
Božični čas spremlja vrsta lepih običajev, med njimi je prav gotovo postavljanje jaslic. V Sloveniji ima jasličarstvo že dolgo tradicijo in tudi v kamniški občini kar lepo število družin in posameznikov navdušenje nad postavljanjem jaslic prenaša iz roda v rod kot dragoceno družinsko tradicijo. Med njimi je Tone Špenko iz Žebljarske ulice v Kamniku, poznan tudi kot velik poznavalec zvezd. Kot je povedal, postavlja jaslice v Kamniku že vrsto let in tako nadaljuje tradicijo jasličar-stva te hiše, kamor se je priženil iz Šmarce. Že doma v Šmarci je od malih nog z veseljem postav-
ljal jaslice z očetom, mizarjem, in se od njega mnogo naučil.
Znanje in ideje, ki jih je črpal tudi iz čudovitih velikih jasli pri frančiškanih v Ljubljani, postopno prenaša na sinova. Pri postavljanju mu pomaga tudi žena Andreja, tako, da je celotna družina vpeta v nastajanje jaslic, saj je potrebno za marsikaj (kamenje, mah, dele debel, veje) poskrbeti že med letom.
Tonetove letošnje jaslice v kamniški frančiščanski cerkvi, postavil jih je že petič, prikazujejo čarobnost božiča na tematiko Velika planina. Posebnost predstavlja rojstvo Jezusa v štalci miniatur-
ne avtentične ovalne Preskarjeve bajte z odprtim ognjiščem, brez stropa in dimnika. Preskarjev Andrej je po drugi svetovni vojni med pašo z živino bival v takšni pravi pastirski bajti, ki je danes prava redkost. Po drugi svetovni vojni so namreč nastale štirioglate planinske koče. Tone še pove, da je večino drugih velikoplaninskih objektov imel že iz prejšnjih let, ko je že postavljal jaslice na temo Velike planine, zato je za samo postavitev v cerkvi potreboval dva tedna. A vsakokrat so jaslice z novo postavitvijo drugačne, letošnje naravnost čudovite!
VERA MEJAČ
POZDRAV LETU 2008 NA GLAVNEM TRGU!
Tudi letos so Kamničani s prijatelji pričakali novo leto na že tradicionalnem silvestrovanju na Glavnem trgu. Za ples in dobro voljo je s poskočnimi vižami skrbel ansambel Viharnik. Ob polnoči je razigrani množici nazdravil župan Tone Smolnikar in zaželel srečno v letu 2008. Za vrhunec večera in pozdrav novemu letu je nebo nad Malim cjradom razsvetljeval ognjemet. Zal pa je prijeten dogodek kazilo pretirano pokanje petard in uporaba drugih pirotehničnih izdelkov.
VERA MEJAČ
Med razigrano množico so novemu letu na Glavnem trgu, kot že vrsto let doslej, nazdravili tudi tenisači z Duplice.
Že kar tradicija je, da župan Tone Smolnikar novo leto pričaka s svojimi občani na Glavnem trgu. Tudi tokrat je bilo tako. Prijetna druščina iz Tuhinjske doline gaje nekaj minut po polnoči s podžupanom Rudijem Pfajfarjem in njegovo ženo Nadjo, kamniško zdravnico, povabila v svojo družbo.
[p		V	' • “ ■M K, :* h m	. i ^ I rn 1 Up	< n
1		f i ■ / *	K* ‘
i'		11/	
dek so v Mekinjah le ob svečkah in baklah spremljali pastirčki, meščani Jeruzalema, nekaj ovc ter čisto pravi osliček, kije bil za gledalce velika zanimivost.
Letos so bile zaradi velikega zanimanja domačinov uprizorjene kar tri predstave »Živih jaslic« in vse tri so bile odlično obiskane. Mladi iz Mekinj zato že snujejo, kako bodo naslednje leto božično skrivnost še lepše in bolj nazorno prikazali domačinom in tudi drugim.
Več kot dvajset mladih iz župnije Mekinje je tudi letos, že drugič po vrsti, pripravilo in uprizorilo utrinek svetega večera izpred dva tisoč let. Pred mekinjsko cerkvijo so postavili pastirsko naselje (Betlehem) in delček mesta Jeruzalem. Jožef in Marija sta se najprej popisala, nato pa sta po napornem iskanju prenočišča le našla osamljen hlevček, kjer sta pričakala rojstvo Odrešenika. Dogo-
Vera in tradicija nam narekujeta, da za božič postavljamo jasli, s čimer počastimo Jezusovo rojstvo. Nekateri postavijo pod jelko le nekaj figuric, saj je pomembna simbolika, drugi pa se postavljanja jaslic lotijo bolj resno. Eden izmed takšnih je tudi Anton Podjed iz Godiča, mojster v izdelovanju lesenih jaslic.
Na letošnji prvi razstavi, ki jo je s pomočjo ostalih družinskih članov postavil na domačem dvorišču, so postavljene makete resničnih stavb: kapelica Marije Snežne na Veliki planini, planšarska bajta, mlin, gorenjski kozolec, toplar, lojtrnik,... Ena izmed zadnjih mojstrovin pa je maketa Antonove rojstne hiše. Izdelal jo je na podlagi originalnega načrta. Prvo umetnino je začel izdelovati pred dvema letoma. Za postavitev celotnih jaslic je potreboval deset dni, kar niti ni tako veliko, če upoštevamo, kakšne detajle je ustvaril. Npr.: v kapelici Marije Snežne je postavil oltar, v domači hišici pa lahko skozi okno zagledate staro kmečko peč in stranišče na »štrbunk«.
Jaslice so visoke okrog 40 cm, občudovalce povsem prevzamejo. Po mnenju mnogih, ki so jih že
VELIKA PONUDBA PUSTNIH KOSTUMOV V apMUttKIM
Nudimo vam več kot 100 različnih pustnih oblačil za dojenčke, deklice, fante ter odrasle.
Na zalogi tudi pestra izbira pustnih mask, lasulj, barvic, klobukov ter raznih dodatkov za popestritev pustnih dni.
Ko jaslice postanejo res
videli, se lahko kosajo z jaslicami v Frančiškanski cerkvi na Prešernovem trgu v Ljubljani.
VSE PO IZJEMNO
NIZKIH CENAH!
Kostumi že od
V
5,99 € dalje
Na zalogi že nova spomladanska kolekcija za ženske blagovne znamke GELCO.
Trgovina KIM KAMNIK Trg talcev 8, Kamnik Tel: 01/8317-783
BOŽIČNE ZGODBE Z ŽIVIMI JASLICAMI V SNOVIKU
Turistično društvo Tuhinjska dolina je v zadnjih dneh leta 2007 v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik pripravilo predstavi »Božične zgodbe z živimi jaslicami«, ki si ju je ogledalo preko tisoč obiskovalcev.
Živo božično zgodbo je spremljala pripoved in božične pesmi cerkvenega zbora Šmartno in mešanega pevskega zbora Mavrica. Pri projektu živih jaslic, ki ga je Turistično društvo Tuhinjska dolina po lanskoletnem odličnem odzivu pripravilo že drugo leto zapored, so sodelovala društva iz celotne doline. Poleg kulturnih društev s Šmartna, Srednje vasi in Tuhinja so k uspešni izvedbi dogodka svoj delež prispevali še Ko-njeništvo društvo Zgornji Tuhinj ter prostovoljni gasilski društvi iz Srednje vasi in Šmartna.
V etnološki sekciji društva sejem, ki bo letos v začetku so že osredotočeni na nasled- marca, v tednu pred cvetno nji dogodek - na velikonočni nedeljo.
Svetniška skupina SD predlaga razvojno naravnana proračuna
Občanke in občane želim seznaniti s prizadevanji svetniške skupine SD, da bi bila proračuna za leti 2008 in 2009 bolj razvojno naravnana od trenutno predlaganih. Tudi na decembrski seji Občinskega sveta sva svetnika SD opozarjala občinske svetnike in občinsko upravo na večletno zanemarjanje problema prometnih zamaškov v občini, saj postaja ta problem vse bolj pereč. Opozorila sva tudi na premajhen posluh občinske uprave za potrebe podjetnikov, na potrebo po izboljšanju bivalnih pogojev občank in občanov, ki se slabšajo tudi zato, ker priseljevanju v občino ni sledila ustrezna infrastruktura. Načrtovana proračuna ne rešujeta bistvenih problemov, ki jih čutimo občani in občanke.
Od leta 1990 se je število registriranih avtomobilov v občini povečalo kar za 100 %. Tako je v občini Kamnik okoli 16.000 registriranih avtomobilov. Skoraj 50 % aktivnega prebivalstva se vozi na delo izven občine Kamnik. Še vedno gradimo nove stanovanjske soseske, zaradi česar naglo narašča število prebival-
cev v občini. To povečuje potrebo po ustrezni ureditvi prometa in po hkratnem urejanju ostalih pogojev bivanja. V preteklih letih se ni dovolj razmišljalo o potrebah občanov in občank, ki jih prinašajo nastale spremembe.
Svetnika SD se zavedava, da je eden največjih problemov nastal zaradi večletnega zanemarjanja izgradnje ustrezne prometne infrastrukture. V predlaganih proračunih je predvideno, naj bi se v naslednjem letu širila Ljubljanska cesta in obvoznica ter gradila povezovalna cesta med Duplico in kamniško obvoznico. Ta povezovalna cesta ne rešuje bistvenega prometnega problema v občini, postaja pa iz leta v leto dražja. Tako je bilo še v lanskem letu za celotno investicijo v proračunu predvideno 3,8 milijona evrov. V letošnjem proračunu pa je za to isto investicijo predvideno že skoraj 5 milijonov evrov. Je drastično povišanje investicije nastalo zaradi slabega načrtovanja občinske uprave ali gre za kaj drugega? Bolj bi bilo treba tudi izkoristiti železniško
povezavo do Ljubljane in urediti kolesarske poti v občini, saj jih občani zelo pogrešamo. Predlagali smo, da se v letošnjem proračunu nameni 50.000 € za javni mestni promet. S tem denarjem bi poskusili dobiti prvo linijo mestnega prometa.
Predraga povezovalna cesta, ki je predlagana v proračunu, namreč ne rešuje največjega prometnega problema naše občine - kako v dostojnem času priti s severa na jug Kamnika. Čeprav že več let zamujamo z reševanjem tega perečega problema, se aktivno reševanje problema tudi v predlogih proračunov spet prestavlja na prihodnjo župansko garnituro. Občani in občanke pa smo tega prelaganja reševanja perečih problemov v občini že naveličani.
Kamnik potrebuje tudi podjetniško obrtno cono, ki jo pa v letošnjem proračunu ni. Za izboljšanje stanja podjetništva sva svetnika SD predlagala, da se podvojijo postavke za pospeševanje in podporo gospodarskim dejavnostim. Sedanja postavka v višini 24.000 €
ni nikomur v ponos. Menili smo, da bi morala Agencija za razvoj turizma in podjetništva skupaj z Mladinskim centrom Kotlovnica odpreti Mladinski podjetniški inkubator in tako tudi mladim ponuditi podporo za vstop v svet podjetništva.
Kamfest se je med občankami in občani izjemno dobro uveljavil. Zato svetnika SD meniva, da ni prav, da občinska uprava zmanjšuje sredstva v ta namen. Premalo se tudi namenja reševanju socialnih potreb v občini, odpravljanju nezaposlenosti, rekreacijski dejavnosti in kulmri občanov in občank. V proračunih ni predvidenih nikakršnih dejavnosti pri gradnji rekreacijske osi Kamniške Bistrice, nujna bi bila tudi obnova Budnarjeve domačije in Doma kulmre Kamnik ipd. Za namen oživljanja mestnega jedra sva svetnika SD predlagala postavko za projekt Kamnik- kulturno dvorišče Evrope v višini 5 000 evrov.
