33M©
Vrrduili i Profesor Valentin Konšek. —
Tole novinc pridejo vnako Sakoto na »vetlo: Cen« r.a čclfrliiiko lela 10 kr. l'o po Al i 50 kr. Sr.
i\ro. :t.
15. maliga scrpaiui 1848.
' I<ul»c Celjske .\iovl9icS
I .epu Cele v norcu sloveusMga kroga leži, iu se veličastno po rajski Savinski dolini ozira, v mestu pa in okrog mesta veliko gorečih Slovcucov živi, ki hi dali za slavo iu srečo svojga roda kri iu živlenjc. Pripravna lega iu lepo število okrog živečih rodolnliov je že zdavnej Celjskimi! mestu mogočnost podala, pa luili dolžnost naložila, v sedajnim povsodoim razvijanju uaroduiga zavedcuja tudi svoje Slovence zbuiljati, v.bu-jene k zažcicuimii cilu vladati, in pred Židinjami varvafi jih; o mladi naši literaturi se zasluženo storiti t iluhovskc moči svojga kroga v sebi zbrali, ter — r edinosti moč spoznajo — roda omikanje iu sloveušiuo hrabro podpirati ,S'cer je mila slovcušina žc od davntj v Čelu liho zavetje iu lulio dn-movje imela, iu zvuuaj l.ublauc iu Celovca menim, je bilo tukaj nar več slovenskih knig iiatisnenili. Iz Cela smo leliko vse slovenske knige dobivali, ker je priden kni-gotcržic g. Gajger, z vsimi slovenskimi knigaruiui v zavezi, nam vse naročila rad in urno oskcrboval. U uovišiiu času si je zaslužen kuignliskar g. Jerelin, naš nculrii-dcui prijalcl. urno - tiskavuico z mnogimi ličnimi aberedi v novim pravopisu omislil. Tudi nemške šole (o de šc niso slovenske ! ) so mnogo lepili slovenskih bukvic v prid šolske mladosti na svitlo dale. iu se nam posebno prikupile, ko so Drohliucc iz Gradeča v Cele — njih pravo domačijo preselile. \ se to je bilo lepo iuo prav. 1'ogrešo-
•} Cospod, ne zamirte, de nismo vse novinam izročili, kar ali, pisali. Zakaj ogenj v streho vlakni! je liuda reč. /.a lepi list pa prejmite j lepo hvalo.	Vredniilvo.
vali smo pa vendar — iuo večkrat o tej reči govorili — če ne obširiuga saj uiaiijšiga časopisa, kateri bi — po prav niski ceni luili manj premožnim lehkn naročliv — veliko več iuo v krajšim času o /.bujenju naroduiga iluha, iu o potrebnim omikanju med Indstvam opravil, kakor vse šc tako lepe kuige in izpisi, in ki se tudi mi leliko med sebo pogoiorili in zastopili, de bi bili vsi cniga scrca — ene misli. Zalo smo vas z veljko radostjo pozdravili, liibc novinci ko ste se nniii napovedale, de nas bole prišle vsaki leden enkrat obiskal, Icr nam povedal, kar nam je potrebno in koristno, in kar se za nas v e-davredniga pri nas iuo okolj nas godi. Veliko zares sle nam oblubile! Ilog daj, de bi tudi srečno svojo olduho ilopolnovale' Olilu-bile ste nam povedati vse, kar iiamje potrebno in koristno, iu kar je za nas vedavredno. Ko-Ijko in kako veliko pa je za nas se potrebi iga in korislniga, iu kaj vse bi mi radi zvedli! Zato poslušajte,kaj mi od vas po vaši lastni oblubi pričakujemo, od vas zvedeti iu se učili želimo.