V Svetniški skupini SD si prizadevamo, da naša občina ne bi bila znana samo po naravnih lepotah, ampak da bi postala tudi živahno turistično in kulturno mesto, v kateri bi živeli zadovoljni občani.
MATJAŽ JUG, vodja svetniške skupine SD
Zimovanje ne, mamut da
Moj tokratni prispevek je skupek dveh pomembnih stvari: poročila s seje Občinskega sveta, kjer smo obravnavali proračun za leto 2008 in polemike na županovo prednovoletno poročilo. Obe stvari sta med seboj močno prepleteni, zato ju je nujno obravnavati v enem kontekstu.
Proračun za leto 2008 ima po našem mnenju kar nekaj popolnoma zgrešenih investicij. Prvi na spisku je seveda projekt »Mamut«. Sicer nas ne moti, da bi mamut stal kjer koli v Kamniku, problem je samo v tem, da ga moramo plačati Kamniški davkoplačevalci in to v obdobju, ko so pred nami resni projekti izgradnje dveh šol, ko se utapljamo v prometnih zamaških, ko bodo v kratkem vrtci spet pretesni, ko nimamo urejene kanalizacije, ko iz vaških vodovodov teče oporečna voda, ko je še veliko zaselkov brez asfaltiranih cest. V takem obdobju in v taki situaciji pač ni čas za megalomanske spomenike. In to spomenike že davno izumrlih živali. 70. obletnica odkritja po mojem mnenju tudi ni nekaj, kar bi bilo nujno obeležiti. Če že, počakajmo še 30 let, da bo številka okrogla (100 let). Če bomo imeli srečno roko pri izbiri županov, bodo naštete težave v naslednjih 30 letih samo še spomin na neke čudne čase in takrat denar za take projekte ne bo problem. V današnjem času pa vidim eno izmed možnosti v sponzorskih sredstvih.
Največje začudenje, če ne že kar šok, pa smo doživeli, ko smo v proračunu zagledali postavko vredno 1,8 milijona evrov. To je projekt ceste, ki povezuje novozgrajeni objekt »metuljček« s kamniško obvoznico. To je povezava vzhod - zahod, ki pa v tem trenutku sploh ni problematična. Zato smo mnenja, da gre tudi v tem primeru za spomenik, primerljiv z mamutom, samo precej dražji. Predlagana povezovalka bi Kamniške davkoplačevalce v naslednjih nekaj letih stala kar 5 milijonov evrov.
Na prihodkovni strani je po našem mnenju največji problem to, da so sredstva, pridobljena iz EU samo približno 7.000 evrov. Primerljive občine, ki se resno ukvarjajo s pridobivanjem evropskih sredstev pa imajo v tej postavki zneske v milijonih evrov. Prav tako so zneski, ki bi jih morali pridobiti s strani države, zelo nizki. Pripombe, da bi naš poslanec, g. Veršnik, moral »zrihtati« denar v Ljubljani, so seveda cinične. Denar bo prišel iz države samo pod pogojem, da bomo imeli pripravljene projekte. Teh pa ni. Kot je iz predlogov proračunov za naslednja leta razvidno, bodo projekti prišli na vrsto v letih 2009 in predvsem 2010, ko bodo spet lokalne volitve. Na teh volitvah pa bo g. župan gotovo naskakoval svoj peti mandat. Eklatanten primer prepočasnega načrtovanja je vsekakor novi vrtec na Perovem. Ker je bil zgrajen v časovni stiski, se občina ni uspela prijaviti na državna sredstva. Zaradi tega je bil naš proračun oškodovan za 250.000 - evrov.
Moti nas tudi, da proračun prejudicira sprejetje zazidalnih načrtov B12 Bakovnik in B7 Kovinarska. Ne vem sicer, kaj je mišljeno v teh dveh zazidalnih načrtih, se pa bojim, da spet nove blokovske gradnje. Mnenja sem, da novo priseljeni Kamničani ne smejo biti samo objekt za polnjenje proračuna, ampak moramo njim in njihovim otrokom zagotoviti tudi vse pogoje za bivanje, kar upravičeno pričakujejo. Če že sedanji Kamničani opozarjamo na nevzdržne probleme, ki nas tarejo, ne vidim nobenega vzroka, da bi se novo priseljeni občani počutili bolje. Naša naloga je, da pripravimo take razmere, da bodo priseljenci z veseljem rekli, da so »kamnčani« in da bodo z veseljem ostali v našem mestu, ne pa da bodo skupaj z nami nergali zaradi nevzdržnih razmer. Na tej točki lahko začnemo tudi polemiko z g. županom, ki je končno odprl svbje karte in pokazal na svoje zmožnosti. Namesto, da bi proračun napolnil s finančnimi sredstvi iz države in EU, vidi edino možnost samo v novogradnjah blokovskih naselij. Le te v prvem trenutku napolnijo proračun s komunalnim prispevkom - ko pa po nekaj letih potegnemo črto pod vse skupaj, je za občinski proračun to prava katastrofa. Dolgoročno prehitro priseljevanje'pomeni popolno nezmožnost proračuna za kakršne koli resne investicije. Taki politiki bom sam vedno nasprotoval.
Ker g. župan večkrat omenja, da nimamo idej, si bom drznil podati nekaj predlogov: Z davkoplačevalskim denarjem, ki ga je občinska uprava namenila trenutno nepotrebni povezovalki, lahko brez težav rešimo problem bivše klavnice. Projekt reševanja klavnice lahko razpotegnemo na več let in v tem primeru bi naš proračun tak zalogaj z lahkoto prenesel. Prepričan sem, da tudi sedanji lastniki ne bi nasprotovali taki rešitvi. Za mnenje lahko vprašamo tudi občanke in občane Kamnika na posvetovalnem referendumu. S tem bi odpadla vsakršna dilema, kaj narediti. Glas ljudstva je seveda relevanten.
Ena izmed možnosti reševanja problema Alprema in Utoka je ta, da občina zagotovi neko drugo parcelo, kjer bi investitor lahko gradil, omenjeni prostor pa dejansko pustimo nepozidan. Mnenja sem, da se vsi občani Kamniške občine zavedamo, da bi nove pretirano velike in stihijske gradnje v najožjem delu Kamnika povzročile pofioln prometni kaos. To seveda ni problem samo nekaj prebivalcev KS Center, ampak vseh, ki dnevno uporabljamo naše ceste. Prepričan sem, da promet iz Tuhinja in Stranj v jutranjih in popoldanskih konicah ne bi bil več možen. Seveda se zavedam, da bo to stalo precej denarja Sam osebno sem kot davkoplačevalec pripravljen plačati davke, bi pa rad od tega tudi nekaj imel. Najmanj, kar lahko zahtevamo je to, da se premikamo po naših cestah, če pa bo kje zraslo tudi takšno novo drevo, pa tudi nič hudega.
Nekaj besed je vsekakor potrebno nameniti tudi šolam in šolskemu skladu. Vgradim, ki je namenjen občinskim svetnikom, g. župan obljublja pričetek del pri OS FA jeseni leta 2009. Vselitev v novo šolo FA leta 2010, leta 2011 pa naj bi bila končana že tudi OŠ TB. Kljub temu, da bo občina najela kredit, mi finančna konstrukcija v celoti še ni povsem jasna. Predvideni roki so zelo kratki. Zato pa bomo toliko bolj veseli, če bodo uresničeni. Del proračuna, ki govori o gradnji obeh kamniških šol, in neverjetno kratki roki gradnje so tudi eno redkih pozitivnih stvari predlaganega proračuna. Strah pa me je glede same kvalitete gradnje, saj vsi, ki smo kdaj sami zmešali kakšen mešalec betona ali malte, vemo, da vselitev v hišo že nekaj mesecev po pričetku gradnje ni ravno zaželena.
Za konec moram povedati še to, da naj bi bil po besedah g. župana proračun naravnan varčevalno. Kot je razvidno že iz tega prispevka, to seveda ni res.Je pa res, da proračun varčuje pri določenih postavkah. Višek cinizma je, da varčuje pri subvencioniranju zimovanja otrok, zaradi česar se otroci iz socialno šibkejših družin ne bodo mogli udeležiti zimske šole v naravi. Upam, da bo vsaj pri tej točki prevladala zdrava pamet.
Večina opozicijskih svetnikov je bila tako razočarana nad predlaganim proračunom, da smo bili prisiljeni z obstrukcijo glasovanja pokazati naše globoko nezadovoljstvo nad posameznimi deli predlaganega proračuna.
ROBERT KOKOTEC SDS Kamnik
Matej Tonin: »Proračun za leto 2008 je slabi«
Strukturne težave kamniškega proračuna
Svetnice in svetniki so na decembrski seji občinskega sveta občine Kamnik med drugim obravnavali tudi predlog proračuna občine za leto 2008. Brez navzočnosti opozicijskih svetnikov je kamniška koalicija soglasno sprejela predlog proračuna v prvi obravnavi, druga in tudi končna obravnava proračuna pa svetnike čaka v prihodnjih dneh.
Matej Tonin je v imenu svetniške skupine Nove Slovenije že na samem začetku razprave povedal, da je proračun občine Kamnik za leto 2008 izredno slab. Oceno svetniške skupine je podkrepil s konkretnimi podatki. Primerjal je občino Kamnik (27.298 prebivalcev) in občino Krško (28.057 prebivalcev), ki sta po številu prebivalcev praktično identični občini, vendar po višini proračuna za leto 2008 zelo različni. Občina Krško bo imela v letu 2008 nekaj več kot 43 milijonov € težak proračun, medtem ko proračun občine Kamnik znaša nekaj več kot 21 milijonov €. Kljub enakemu številu prebivalcev, ima občina Krško še enkrat večji proračun kot občina Kamnik. Kje nastaja razlika? Dobrih 5 milijonov € plusa občini Krško prinaša državna renta zaradi jedrske elektrarne, ostalih 17 milijonov € pa je razlika med načrtnim razvojem občine Krško in stihijskim razvojem občine Kamnik. Po mnenju Tonina je ključna težava kamniškega proračuna v njegovi strukturi. V primerjavi z drugimi občinami ima kamniški proračun izredno majhen ali skoraj ničen delež sredstev Evropske unije, prav tako ima občina Kamnik majhen delež sredstev, ki jih država namenja za sofinanciranje najrazličnejših lokalnih projektov. Za pridobitev evropskih in državnih sredstev so ključni dobro pripravljeni projekti, ki jih občina Kamnik nima. Pomanjkanje pravih projektov, s katerimi bi lahko, poleg zakonsko zagotovljenih sredstev [»glavarine«), pridobili tudi dodatna sredstva, je na žalost rezultat kamniške »stihijske razvojne politike«.
Občina Krško bo v letu 2008 prejela nekaj manj kot 1,5 milijona € iz sredstev EU, občina Kamnik borih 6.667 €. Tudi pri državnih sredstvih, namenjenih lokalnim projektom, je občina Krško prehitela občino Kamnik za dobrih 10 milijonov €. Kljub skoraj enaki »glavarini«, ki jo prejemata obe občini (okrog 15 milijonov € ), je razlika med končnima proračunoma ogromna. Da slabo zbiranje proračunskih sredstev ni zgolj slabost letošnjega proračuna, lahko postrežemo tudi s podatki o proračunu za leto 2007, katerega je župan Smolnikar ocenil kot izredno drznega in najvišjega do sedaj. Hitra primerjava proračunov za leto 2007 z nekoliko manjšo občino Brežice (24.443 prebivalcev) pokaže naslednje: Občina Kamnik je imela leta 2007 dobrih 23 milijonov € velik proračun, medtem ko občina Brežice 24 milijonov €. Veliko o proračunu povedo že pridobljena evropska sredstva. Občina Brežice je v letu 2007 pridobila iz EU skoraj 1,5 milijona € za čistilno napravo, medtem ko je občina Kamnik pridobila zgolj 48.406 € evropskih sredstev (manj kot je cena novega enosobnega stanovanja v Kamniku). In to kljub temu, da je kamniški župan Tone Smolnikar kot eden redkih slovenskih županov član slovenske de-
legacije v Odboru regij EU, točneje celo nadomestni člana predsedstva tega odbora in da je poleg tega še član zelo pomembne strokovne komisije tega odbora za teritorialno in kohezijsko politiko -- COTER, ki ima vpliv tudi na odločanje o kohezijskih skladih.
Kamniška vladajoča koalicija zaenkrat še vedno na veliko področjih ostaja zgolj pri predvolilnih obljubah. Tonin je izpostavil naslednja področja: Družinska politika: Za pomoč mladim družinam pri zagotavljanju stanovanj je namenjenih zgolj 17.300 €. Malo gospodarstvo: Kamnik še vedno nima poslovnoobrtne cone, hkrati pa je za odpiranje novih delovnih mest namenjenih zgolj 7.800 €. Turizem: Postavljen bo kip mamuta v vrednosti 120.000 €, medtem ko je na drugi strani za vzpodbujanje in razvijanje turistične ponudbe namenjenih zgolj 8.000 €. Promet: Soočamo se z vse večjimi prometnimi zamaški, o morebitni zahodni obvoznici v proračunu ni ne duha ne sluha. Pred volitvami je bilo veliko slišati o evropskih sredstvih za gradnjo slavnega mostu na povezovalki B31. Rezultat tega projekta je, da bo morala občina Kamnik pri gradnji povezovalke sama prispevati skoraj 2 milijona €. S povezovalko bo tako na kamniško »obvoznico« postavljena draga ovira, ki bo že sedaj obupne razmere samo še poslabšala Pomanjkanje vizije in pravega razvojnega koncepta se kaže torej predvsem v »gasilskih akcijah«, kjer se občina odziva in rešuje zgolj najbolj nujne stvari, namesto, da bi se stvari lotila dolgoročno in kakšno dejanje premislila tudi vnaprej za več kot dvajset let, ne zgolj toliko, kot traja mandat župana Upamo hidi, da bo leto 2008 kamniški koaliciji prineslo več politične modrosti, da se bo ukvarjala z realnimi problemi, ne pa z opozicijo. Več si preberite na www.nsi-kamnik.net.
NOVA SLOVENIJA KAMNIK
Dovolj trgovin, potrebujemo obrtno-poslovno cono!
V	Kamniku v zadnjem obdobju trgovski centri rastejo kot gobe po dežju. Skoraj ne mine mesec, ko ne bi odprli nov ali prenovljen trgovski center. Res je, da je občina Kamnik ena izmed večjih občin v Sloveniji, vendar ima tudi eno izmed največjih razmerij med številom prebivalcev in številom trgovskih centrov. Težko boste našli občino s še bolj gosto posejanimi trgovskimi centri. Ne glede na vse, pa naj bi na južnem delu nekdanjega zemljišča tovarne Stol zrasel nov trgovski center. Ga potrebujemo? Po mnenju Nove Slovenije zagotovo ne!
V	Novi Sloveniji Kamnik nas pri predvideni pozidavi južnega zemljišča nekdanjega Stola moti predvsem to, da se zelo kvalitetna lokacija zlorablja za želje »trgovcev z novci«, ki brezobzirno razvrednotijo prostor, ko postavljajo svoje megalomanske pravokotne betonske škatle. Moti nas tudi to, da trenutna kamniška oblast to dovoljuje, čeprav dobro ve, da Kamnik še vedno nima neke moderne poslovnoobrtne cone, kjer bi bil prostor za razvoj okolju prijaznega malega gospodarstva.
Južno zemljišče nekdanjega Stola je z vidika gospodarstva elitno zemljišče. Zemljišče leži na vhodu v samo mesto, prav tako pa ima, vsaj za kamniške razmere, najboljše prometne povezave. Zaradi vsega naštetega bi bila to odlična lokacija za poslovno-obrtno cono, kjer bi bil prostor za razvoj malih in srednje velikih gospodarskih družb iz storitvenega sektorja. Po domače povedano: v Novi Sloveniji Kamnik si prizadevamo, da bi na območju južnega Stola zrasla kamniška po-slovno-obrtna cona, ki bi bila podobna tisti v Trzinu. Takšna cona bi lahko lokalnemu prebivalstvu dala veliko več delovnih mest, kot jih bo dal trgovski center. Več delovnih mest v Kamniku pomeni manj dnevnih ekonomskih migracij v Ljubljano, manj migracij pa pomeni zmanjšanje pritiska na cestno infrastrukturo.
Na žalost kamniška Občina nima neke razvojne strategije, na podlagi katere bi razvijala naš prostor in gospodarila z njim. Bolj ali manj smo prepuščeni trenutnim kapricam investitorjev, ki si v Kamniku »za pravi denar«lahko privoščijo praktično vse. Bojimo se, da na predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za južno območje Stola ne moramo več vplivati, izkoriščamo pa možnost, da na napake opozorimo ter občanke in občane seznanimo z njimi.
Naš največji očitek OPPN za južno območje Stola velja urejanju prometa! Nova ureditev prometa mora biti urejena tako, da ni še bolj moteča za okoliške prebivalce, kot je sedanja. Na žalost pa trenutno predvidene možnosti omogočajo investitorju precejšnje špekuliranje pri urejanju prometa. Trenutno predvideni centralni uvoz z obvoznice na območje južnega Stola bi lahko povzročil dodatne zastoje. Moramo se zavedati, da zastojev v tem trenutku ne povzroča premajhno število voznih pasov, ampak predvsem nespametno povečevanje raznih priključkov in semaforjev, ki ustavljajo promet. Predviden centralni uvoz z obvoznice na območje južnega Stola bi bil tako še ena izmed dodatnih ovir, ki bi še upočasnila promet po sedanji kamniški »obvoznici«. Po mnenju Nove Slovenije Kamnik je nujna izgradnja krožišča. Hkrati s krožiščem pa je potrebno zgraditi tudi podhod, ki omogoča varen prehod tudi invalidom, mamicam z otroškimi vozički in kolesarjem. Predvideni centralni priključek na obvoznico s pasom za leve zavijalce, se mora opustiti, saj priključek v krožišču zadošča. Priključek v krožišču je bolj varen in omogoča izvoz in vključevanje v promet brez večjih zastojev (hrup, izpušni plini). Predvideni centralni priključek bi pomenil nove zastoje na obvoznici, investitorju pa bi omogočil, da krožišča sploh ne bi zgradil! Zaradi vsega naštetega se mora v odloku o OPPN za južni del Stola obvezno črtati 3. odstavek 23. člena, ki pravi: »Dograditev krožnega križišča ni pogoj za pričetek obratovanja objektov v območju urejanja.« Ravno nasprotno. To mora biti pogoj! V Novi Sloveniji Kamnik odločno podpiramo tudi zahtevo prebivalcev ob obvoznici, da se ob južni strani obvoznice v dolžini območja urejanja zgradi protihrupna ograja.
Kar se tiče urejanja preostalega območja, moramo izpostaviti še naslednje: Gradnja parkirišč v nivoju dvorišča je za investitorja najcenejša rešitev, vendar samo na prvi pogled. Z ureditvijo parkiranja v dveh nivojih (klet, pritličje) bi prihranili veliko zazidljivih površin, da o estetskem vplivu in obremenjevanju okolja sploh ne govorimo. Ob predvidenem gasilskem domu, kjer bo imela svoje prostore tudi GRS Kamnik, je potrebno predvideti tudi pristajališče za helikopterje, kar bi več nivojsko parkirišče brez problemov omogočilo.
V	Novi Sloveniji menimo, da predstavljeni OPPN za južno območje Stola ni primeren za sprejem na občinskem svetu občine Kamnik. Najboljše bi bilo, da ga občinska uprava umakne iz obravnave in še enkrat razmisli o namembnosti prostora za poslovno-obrtno cono, ki jo Kamnik resnično potrebuje, kar za nov trgovski center zagotovo ne bi mogli trditi. Več na: www. nsi-kamnik.net
MATEJ TONIN in JANEZ STRAŽAR
Ob rob decembrski seii občinskega sveta
ŽALITVE, KI NISO V ČAST KAMNIŠKEMU OBČINSKEMU SVETU
Decembrsko sejo so svetnice in svetniki v največji meri namenili obravnavi proračuna za leto 2008. Ker je seja potekala v prenovljeni sejni dvorani, so najprej vsi prisotni nazdravili s šampanjcem, z županovo mislijo, da bo poslej morda v tej dvorani manj »grdih« in neprimernih misli.
Zal so bila takšna razmišljanja prezgodnja. Številne obtožbe na delo občinske uprave in župana so bile predvsem neargumentirane, brez poznavanja realnosti, brez strokovnih ali vsaj laičnih utemeljitev. Po seji je župan dejal, da tokrat prvič v trinajstih letih svojega županovanja politične stranke »desnice« na glas ločujejo svetnice in svetnike na leve in desne, dežurni pisatelji in kritiki pa promovirajo predvsem sebe in jim ni mar za enakomeren in celovit razvoj kamniške občine.
V tej sestavi občinskega sveta je bilo že nekajkrat doslej v dvorani slišati besede, ki ne morejo biti v čast in ponos in tudi kredibilnost tistih, ki jih izrekajo. Še posebej so »korajžni« nekateri, ki težko dokazujejo vsaj delček doseženih uspehov na zasebnem ali delovnem področju, še posebej so pametni in korajžni takrat, ko župana ni v dvorani oz. sejo vodi eden od podžupanov.
Tokrat smo slišali besede, ki jih župan v živo ni slišal,
saj je medtem v pisarni pripravljal tekst za ministrstvo za promet in zveze. Zagotovo bi te besede morali avtorji zadržati sami zase, pa ne samo z blatenjem župana, ampak tudi njegovih sodelavcev. Ne morejo biti v ponos, ampak so pokazali svojo majhnost in miselni domet govornikov. Dejstvo je, da vsak zase dobro ve, kako opravlja svoje delovne naloge in najbrž ni odveč retorično vprašanje, ali naj se tudi župan in njegovi sodelavci javno sprašujejo, kaj na svojih delovnih mestih počnejo svetnice in svetniki. Župana najbrž ne more zanimati, ali kdo od svetnikov ali svetnic uporablja bič, palico ali osebni računalnik za uresničevanje svojih delovnih nalog, ali ima za opravljanje svojih del magisterij ali doktorat. Zagotovo je vsak lahko ponosen na čim boljšo uresničitev zadanih nalog, ki jih nekateri dosegajo z lažjimi oz. drugi z večjimi napori in strokovnimi izkušnjami.
Res je, da demokracija pomeni svobodno izražanje svojih mnenj in stališč, a se je ob zadnjih žalitvah nekaterih opozicijskih svetnikov treba vprašati, kje je meja te demokracije in dobrega okusa, kje se začne in konča raven kulturnega in strpnega dialoga. Samo takšen bo vsem nam v ponos!
Nina Klisarič, LTS-Za Kamnik
NASILJE V DRUŽINI
Direktni vlak Kamnik-LJ-Kamnik
Slovenske železnice so letos uvedle direktno linijo Kamnik- Ljubljana - Kamnik. Vlak vozi vsak delovni dan ob 8.00 uri iz Kamnika ter pride v Ljubljano v 34 minutah, torej ob 8.34 uri; v popoldanskem času pa je odhod vlaka iz Ljubljane ob 16.45 uri in pride v Kamnik ob 17.24 uri.
V svetniški skupini LDS Kamnik to novost pozdravljamo, saj je potreba po takšnem - direktnem vlaku med uporabniki izražena že dolgo časa, poleg tega pa zagovarjamo, da je poleg zagotavljanja primerne cestne infrastrukture potrebno skupaj s Slovenskimi železnicami, občinama Domžale, Trzin in MO Ljubljana izvesti ukrepe tudi na javnem potniškem prevozu, ki mora biti hiter, udoben in dokaj pogost v konicah. S tem lahko občani Kamnika tvorno prispevajo k vse bolj aktualnemu zmanjševanju izpustov C02 v okolje, hkrati pa je to tudi časovno in cenovno najugodnejša izbira za tiste uporabnike železnice, ki se vozijo na delo, v šolo, v zdravstvene ustanove in zaradi drugih opravkov v Ljubljano. Ne gre pa prezreti, da se obremenjenost in gostota na cestah v tej smeri zaradi sodobnega javnega prevoza lahko močno zmanjša, morda dolgoročno tudi odpravi.
Žal pa so nekateri uporabniki vlaka izrazili svoje pomisleke glede ure odhoda direktnega vlaka iz Kamnika, ki je res izbrana nekoliko ponesrečeno. Vlak na direktni liniji bi moral iz Kamnika oditi nekje med 7.00 in 7.15 uro, nazaj proti Kamniku pa med 16.00 in 17.00 uro. Torej je obstoječi vlak ob 16.45 primeren. Le tako lahko uporablja vlak čim širši krog uporabnikov, saj se večina služb v Ljubljani še vedno prične okoli 8.00 ure zjutraj in konča med 16. in 17. uro. Sedaj pa obeh linij hkrati (še posebej pomembna je jutranja) zaposleni z 8-urnim delovnim časom ne morejo uporabljati.
Ravno tako bi bilo potrebno razmisliti, da bi se vlak namesto na postaji Kamnik mesto ustavil na postaji Bakovnik - Duplica. S te postaje se vozi veliko število potnikov, ki delajo ali se izobražujejo v Ljubljani in glede na razvoj južnega predela Kamnika bo potencialnih uporabnikov še več. Sedaj vlak na jutranji poti v Ljubljano na tej postaji ne ustavi, medtem ko na popoldanski poti iz Ljubljane ustavlja tudi na tej postaji. Potniki z Duplice imajo do postaje Zaprice okrog dva kilometra, potniki iz centra mesta pa imajo možnost izbire kar dveh postaj, do katerih imajo manj kot sedemsto metrov.
Dodajamo še pobudo, da bi spet uvedli vlak tudi ob sobotah in nedeljah in tako zagotovili boljšo povezanost med Ljubljano, Domžalami in Kamnikom tudi med vikendi. Prednosti, ki jih vidimo v vožnji vlaka med vikendom, so v hitrem razvoju turizma, tako v Ljubljani, kot v Kamniku, ter dnevni migraciji ljudi na različne prireditve v vseh treh občinah. Vendar pa bi taka odločitev morala biti komunikacijsko podprta in nadgrajena z osveščanjem in obveščanjem javnosti in turistov, sicer se bo izkazala za nerentabilno.
Zato bomo v Svetniški skupini LDS Kamnik na seji občinskega sveta 23.1.2008 predlagali županu, da ustanovi delovno skupino, ki bo do sredine februarja pripravila pogajalska izhodišča za pogovore s sosednjimi župani občin Domžale, Trzin in Ljubljana o zgoraj opisanih pobudah ter se z njimi (ali sama, če te občine ne bodo zainteresirane za sodelovanje) pogajala s Slovenskimi železnicami o uvedbi vsaj še ene direktne linije med delovnikom ter vsaj treh linij med vikendi in ob praznikih.
SVETNIŠKA SKUPINA LDS KAMNIK
O delu Okoljevarstvenega foruma Socialnih demokratov Kamnik - Komenda
Težko si zamišljam, da se moramo v 21. stoletju pogovarjati o preprečevanju nasilja v družini, še več: sprejeti moramo zakon o preprečevanju nasilja v družini. Glede na stanje v naši družbi smo si verjetno enotni, da je sprejem tega zakona nujno potreben.
Zelo žalostna je ugotovitev, da so v večini primerov žrtve takšnega nasilja ženske, ki so večinoma zaposlene in naj bi bile materialno neodvisne od moških. Kaj jih veže na takšno skupnost? So to otroci, je to sram pred okolico? Menim, da to ni glavni vzrok. Danes je samohranilk veliko in njihovi otroci v družbi niso več zaznamovani kot »pankrti«, kot je bilo to včasih, zato je takšno zvezo moč tudi prekiniti. Menim, da normalen moški ne more biti nasilen in da gre pri nasilnežih za psihične težave, svojo moč, ki jo sicer na drugačen način ne zmorejo pokazati, izkazujejo nad šibkejšim od sebe. Verjetno so nasilje izkazovali ali bili sami žrtve nasilja že v otroštvu in mladih letih.
Kdo si upa danes ponoči sam sprehoditi po Ljubljani, pa že tudi po manjših krajih Slovenije? Mislim, da je temelj vsega družina. Kakšne pa so danes družine? Kaj nam je vrednota? Imeti se »fajn«, si vse dovoliti, pa čeprav na račun drugega,pohajkovati in popivati do zgodnjih jutranjih ur, seksualna svoboda že v zgodnjih najstniških letih, da ja ne bi bili slučajno mladi kaj prikrajšani. Če za vsem tem ni nekega družinskega odnosa, ki postavlja seveda najprej vzgled s svojim življenjem, nato pa seveda postavi tudi zdrave meje, je vse zaman.
Edino družina je še tista, ki lahko vzgaja. Šoli so to vlogo uspešno vzeli. Tudi policija je nemočna. V vsem materialnem izobilju, ki ga prinaša današnji čas, so mnogi zelo siromašni in osamljeni. Tiste topline, sprejetosti, ki jo lahko da le urejena
Že na lanskem junijskem srečanju v Palovčah so člani Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik obljubili, da se v letu 2007 še enkrat srečajo s svojimi somišljeniki in prijatelji. Obljubo so držali in tako so se v petek, 14. 12. 2007, zbrali na novoletnem srečanju v gostilni Mlakar na Duplici. Z gosti in somišljeniki so se pogovorili, nekaj pojedli in seveda nazdravili z željo na uspešno in srečno novo leto 2008.
Ob začetku srečanja je zbrane nagovoril predsednik LTS - Za Kamnik Brane Hafner, ki je poudaril dejstvo, da LTS postaja zelo poznano in nepogrešljivo gibanje, ki dela v korist kamniške občine in občanov, s tem pa nosi tudi vse več odgovornosti pri nadaljnjem razvoju občine in uresničevanju skupnih življenjskih interesov.
Župan Tone Smolnikar je v prerezu dogodkovTeta 2007 poudaril dosežke na področju otroškega varstva (z odprtjem dveh novih vrtcev je občina dosegla 71% pokritost otroškega varstva, ki je preko občinskega proračuna tudi precej sofinancirano), uspešen razvoj družbe Velika planina, izpeljane obnove otroških igrišč po vsej občini, začetek reševanja osnovnošolske problematike na OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca (ustanovljen je bil poseben šolski sklad, iz katerega se bo Sofinancirala prenova, konec januarja pa se bo zaključil razpis za izbor izvajalca del), obnove na področju cestnih povezav (ureditev Ljubljanske če-
ti ružina, ne more nihče nadomestiti. Slišal sem, da naj bi velike, bogate civilizacije propadle prav zaradi razpada družin. Kaj pa mi naredimo na tem področju? Učni načrti so natrpani z množico podatkov. Koliko pa učenci slišijo o odnosih v družini, o odnosih med partnerji, se učijo o medsebojni komunikaciji, o nenasilju, o primerih, ko odnosi niso več normalni in je potrebna obravnava psihologa oziroma psihiatra itd.?! V življenje gredo popolnoma nepripravljeni, razvajeni in vsaka težava jih spravi v obup, ki ga rešujejo z alkoholom, mamili, nasiljem in samomori. Mogoče na tem področju vsaj cerkev nekaj malega naredi z obveznimi pripravami na zakon. Toda koliko pa je sploh še uradno poročenih? Gremo se raje »kofuzništvo«, ker je to bolje, manj sitnosti, če po nekem času ugotovimo, da nismo za skupaj. Pa vsi vemo, da je tista zaljubljenost kratkotrajna, realnost pa drugačna. Pri tem pa pozabljamo na otroke, ki niso nič krivi in potrebujejo ljubezen in varen topel dom, ki ga tvorita oče in mati, vsak s svojo pomembno vlogo in noben od njiju ni nadomestljiv. Otrok se uči v družini in te zglede prenaša naprej. Otrok v zgledu ljubečih staršev, ki se med seboj spoštujeta in znata strpno reševati konflikte, dobi najboljšo doto za svoje življenje. Po zgledu staršev bo skušal reševati v življenju tudi svoje težave.
Menim, da sem bil dovolj jasen. Prioriteto je treba dati preventivi, urejeni družini ter vzgoji za skupno življenje. Treba je posvetiti več pozornosti preprečevanju slabih odnosov, ko pa že pride do deviacij, kot je nasilje, pa je potrebna strokovna pomoč, če se sploh še da kaj narediti. Marsikatera deviacija se pokaže že zelo kmalu, a je ne znamo ali nočemo videti. Prav to bi bilo potrebno mlade učiti in jih pripraviti na življenje.
ste, širitev obvoznice, popravilo cest, poškodovanih v poplavah, izgradnja mostu čez Kamniško Bistrico pri obvoznici). Cestna problematika je konec leta postala še toliko bolj pereča, ker so predstavniki Ministrstva za promet Tuhinjsko dolino odprli za priklopnike, kar bo promet po cestah Tuhinjske doline upočasnilo, pospešilo uničevanje cest in promet po dolini pa bo nevarnejši za vse udeležence. Župan Smolnikar je pozornost namenil tudi prvi obravnavi proračuna za leto 2008, v katerem je manj sredstev kot v proračunih zadnjih let predvsem zaradi manjšega komunalnega prispevka. S predstavniki vseh svetniških skupin bo potrebno najti dogovor, da se bodo sredstva proračuna razdelila tako, da bodo vsi zadovoljni. Župan je ob pregledu dogodkov in rezultatov leta 2007 pohvalil tudi dobro sodelovanje vseh koalicijskih partnerjev.
Prometno problematiko je izpostavil tudi pokrovitelj večera gospod Sedušak, direktor podjetja SAM Stranje. Zaradi prepovedi prevoza priklopnikov in polpriklopnikov na cesti Kam-nik-Stranje je namreč ogroženo poslovanje podjetja.
Negativni dogodki leta 2007 so zbrane spodbudili, da bodo v letu 2008 naredili še več, da bo življenje v občini Kamnik boljše. Da pa samo srečanje ne bi ostalo samo na ravni pogovora, je na pobudo svetniške skupine stekla humanitarna akcija. Vsi zbrani smo prispevali sredstva za
Z zakonom, ki je bil obravnavan na zadnji seji v DZ, so centri za socialno delo v praksi dolžni pomagati vsaki žrtvi ne glede na starost in spol. Seveda pa se s tem povečuje tudi odgovornost, zato zakon predvideva tudi obvezno izobraževanje strokovnih sodelavcev, ki se ukvarjajo s področjem nasilja. Uvaja se tudi med institucionalni pristop k obravnavanju nasilja, kar daje zakonu zagotovo neko dodano vrednost. Na podlagi tega zakona se bodo morale pristojne institucije med seboj povezovati in čim bolj učinkovito tudi sodelovati. Pomembna točka zakona je zagotovitev uzakonjanja dveh institutov: prvi je spremljevalec žrtve, ki nudi žrtvi psihično oporo med celotnim potekom obravnavanja, drugi pa je uvedba brezplačne pomoči pravnega strokovnjaka v sodnih postopkih. Zakon med drugim tudi omogoča in zagotavlja večjo varnost žrtvi nasilja v družini, predvsem preko zagotavljanja varnosti s strani policije (npr. ko žrtev vstopa v skupno stanovanje, iz katerega mora vzeti potrebščine, da preživi, preko ukrepa, da sodišče lahko na predlog žrtve povzročitelju nasilja naloži, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi, ter preko tretjega ukrepa, da sodišče prepove kakršnekoli stike povzročitelju nasilja z žrtvijo. Ta zakon je prvi, ki bo uspešno reševal probleme nasilja, največ pa lahko pričakujemo z uspešno vzgojo in preventivo, ki ji moramo v bodoče namenjati več pozornosti.
društvo Sožitje Kamnik. V skrinjici se je nabralo 875 €, ki smo jih predali predsednici društva gospe Metki Hribar. V društvu so denar namenili za nakup dveh predvajalnikov zgoščenk, nekaj računalniških slušalk, nekaj pa bodo prihranili za spomladanski izlet po Sloveniji.
NINA KLISARIČ
Že od leta 1998 se ukvarjam z okoljevarstveno problematiko na celotnem območju Občine Kamnik. Prepričan sem bil, da se bo ta problem z leti zmanjševal, vendar sem se pri svojem razmišljanju uštel. Zakaj je bilo moje razmišljanje napačno? Zato, ker nekateri posamezniki sploh ne razmišljajo o tem, v kolikšni meri škodujejo zdravju ljudi, ko odlagajo razne škodljive odpadke na mestih, kjer za njih ni prostora. Namen varstva okolja pa je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja.
Prvi pogovor, ki sem ga 8.1.2007 opravil s predsednikom Socialnih demokratov g. Borutom Pahorjem, je bil z moje strani namenjen pridobitvi močne politične stranke, ki bi se poleg redne dejavnosti zavzemala tudi za reševanje okoljske problematike. Zakaj tako mnenje? Zato, ker v političnem prostoru Slovenije že od leta 1994 manjka močna stranka, ki bi se v Vladi in Parlamentu zavzemala za vsak dan bolj perečo okoljevarstveno problematiko. V kolikor bi se moje (danes še) sanje nekoč
uresničile, bi zagotovo odgovorni v Ministrstvu za okolje in prostor razmišljali in opravljali svoje dolžnosti povsem drugače, kot so to počeli v preteklosti in bodo s tako prakso nadaljevali vse dotlej, dokler jih ne bo nadzirala stranka, ki v tem prostoru nekaj velja.
Na podlagi omenjenega pogovora in predloga v pisni obliki, so Socialni demokrati 19. februarja 2007 sklicali Konferenco na temo Energija in Klimatske spremembe. Na konferenci so sodelovale znane osebnosti, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko oz. podnebnim spremembam.
Okoljevarstveni forum SD Kamnik - Komenda, kateremu predsedujem, je bil ustanovljen 9. marca 2007. Na podlagi opravljenega dela v letu 2007 sem prepričan, da smo svoje poslanstvo opravili dokaj dobro, predvsem zato, ker se člani te institucije zavedamo, kaj pomeni nenadzirano onesnaževati oko-
lje, znotraj katerega prebivamo. Žavedamo se tudi, da smo na območju občine Kamnik od marca lanskega leta, poleg Odbora za varovanje okolja v Občini Kamnik, ki deluje v vlogi delovnega telesa Občinskega sveta, edina institucija, ki se ukvarja z okoljsko problematiko.
Na štirih sejah smo obravnavali precej zadev, med njimi smo pozornost namenili nameri Občine Komenda, da v suhadol-ski gramozni jami zgradi MBO postajo (sortiranje in predelava odpadkov, kamor bi dovažali razne odpadke iz najmanj desetih občin). Ravno to dejstvo je združilo Okoljevarstveni forum in civilno iniciativo, ki so jo ustanovili prizadeti krajani iz Komende, Most, Križa in Suhadol.
Predsednik Okoljevarstvenega foruma SD Kamnik -Komenda DANIEL KOVAČIČ
GOZD NI PROSTOR ZA ODPADKE!!
Nadzorna služba občine Kamnik je ugotovila, da je nevestni storilec odvrgel večjo količino odpadkov na gozdno površino v naravno okolje na pobočje nad Perovim oz. pod Kratnarjem.
Prekrškovni organ občine Kamnik prosi vse, ki v podobnih situacijah opazijo nevestno odlaganje odpadkov v naravno okolje, da to sporočijo na tel. št. 01/8318-121 in 01/8318-137 - sporočilo je lahko tudi anonimno.
Občina Kamnik
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo gasilcem PGD Kamnik za hitro in požrtvovalno akcijo pri gašenju požara v Spodnjih Palovčah 3b ter strokovnem varovanju, da se požar ni razširil na stanovanjsko hišo. Posebna zahvala gospodoma Darku Galjotu in Jožetu Janežiču za strokovno vodenje.
Božo Eremita, Julka Podbevšek
ETI
Smo družba s 1300 zaposlenimi v Kamniku, Izlakah in Trbovljah. Od leta 1950 do danes smo se razvili v enega vodilnih svetovnih proizvajalcev v svoji dejavnosti.
V PROIZVODNJI KERAMIKE - STEATITA, NA LOKACIJI KAMNIK - BAKOVNIK,
TAKOJ ZAPOSLIMO VEČ DELAVCEV / DELAVK
Delo poteka na strojih in je izmensko.
Od kandidatov pričakujemo osnovnošolsko izobrazbo, vestnost in odgovornost.
Podrobne informacije o razpisanih delovnih mestih so na voljo v kadrovski službi na telefonu 01 / 83 18 919, na spletni strani www.eti.si, na Uradu za delo v Kamniku, oz. na naslovu ETI Elektroelement d.d., PC Steatit Kamnik, Bakovnik 4 a, 1241 Kamnik, kamor pošljite tudi svoje prijave.
Informacija v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno:
ETI Elektroelement d.d., Obrezija 5, 1411 Izlake, odgovorni osebi - uprava: mag. Tomaž Berginc, Maja Opresnik Kovačič
RUDI VERŠNIK, poslanec SDS v DZ
NOVOLETNO SREČANJE LTS - ZA KAMNIK
Študentski	USPEŠNO DELO PLANINSKE SKUPINE
Klub Kamnik	NA OŠ ŠMARTNO V TUHINJU
7 LDVŽE
Novo leto, sneg in led
Zaključek lanskega in začetek novega leta sta si na Študentskem klubu precej podobna. Smučanje, sankanje, drsanje. ŠKK je na drsališču sredi Kamnij^vsako soboto še vedno izvir zabave, športa in nagradnih iger. Zadnjo soboto v lanskem letu smo med vsemi člani kluba, ki so (z originalnim potrdilom o vpisu) podaljšali članstvo, izžrebali deset nagrajencev. Na drsalkanju smo jim podelili nagrade, največ sreče med zvestimi člani kluba pa je imel Jure Osolnik. Čestitamo in želimo veliko užitkov z novim mp4 predvajalnikom!
Kot že lani in predlani tudi letos vsako sredo smučamo na nočni smuki v Kranjski Gori, ob petkih zvečer pa sankamo na Veliki planini. Odpravimo pa se tudi za ves dan na Mokrine, zato vabljeni na sneg in mraz! Še vedno prodajamo tudi najbolj ugodne smučarske karte za Krvavec, Roglo, Mokrine in Veliko planino. Kdor ne mara mraza, si bo lahko z novim letom privoščil cenejšo članarino v Matični knjižnici Kamnik in najugodnejšo skupinsko vadbo v Kamniku. Več o podrobnostih piše na ŠKK spletni strani. Rekreacija (košarka in odbojka) ostajata na sporedu, prav tako badminton v Harmoniji in plavanje v Kranju. Vabljeni vsi dijaki in študenti, edini pogoj za članstvo sta originalno potrdilo o vpisu in slika. Članarine ni, ugodnosti pa je ogromno.
Na osnovni šoli Šmartno že več let zelo uspešno deluje planinska skupina, ki jo marljivo vodi mentorica Lučka Derganc. 20. novembra so v skupino vključili devet novih članic in članov - učencev
te šole. Pripravili so zanimiv kul-turno-glasbeni program s predstavitvijo alpinista Ambroža Bajdeta in njegove poti po Argentini in Himalaji. Srečanje sta pozdravila tudi direktorica šole Jožica Hribar
in predsednik Planinskega društva Kamnik Ivan Resnik.
Novo sprejete članice in člani so prejeli dnevnike mladega planinca skupaj s planinsko literaturo, članom, ki so v letu 2007 izpol-
nili predpisane pogoje, pa je bilo podeljenih 13 bronastih in 8 srebrnih planinskih značk Planinske zveze Slovenije. Na slovesnosti so sodelovali tudi starši novospreje-tih članov. STANE SIMŠIČ
Skupina novih članov planinske skupine in prejemnikov planinskih značk z mentorji.
V zadnjem tednu lanskega leta smo se odpravili na ogled ledenih jaslic in Peričnika. Skoraj 20-članska odprava ŠKK si je v najbolj zmrznjenem koncu Slovenije ogledala predstavo jaslic v ledu, nato pa se je po snežno-ledeni gozdni cesti odpravila prot Peričniku. Slabo uro hoda so pot razsvetljevale bakle, mraz pa je preganjal čaj. Na koncu poti je pogled na prelepi Peričnik, leden in osvetljen sredi temnega gozda, zvrhano poplačal morebitne neprijetnosti na poti. Scena je kot iz pravljice, pogled na slap in sprevod z baklami prav čaroben. Le mraz je bil realen. Prav je tako, saj je zima!
ŠKK pt'č
DECEMBRSKO VESELJE V SOŽITJU
December je bil tudi v Varstveno delovnem centru na Lokah še posebej prijeten in prazničen mesec leta. Skupaj z našimi varovanci smo se razveselili dveh CD predvajalnikov in slušalk za računalnike, ki smo jih kupili z donacijo, ki nam jo je podarila Lista Toneta Smolnikarja -Za Kamnik. Na novoletnem srečanju so namreč sklenili, da bodo leto zaključili z dobrim delom in v skrinjici z napisom LTS -Za Kamnik za Društvo Sožitje Kamnik se je nabralo kar 875 €, ki so jih z veseljem predali predsednici društva Sožitje Kamnik Metki Hribar. Poleg novosti, ki jih naši varovanci že z veseljem uporabljajo, bomo del zbranega denarja prihranili do spomladanskih dni, ko se bomo odpravili po tej naši lepi Sloveniji. Bili smo zelo veseli, še bolj pa naši varovanci, da se je lista Toneta Smolnikarja odločila, da prav nam polepša novoletne praznike. Veseli pa smo bili tudi posebnega darila predsednika LTS Braneta Hafnerja.
Že kar tradicionalno pa je v decembru postalo sodelovanje varovancev VDC Sožitje in Leo kluba iz Domžal ter Leo kluba
in Lionsov iz Kamnika. Skupaj pripravimo novoletne stojnice, na katerih lahko praznično razpoloženi obiskovalci Mercatorja v Domžalah in osrednjega prireditvenega prostora na Glavnem trgu v Kamniku izbirajo med prelepimi glinenimi zvončki, ovčkami, pujski za srečo, toplimi nogavicami, okraski iz slame, božičnimi škorenjčki in drugimi
www.toyota.si
CjflD;
TOVOTA
V Varstveno delovnem centru na Lokah so se v decembru razveselili tudi dveh CD predvajalnikov in slušalk za računalnike, ki sojih kupili z delom donacije Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik, del pa bodo prihranili za spomladanski izlet po Sloveniji. Že tradicionalno uspešno pa je sodelovanje varovancev VDC Sožitje in Leo kluba iz Domžal ter Leo kluba in Lionsov iz Kamnika, saj v decembru na stojnicah prodajo mnogo zanimivih unikatnih izdelkov, ki nastajajo pod vztrajnimi in marljivimi prsti deklet in fantov na Lokah.
izdelki, ki nastajajo pod vztrajnimi in marljivimi prsti naših deklet in fantov na Lokah.
V	dogovoru s Petrom Ribičem za zbrana sredstva z Leoti iz Domžal obiščemo novoletno predstavo v Ljubljani, kjer nas pričaka in obdari Božiček. Veselje naših varovancev je čisto posebno darilo in plačilo za prostovoljno delo mladih, ki sodelujejo v dobrodelni akciji.
Leo klub in Lions klub iz Kamnika sta nam že v preteklem letu podarila računalnik. V zadnjih decembrskih dneh starega leta pa smo ob prijetnem vzdušju na stojnici ob drsališču pozabili na mraz. Greli so nas topli stiski rok, dobre želje in seveda zanimanje Kamničanov za izdelke na stojnici. »Ali res vse to delate pri vas?« so bili presenečeni obiskovalci, ki so zadnji hip iskali darila za svoje najdražje.
V	blagajni optimistično rdeče barve se je zbralo več kot 800 EUR, je ob koncu tretjega večera z zadovoljstvom ugotovil dr. Boris Kralj, predsednik Lions kluba Kamnik.
Porodila se je cela paleta predlogov za nakup delovnih pripomočkov, ki bodo varovancem v VDC omogočila večjo ustvarjalnost in delovno uspešnost.
Ob koncu preteklega in pričetku novega leta pa nikakor ne moremo mimo vseh tistih ljudi, organizacij, društev, podjetij od Kamnika preko Domžal in Ljubljane, ki v našem VDC naročajo izdelavo novoletnih voščilnic ali pa nam zaupajo kooperantska dela. Ob njihovem zaupanju v uspešno delovno sodelovanje z ljudmi z motnjami v duševnem razvoju resnično zaživi misel »VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI«! HVALA.
Za Društvo Sožitje in VDC Sožitje Metka Hribar in Irena Bizjak
Jarška cesta 11, 1230 Domžale; Tel: 01/729-9000
Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, Tel: 04/280-9000
Veliko opreme za malo ceno - že od 10.100 EUR!*
•Informativna cena za Variš Terra + (51 kW / 69KM) s tremi vrati.
velikimali
Variš Terra +
Tako malo je potrebno, da bi imeli tako veliko!
Praznično vzdušje na podružnični šoli v Mekinjah
December je čas, ko nas obiščejo trije dobri možje. Najprej nas je obiskal Miklavž. Poslali smo mu pismo in ker smo bili pridni, nas je sladko obdaril. Na njegov prihod smo se prav posebno pripravili.
V torek, 4. decembra, so na naši šoli potekale ustvarjalne delavnice s srečelovom. Starši so se prijazno odzvali in prispevali preko 220 dobitkov za srečelov. Učenci, starši in učiteljice smo se v popoldanskih urah zbrali in ustvarjali z namenom, da okrasimo šolo. Izdelovali smo zabavne vrane na saneh, ki krasijo naša okna, v pritličju smo postavili novoletno jelko, jo okrasili s snežinkami in malimi prikupnimi sne-žaki. S stropa nas gledajo snežaki, ki spokojno počivajo na mesecu, družbo pa jim delajo snežinke. Da pa je vzdušje še bolj čarobno, smo pod jelko postavili darila, na vsakem koraku, stopnici in polici pa se nam smejijo navihani Eskimčki in malo večji snežaki.
Po končanih delavnicah so se s plesi predstavili učenci naše šole, ki se učijo plesnih korakov v Plesni šoli Miki. Po končani prireditvi
je potekal srečelov. Obraze otrok je krasil nasmeh, ko so dobili barvice, zvezke, denarnice, nahrbtnike, igrače ipd.
Že naslednjega dne smo imeli kulturni dan. Odšli smo v Lutkovno gledališče v Ljubljani, kjer smo si ogledali predstavo Kljukec s strehe. Polni vtisov smo se vrnili v šolo, kjer nas je čakala polna košara daril. Res je, ko nas ni bilo, nas je obiskal Miklavž. Pred kosilom smo se posladkali z njegovim darilom in sestavili igračko, ki nam jo je pustil.
Pouk v mesecu decembru je vedno nekaj posebnega. Zaradi same okrasitve se počutimo čarobno, preberemo kakšno zimsko pravljico in malo pokramljamo o naših doživetjih. Seveda pa bi vse to težko storili sami. Zato se še enkrat zahvaljujemo našim staršem in njihovim znancem za vse podarjeno dobitke za srečelov in dragocen čas, ki so nam ga namenili, da smo skupaj veselo stopili v mesec december.
Kamniški OBČAN
ŠPORT-ZANIMIVOSTI
17. januar 2008
SE
a . m 831 1430_
majoneza, zenf)
KEBAB in še	na kamniški obvoznici
Deklice v kategoriji male odbojke so z dobro igro dokazale, da letos ciljajo visoko.
bori za obstanek v ligi, zato tekma prav gotovo ne bo lahka. Drugoligašice bodo v drugi del štartale s prvega mesta in bodo naslednji teden gostovale pri drugo uvrščenem Šempetru. Prav tako bodo naslednji teden začeli tretje-ligaši.
S tekmovanjem pa nadaljujejo kadeti in kadetinje v A ligi. Kadetinje so igrale na Jesenicah in zabeležile dva poraza proti
medtem ko je morala druga ekipa priznati premoč ostalih ekip. Dečki so enkrat zmagali in enkrat izgubili.
V kamniškem klubu pa so se odločili, da s pomočjo nekaterih simpatizerjev kluba začnejo z ustanavljanjem lastne CALCI-TOVE navijaške skupine, ki bo kamniške odbojkarje in odbojkarice spremljala na vseh tekmah. Za več informacij se lahko obrnete na okkamnik@siol.net!
Sankanje na Veliki planini - da,
vendar ne z motornimi sanmi!
Res je, da družba Velika planina - Zaklad narave d.o.o. oglašuje sankanje na Veliki planini, vendar ne z motornimi sanmi. V
tretjem odstavku 8. člena »Odloka o javnem redu na območju Velike planine« (Ur. 1. RS, št. 80/2001 in Ur. 1. RS, št. 17/06) namreč jasno piše: Vožnja z motornimi sanmi je prepovedana, razen za potrebe oskrbovanja objektov po predhodni pridobitvi ustreznega dovoljenja s strani občinske uprave ter v primerih
Motorne sani na Malem Vršiču zadnje dni leta intervencije. 2007.	Tega očitno ne
vedo tisti, ki se po planoti Velike planine z njimi veselo prevažajo, zasmrajujejo ozračje in z ropotom motijo tako obiskovalce kot tudi samo naravo.
Ker na planoti ni stalne prisotnosti pristojnih organov (policistov oz. občinskih redarjev), bi bilo najbolje, da bi vsak, ki bo opazil take divje vožnje, o tem kar preko mobilnega telefona poklical 113 in o tem obvestil dežurnega. Sicer ne bo takojšnjega ukrepanja, vendar, če pa bo takšnih obvestil dovolj, bodo pristojne službe, ki so za to tudi plačane, morale kaj narediti, da se bo tisto, kar je že zapisano, tudi izvajalo.
Bojč
Pogled na zasneženo smučišče Osovje.
Pri dekletih pa je še sredi drugega seta v finalu kazalo na veliko jtresenečenje, saj so igralke OS Toma Brejca s fanatično borbeno ekipo že vodile z 1:0 in 16:12, a so nato bolj izkušene Stranjanke vzele stvari v svoje roke in zasluženo po pričakovanjih osvojile še naslov področnih prvakinj. Vse kamniške ekipe so se uvrstile v četrtfinale državnega prvenstva.
Cicol.
Smučarska sezona na smuciscu Osovje se je že začela
Zadnja leta zime bolj skoparijo s snežnimi padavinami, a so se kljub temu na smučišču Osovje aktivni člani društva letos še posebno potrudili in se dobro pripravili na letošnjo smučarsko sezono. Da jim je uspelo zasnežiti smučišče z umetno snežno odejo, je bilo potrebno veliko truda, požrtvovalnosti in neprespanih noči. Priprave na novo smučarsko sezono so stekle že v pomladanskem času, ko je bilo potrebno urediti ustrezno infrastrukturo za umetno zasneževanje. Podoba našega smučišča, ki sicer spada med manjša smučišča v Sloveniji, se je v 27-ih letih obratovanja precej spremenila. Smučišče že nekaj let kot atrakcijo nudi nočno smuko, organizirani so tečaji smučanja in razna tekmovanja. V lanskem letu pa je bil storjen še en korak naprej za boljše počutje smučarjev. Poleg rednih vzdrževalnih del na vlečni napravi je bila zamenjana jeklena vlečna vrv, nameščena so
nova sidra za bolj udobno vožnjo z vlečnico, ki so se jih še posebej razveselili mlajši smučarji. Tisti, ki so že preizkusili posodobljeno vlečnico, so bili navdušeni. Pa
tudi lepo pripravljeno smučišče je letošnje prve obiskovalce prepričalo, da se na smučišče Osovje res splača priti na smuko!
VILKO RIFEL
Novih »krožničkov« so se še posebej razveselili naj mlajši smučarji.
ŠPORTNA ZVEZA KAMNIK PRED VOLITVAMI
Za Športno zvezo Kamnik je letošnje leto prav gotovo zopet

prelomno, saj bodo v mesecu februarju redne volitve za predsednika Športne zveze in ostale člane komisij, prav tako pa naj bi imela Športna zveza Kamnik v letošnji sezoni zopet večjo veljavo. V preteklih mesecih je zavzetim članom predsedstva uspelo povečati članstvo v ŠZ Kamnik, tako da so člani ŠZ
Kamnik v letošnji sezoni že organizirala nekaj šolskih prvenstev, prav tako skrbijo za redno vadbo za predšolske otroke in »seniorke«!
V preteklem letu je vadbo za predšolske otroke obiskovalo blizu 40 otrok, nekaj manj številne so vrste seniork, ki vse zainteresirane vabijo, da se jim
iL
KAMNIŠKI KING KEBAB (lepinja, meso, zelenjava, dressing)
KEBAB SPECIAL
(king kebab z dodatkom sira)
KEBAB EXXTRA
(special z dodatkom ocvrtega krompirčka) MAXXI KEBAB 1
(lepinja, pleskavica, sifeparadižnik, solata, čebula, ketchup, majoneza,
CHICKENBURGER

(lepinja, piščančji zrezek, patidižnik, solata, čebula, ketchup, majoneza, zenf) |
(king kebab z ocvrtim sirom)
KEBAB NA KROŽNIKU DUNA NA KROŽNIKU
(2 x meso, ocvrti krompirček, solata, dressing) . , , ,	,	_
CHICKEN KEBAB	čebula, ketchup, majoneza, zenf)
(lepinja, piščanec v marinadi, zelenjava, dressing) MAXXI HOl DOG VEGI KEBAB	- (štručka, hrenovka, zelenjava,
V1GIBURGER (lepinja, ocvrt sir, paradižnik, solata.
1/1
m Mi ou u. - ai wti
(lepinja, riban sir, zelenjava, dressing) VEGI Z GOBICAMI (lepinja, gobice s sirom, zelenjava, dressing) MEŠANI KROŽNIK ZA 2 OSEBI (piščanec v marinadi, kebab meso, pleskavica, ocvrt krompirček)
ocvrt krompirček, ketchup, zenf)
OCVRT SIR
(sir, ocvrt krompirček, solata, dressing)
OCVRT KROMPIRČEK
SOLATA EXXTRA
(solata, 2 k dressing, meso, riban sir)
JJ
Kebab Ocvrt sir
Piščančji zrezek z ocvrtim krompii Piščanec v marinadi z ocvrtim krompirčkom Pleskavica z ocvrtim krompirčkom
Seniorke se z veseljem udeležujejo redne vadbe, ki jo organizira Športna zveza Kamnik.
Kamnik skoraj vsa društva in klubi, ki se še resno ukvarjajo s športom v naši občini. Tako staro predsedstvo upa, da bodo tudi klubi na volitvah kandidirali z novimi člani, ki bodo delovanje ŠZ Kamnik zopet dvignili na višjo raven.
Sicer pa je Športna zveza
pridružijo v tem letu, ko vadba zopet poteka ob ponedeljkih od 17.00 ure dalje v telovadnici pri ŠZ Kamnik. Prav tako v telovadnici pri ŠZ Kamnik poteka tudi nadaljevanje vadbe za predšolske otroke ob sredah od 17. ure. Več informacij na gsm.: 041/760-469- Cico.
Iz odbojkarskega tabora
Odbojkarji Calcita starta j o v drugi del
Odbojkarji in odbojkarice Jesenicam in Kočevju. Kmalu Calcit Kamnika bodo ta teden pa začnejo v A ligi tudi starejši štartali v drugi del letošnjega dečki in deklice. Prav tako so državnega prvenstva. Prvoli- začeli najmlajši odbojkarji in gaši, ki so po prvem delu na odbojkarice v kategoriji male drugem mestu, bodo to sobo- in mini odbojke. Že na prvem to, 19. januarja, ob 20. uri na turnirju so deklice pri mali od-domačem terenu gostili eki- bojki dokazale, da letos ciljajo po Olimpije, ki se krčevito visoko in so izgubile le en set,
OŠ STRANJE PODROČNI PRVAKI
Učenci OŠ Stranje še naprej »meljejo« svoje nasprotnike v osnovnošolski odbojki. Tokrat so brez težav slavili na Podro-č nem prvenstvu PC Domžal, kjer se merijo učenci kamniškega, domžalskega in medvoškega področja.
Drugo mesto je na prvenstvu osvojila OŠ Frana Albrehta, ki je vse do hujše poškodbe njihovega najboljšega igralca Hribarja nudila dostojen odpor.
■ 1:. t
Kegljanje
Dve medalji na državnem prvenstvu!
V premoru med ligaškim prvenstvom smo odigrali tekme državnega prvenstva med posamezniki. Tako je bil za KK Kamnik minuli vikend zelo uspešen, saj smo osvojili dve medalji, eno v članski in eno v kadetski konkurenci. Že prej pa so naši upi osvojili tretje mesto na državnem prvenstvu ekipno za kadete. Ekipa v postavi Klemen Prašnikar, Marko Homar, Matej Berlec in Peter Jantol je osvojila bronasto kolajno. Druga ekipa pa je bila na šestem mestu. Rezultati pa bi bili še boljši, če se pred novim letom ne bi poškodoval Grega Grubar. Ta vikend so odigrali državno prvenstvo v kategoriji sprint. Člani so tekmovali v Kranju, kadeti pa na domačem kegljišču v Kamniku. V članski konkurenci so se v finale prebili štirje naši člani:
Brane Potočnik, Slavko Zorman, Franci Grubar in Zdravko Štrukelj. Zdravko Štrukelj je osvojil bronasto kolajno, Slavko in Franci pa sta že v prvem krogu morala priznati premoč poznejšima finalistoma. Zdravko je v zadnjem
metu izgubil finale.
V Kamniku pa so blesteli naši mladi upi: Matej Berlec, Klemen Prašnikar, Marko Homar in Peter Jantol. Matej Berlec se je prebil v drugi krog, medtem, ko je Peter Jantol izgubil šele v finalu proti
tri leta starejšemu igralcu iz Kranja. Tako je Peter osvojil svojo prvo medaljo med posameziki na državnem prvenstvu, mi upamo, da ne zadnjo.
KK KAMNIK LEON PIRMAN
/■"""S 1 f	
(■m	FliBUEil
tA-	v/	IMt	it ital ”
GOSTILNA	Vabljeni tudi na raznovrstne jedi po naročilu,
| gg	p||	dnevno sveže malice, dnevna in nedeljska kosila.
C*ib	Sprejemamo rezervacije za poroke
	in praznovanja do 100 gostov!
Gostilna pri Cibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769	
Poroke na območju Upravne enote Kamnik
Jesenske poroke
V septembru so se poročili:
-	GALIEN MARKO, Domžale, Ljubljanska cesta 91, star 25 let, in VAUPOTIČ URŠKA, Komenda, Sadarjeva ulica 16, stara
26	let
-	ŠKERJANEC MARKO, Volčji Potok 17, star 30 let, in HRIBAR ANDREJKA, Zgornji Tuhinj 14, stara 24 let
-	REMS BOJAN, Kamniška Bistrica 8, star 34 let, in ŠTRITOF IRMA, Kamniška Bistrica 8, stara 31 let
-	SLUGA ALEŠ, Kamnik, Žale 4, star 30 let, in MATIČIČ NATALIJA, Mekinje, Drnovškova pot 1, stara 22 let
-	KENJALO DRAGAN, Kranj, Cesta Jaka Platiše 5, star 27 let, in BOJKOVA SVETLANA, Kamnik, Medvedova ulica 23, stara
27	let
-	URANIČ PRIMOŽ, Brinje 25, star 31 let, in GRAD TINA, Beri-čevo 35 C, stara 30 let
-	ROBERTS NICHOLAS, Auckland, Nova Zelandija, star 20 let, in ŽVIKART BUKOVEC URŠA, Kamnik, Zikova ulica 4, stara 23 let
-	AHČIN DAMIJAN, Loke v Tuhinju 7 A, star 31 let, in CEVEC MELITA, Srednja vas pri Kamniku 49, stara 28 let
-	AVGUŠTIN KLEMEN, Suhadole 5 C, star 31 let, in PESTOTNIK ŠPELA, Stahovica 3, stara 25 let
-	INTIHAR DAMJAN, Kranj, Drulovka 13 A, star 41 let, in MAVSAR URŠKA, Ljubljana, Jakčeva ulica 2, stara 33 let
-	PERNE MIHA, Kamnik, Ljubljanska cesta 4 A, star 30 let, in SLATNAR KSENIJA, Gornji log 3, stara 28 let
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10
Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751.
-	STELE PRIMOŽ, Tunjiška Mlaka 9 E, star 29 let, in URŠIČ TANJA, Preserje pri Radomljah, Gajeva ulica 16, stara 28 let
-	ZAKONŠEK TADEJ, Kotredež 24 A, star 34 let, in URISK MIRJAM, Motnik 7 C, stara 29 let
-	REBEC VASJA, Piran, Gregorčičeva ulica 25, star 33 let, in ŽU-NJANIN LJILJANA, Kamnik, Ljubljanska cesta 37 D, stara 32 let
V	oktobru so se poročili:
-	ŠEME TOMAŽ, Krtina 99, star 30 let, in GLAD KARLA, Koblarji 50, stara 29 let
-	KOGOVŠEK DOMINIK, Kamnik, Ljubljanska cesta 4 G, star 35 let, in DUH STANKA, Kamnik, Ljubljanska cesta 4 G, stara 30 let
-	JERMAN EMIL, Kamnik, Ljubljanska cesta 62, star 28 let, in PIRNAT MARTINA, Hočevje 49, stara 28 let
-	SPRUK MIRO, Brezje nad Kamnikom 44 A, star 46 let, in BODLAJ EMA, Brezje nad Kamnikom 44 A, stara 34 let
V	novembru so se poročili:
-	ERCE ROBERT, Kamnik, Na bregu 39, star 34 let, in KLEMEN VIDA, Kamnik, Na bregu 39, stara 32 let
-	MAKŠE MATEJ, Gmajnica 92, star 37 let, in
HOČEVAR VANJA, Gmajnica 92, stara 24 let
-	KACZMAREK ROLAND GOORG, Munchen, Baubergerst 37, star 31 let, in
GUTIERREZ RODRIGUEZ ERIDANIA ALTAGRACIA, Dominikanska Republike, Los Retes časa 12000, stara 22 let
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.


Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
■
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
■

01/56-55-120.
★★★★ „ ,,
Gostisce
GTC 902 ČRNIVEC
Tirosek 73
® 03/83 94 602 041/689 865
---
*
Sobotni večeri pri nas so prijetni - ob dobri hrani, živi glasbi in plesu.
To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ...
Pravočasno si zagotovite rezervacijo za PUSTOVANJE v soboto, 2. februarja
*	VALENTINOV PLES v soboto, 16. februarja
*	PLES OB DNEVU ŽENA 8. marca IN OB MATERINSKEM DNEVU 22. marca
*	PRAZNOVANJA OBHAJILA, BIRME, OBLETNIC Razmišljate o poroki: rezervirajte si datum,
da bo vaša poroka takšna, kot si želite.
Vabimo vas tudi na nedeljska in praznična kosila.
MALI OGLASI
INŠTRUKCIJE angleščine in matematike. Prva informativna ura brezplačna.Tel.:031/712-478.
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571.
Opravljam manjša šiviljska popravila (krajšanje, ožanje, zamenjava zadrg) v Volčjem potoku.
GSM: 041/902-000
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične In pravne osebe
l^f1 BO/ d.o.o. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
PLANINSKI KOTIČEK
____■	.......... IliSlllIlliiiiilii
PREIZKUS ZNANJA ZA STAREJŠE PRIPRAVNIKE
V	soboto, 1. decembra, je bil na vadišču v Kurji dolini izveden preizkus znanja iz kopne plezalne tehnike za pridobitev naziva starejši pripravnik. Preizkus je bil združen z letošnjo AŠ, tako da so kandidati za starejše pripravnike in starejši pripravniki (po pravilu morajo namreč vsi pripravniki vsako leto opraviti ta preizkus) prikazali določene veščine, ki so jih nato izvajali tečajniki. Alpinistični inštruktorji in alpinisti pa so jih nadzirali in ukrepali po potrebi.
Preizkusa oziroma vaj se je udeležilo 19 tečajnikov, 7 pripravnikov in 10 inštruktorjev oz. alpinistov, uspešno pa so ga opravili: Barbara Pavec, Matjaž Kramar, Simon Berlec in Tadej Trobevšek.
VAJE IZ SNEŽNE TEHNIKE
V	soboto in nedeljo, 8. in 9. decembra, je imela letošnja AŠ AO Kamnik prvo »spoznavanje« s snegom. Na Kamniškem sedlu je imela popoldne vaje iz uporabe cepina in derez za hojo in zaustavljanje, izdelavo sidrišč v snegu, spust po vrvi na sidrišče iz dveh cepinov in iskanje zasutih v plazu s pomočjo plazne žolne. Da so bile razmere resnično zimske, je poskrbel močan veter, ki je še povečeval občutek mraza. V nedeljo dopoldne pa so na poti s Kamniškega sedla do Klina vadili uporabo derez in ponovili iskanje zasutih v plazu. Hkrati z AŠ so uspešno opravili preizkus znanja iz zimske tehnike tudi pripravniki Barbara Pavec, Matjaž Kramar in Simon Berlec.
ZIMSKA VAJA GRS KAMNIK
V	soboto, 22. decembra, je postaja GRS Kamnik izvedla vajo iz tehnike reševanja v snegu. Do Rakove ravni so se pripeljali z vozili, nato pa odšli peš do Dovje griče. Tam so na prvi delovni točki vadili iskanje dveh zasutih s pomočjo plazne žolne, na drugi uporabo reševalnega čolna vrste akia, vključno z izdelavo sidrišč v snegu in spustom, na tretji pa so morali poiskati dva »zasuta v plazu« in enega od njiju izkopati, mu nuditi ustrezno prvo pomoč in transportirati do varnega mesta. Na koncu se prikazali še uporabo »ABS« balona za reševanje iz plazu. Vaje se je udeležilo 27 članov postaje GRS Kamnik in 4 pripadniki enote gorske policije, vodili so jo Boris in Genadij Stupar ter Rado Nadvešnik.
Bojč
■■FAgencija ZU5 ■■
ZAVAROVALNO ZASTOPANJE ffO^O
Valentin Zupet s. p.
Glavni trg 11, Kamnik Tel.: 041/724-828
Na enem mestu lahko zdaj izbirate in primerjate med različnimi vrstami zavarovanj zavarovalnic
Wiener Staedtische, Zav. Maribor, Tilia in KD Življenje
Tukaj smo, da vam svetujemo:
ponedeljek in petek:	12h-15h
torek in četrtek:	14h-17h
sreda:	1430-17h	oziroma po	dogovoru
I---------------------------------------1
lAGROPROMET CERKLJE j
I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 I
|	Odprto od 7. do 17. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure
| UGODNA PONUDBA:	j
-	ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine
I	tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
I - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, I I	kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene I
-	sprejemamo naročilazakokoši pred nesnostjo, j enodnevne in kilogramske piščance
VSE ZA KOLINE: naravna in umetna čreva, špile, kolofonija, začimbe
- MOKA tip 500, - UGODNE CENE j SLADKOR ŠE CENEJŠI KOT LANI!
JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PREŠANJE
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
^rf
Nudimo vam	j
kompletne j| pogrebne	i|ji
storitve	j j
hitro, kvalitetno,	j j
s posluhom	1 ’
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h
torek, petek 9h~12h
Srca nam žalost je ranila, ker te več med nami ni,
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ded, brat, svak in stric
ANDREJ LOMOVŠEK
po domače Sitarjev Andrej iz Buča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Ahlinu, sestri Marjani, patronažni službi ZD Kamnik, še posebej pa patronažni sestri Marinki Resnik za njeno nesebično pomoč in zdravstveno oskrbo. Hvala gospodu župniku Jožetu Razingerju in gospodu župniku Avguštinu za duhovno oskrbo in poslovilni obred, vsem pevcem, izvajalcu Tišine, ministrantoma, pogrebcem in podjetju Pogrebnik.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Buč, Šmartno, Mali hrib, Podgorje, Radovljica, januar 2008
čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi.
Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas naša draga
BREDA BERGANT
Hvala vsem, ki ste bili v bolezni z njo in ob njeni smrti z nami delite bolečino.
Marko in Tadeja Bergant ter drugo sorodstvo
Podgorje, december 2007
Bolečina ne premine, ujeta v lepe je spomine.
Čeprav srce hudo trpi,
boš v njem za vedno ostala mi!
ZAHVALA
Iz naše sredine je odšla naša draga
BOŽIDARA KOLENC
por. Cmiljanič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem ter sosedom, še posebej stanovalcem Ljubljanske 3c in 3b za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo naše drage mami, babi in tašče na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem Krt za odpete žalostinke ter trobentaču za odigrano Tišino.
Vsi njeni December 2007
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
ZAHVALA
V 71. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustila sestrična
NEŽKA JERAN
iz Šmarce
Lepa hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Zahvaljujem pa se tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darove za svete maše, za cvetje in sveče ter spremstvo naše Nežke na njeni zadnji poti.
V žalosti: sestrična Nuša December 2007
ZAHVALA
25. decembra nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek
FRANC MALI st.
iz Kamnika, Pot na Poljane 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala društvu izgnancev ZB in društvu upokojencev Kamnik, Domu starejših občanov Kamnik, g. Božu Matičiču za besede slovesa, pevcem kvarteta KRT, trobentaču in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, v dopolnjenem 77. letu, je tiho zaspal naš nepozabni mož, ati, ata, tast, brat, svak in stric
IVO BURJA
iz Kamnika, Kettejeva ul. 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki vas je v času bolezni skrbelo njegovo zdravje in ki ste nas v teh težkih mesecih bodrili s folažilnimi besedami, ki smo jih še kako potrebovali. Hvala sosedom, prijateljem in sorodnikom za podarjeno cvetje, sveče, izraženo sožalje in spremstvo na njegovo večno pot. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za poslovilne pesmi.
Hvala vsem, ki se ga boste spominjali.
Neutolažljivi: žena Ivanka, hčerka Mira in zet Sašo, vnukinja Nadja z možem Alešem ter pravnukinji Iva in Ema
December 2007
Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala ker te ni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
ALBINA JEVŠNIKA
iz Kamnika, Kovinarska 10/b
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, njegovim nekdanjim sodelavcem Titan-a, članom ribiške družine Bistrica Domžale, našim sodelavcem Bitrade d.o.o. Domžale in VVZ Antona Medveda Kamnik, ki ste se v tako velikem številu poslovili od našega ata na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku Antonu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Krt za ganljivo petje in trobentaču za zaigrano tišino. Hvala dr. Sedlaku in sestri Miji. Hvala vsem praporščakom in govornikoma Božu Matičiču v imenu ZB Kamnik in Rajku Bajcu, predsedniku Ribiške družine Bistrica Domžale, za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Meta in Alenka, vnuki Urška-Maja, Martin, Maruša, Žiga, pravnuka Žan in Tjaša
Kamnik, december 2007
Ti ne veš, kako pogrešamo te mi, spočij si trudne zdaj roke - oči za vse še enkrat hvala ti.
Hvala ti mami za rojstvo - življenje.
Hvala za ljubezen, skrbi.
Hvala za bisere vtkane v trpljenje.
Mami, naj večna ti lučka gori.
ZAHVALA
Prezgodaj nas je v 85. letu življenja zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
FRANCKA PIRŠ
Šimnova mama iz Podgorja 11
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vse izraze sočutja, cvetje in sveče ter druge darove v njen spomin. Posebna zahvala gre župniku g. Dularju za ganljive besede ob slovesu, patru Milanu in ministrantom za pogrebni obred, Anji Svetlin za poslovilne besede, pritrkovalcem, Tunjiškemu oktetu za lepo zapete pesmi in trobilnemu kvartetu za odigrano pesem. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot in jo imeli radi.
Žalujoči: otroci Fani, Ivanka, Franci, Mari in Metka z družinami, sestri Angelca in Tončka ter drugo sorodstvo December 2007
V poslovno-trgovskem objektu v centru Kamnika
oddamo pisarne različnih velikosti
Cena: 7 EUR/nrVmesec
V garažni hiši soseske Mali grad Kamnik v centru Kamnika
prodamo ali oddamo parkirna mesta
Cena ob nakupu: 9.032,26 EUR + DDV
Pun nepremičnine d.o.o.
Kersnikova 10a, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/433-50-40,031/271-617,031/426-589.
Redno ali honorarno
ZAPOSLIMO NATAKARJA(-ICO)
Plačilo 5 EUR/uro.
Tel.: 041/689-865
Matevž Zavolovšek s.p., Podlom 8, Stahovica
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 87. letu življenja je končala svojo zemeljsko pot draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča in botra
MARIJA ČEVKA
iz Bistričice 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečene in zapisane besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem cerkvenega pevskega zbora župnije Stranje za zapete pesmi. Zahvala dr. Jermanovi, sestri Mateji in patronažni sestri Miji. Žalujoči vsi njeni
Bistričica, Zagorica, Šenturška gora, Stranje, Kregarjevo, Montreal - Kanada, Stolnik, Tunjice, Mengeš, december 2007
f;:!!IIP	: -	Pomlad prišla bo na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt,
■■k	tebe ne bo več tam našla,
''m W	W i 1	w	zajokala bo in odšla.
	ZAHVALA
	Ob smrti naše drage mame in
	babice
m-	IVANKE MALEŽ iz Stranj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse izraze sočutja, podarjene svete maše, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Stranj, njeni sestri Mariji za besede slovesa in gospe Slavki za pomoč.
Žalujoči: sin Darko z ženo Silvo in vnukinja Tjaša
Januar 2008
V trpljenju up je ta, da vsaka stvar na zemlji se konča.
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustila naša draga teta
MARIJA-MICI BALANTIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, podarili cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli besede tolažbe. Hvala g. župniku, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Njeni
December 2007
Pride čas,
ko izmučeno srce želi le spati, i’ sen večni potovati.
Spočij si trudne oči, za vse še enkrat hvala ti.
Mami, naj večna ti lučka gori.
ZAHVALA
V 76. letu nas je po težki bolezni zapustila, naša draga žena, mama, stara mama in tašča
MARIJA SLAPNIK
iz Buča 32
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala gospodu Hočevarju za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem za sočutno petje, trobentaču in vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni

5e ne ve5 Kje bi preživel zimske počitnice?
Te mika drugačno, igrivo, poučno, ustvarjalno, mokro in snežno preživljanje počitniških dni?
Privošči si ...
Wi6i we nUmutimm
t, ^ Kdaj? 18. do 23. februarja od 8. do 16. ure Cena: 105 EUR
Prijave sprejemamo do 10. 2. oz. do zasedenosti mest
Informacije in prijave: ^833 44 102 (Petra),
petra.sustar@terme-snovik.si

Tel.: 01 83 44 100
e-mail: info@terme-snovik.si
www.terme-snovik.si
terM£
SNOVIK
^'et termalnih užitkov
SPECIALIZIRAN SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE
www.iiiz-karantania.si
BELA TEHNIKA:
GAGGENAU
SIEMENS
©BOSCH
BLANCO
Vabljeni v prenovljeni Salon bele tehnike in
vrhunskih kuhinj
NEVVFeRM
WORLD COMPANV
v DOMŽALE, Antona Skoka 2,
tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 9.00-19.00, sobota 9.00-13.00

Časopis Kamniški OBČAN
Tel.: 01/83 91311	041662 450
y Mercator Center Kamnik
vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo
v Petek, 18. januarja, od 17. do 19. ure Otroška ustvarjalna delavnica PINGVINI v soboto, 19. januarja, od 10. do 12. ure NASTOP PODOKNIČARJA IN CITRARJA v petek, 25. januarja, od 17. do 19. ure Predstava in otroška ustvarjalna delavnica Čevljar in palčka
v soboto. 26. januarja, od 10. do 12. ure
Nastop skupine RESONANCA s spominom na stari
rock and roli
SEZONSKA RAZPRODAJA TEKSTILA NA TEKSTILNEM ODDELKU HIPERMARKETA, V MODIANI IN INTERSPORTU ŠE DO VKLJUČNO 21. JANUARJA!
Pohitite!
Piščančja krila
}:<akir.uio, cuua za kf Pivka perutninarstvo, Pivka
4,19
J EUR 1.004F
Ponudba velja do 21.1. 2008 oz. do razprodaje zalog.
«i
5i
Pot k sej
jp
y is



Jjj
ču 32, Ljubljana - Črnuče
Z/

u vfjmm
Z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika
3-6%
popusta |

ercatorPika
Zbirajte lepe trenutke
mm m
IMi!