1. Želimo od vas podučcui biti v vsem, kar »aia je potrebno. Nar bolj potreba pa uaiu je zdaj sprave med razdvojiuimi narodi in lubiga miru — zvuiiajuiga. pa še j olj znotrajni^a; zakaj če smo edini iu mirni od znotrej. bomo tudi močni iu ue-premaglivi proti zvuuaj; ined sebo razdvojene pa Ita* bojo tudi nezmožni sovražniki kakor travo pomandrali in podjarmili. Ivzuo-Irajriimu miru nam lorej zopet pomagati, uaj bo \aš pervi lepi in sveti poklic, lic smo pa zuolrajui mir zgubili, mislim, je od lod prišlo, de sc je zaveza med podložuiki iu predposlavlenimi razrušila, ki je podloga vse deršavne sreče, iu ta zaveza je nas p ro I-n o zau panj e. Prcdposlavlcni niso zinirani kakor očelje z svojimi podložnimi ravnali,
ampak pogosto le kakor najemniki čez nje gospodovali; svoje pravice so terdili, kmetov pravice pa krajšali, kjer mogli, iu le od njih žulov iu pota bogateli. Kaj je veliko denarnih grajšmskih posestnikov drugiga, kakor barantavei, ki na srečo iu blagor svojih podložnih pač kaj ne gledajo, ampak le mislijo kako doholke svojih grajšiu pomnožiti. De to semtertje tudi od duhovitih vela, je scer žalostno, pa se tajiti ne sme. l*odložui videti, de njih gospo s kam ni za srenje sreč o, a m p a k le z a n j c u o vol u o, so do takšnih kervilačuih pivnlj vse zaupanje zgubili, in sačeli gosposke čerteti in kleti. Pa se tudi tajiti uc srne, de so podložni dokajkrat z dobrimi gosposkimi sirovo in nehvaležno ravnali, ter si tako njih scrce zapcrli, in njih lubczcii zapravii. Poprcjšua strahovavua sila je scer toti že dolgo rejeiii serd dušila: alj zdaj, ko je stari jarin slert, iu svoboda razglašena, stan proti stanu z raskačcuim seream vzdignen sloji, inislič kako svoje v serdu gorečo scrce nad svojimi zatiravci ohladiti. Pridgvajle torej mir, lube notiuc ! iu ker je vcčdeli polilisko neo-mikauje našiga ludslva krivo, de se je totc dni tako sirovo in nespametno semtertje obnašalo, podložne, posebno kmelji v pohlevnih sostavkab v vsim podučujte, kar jim je zdej od vlade iu vladnih opravil vedeti treba. Slovensko izobraženi in v pravdoznanstvu izurjeni rojaki vas bojo radi z enakimi soslavki zalagali. Učite pa tudi gosposke pravičnim biti. Strahu poznali ne smele: in kjerkoli od krivičnih gosposk zvete, glasno njih zlobno iu vucbovpijočc djaujc grajajte, de ker jih glas vesti več ne strahuje, jih bo sodba občinstvaosrainotela.Dvomlie ni, de ima sodba iu mnenje občinstva veliko, doz<laj še nespo-zuauo moč. — llavno tako in še bolj kakor poliliškiga oiuikauja je pa uašimu ludslvu narodni g a oiuikauja treba. Ponem-čaui in poplujčaui smo bili; zato pa lepo pole z krasnimi daruii okiučauiga duha prašno leži, naše ludstio pa uevcdiio iu zaničvauo brez duhovskiga ponosa iu veselja tužuo živi. Povejte torej iu jasno dokažite ludstvu, de srečno tako dolgo ne bo, dokler se ptujčauju odpovedalo, iu svoje sreče na narodnost zidalo uc bo. Ne pozabite v tim oziru priporočati s lo v c u s k i h š o I iu p i s a r n ic; iu pridnim šolnikam verjemite, ki bi se bili že tudi zdej radi veliko več z slovciišiuo v šolah pečali, ako bi se ludstvo samo temu ostavlalo, iu le za nemške navke prosilo ne bilo, mislivši, deje slovcnšiua le za drevo i
in motiko. — Ncodolžljivo potrebno je dalej, de ludstvo podučile, kaj posebno naj bi svojim poslaucaui k deržavuimu zboru naročilo; alj ker bo k temu gotovo že časa premalo, mu saj pametne možje na znanje datc, na katere bi naj njegovi poslauci pri zboru gledali, iu se po njih navku ravnali, de ne bojo morebit priliznjenim sovražnikain naše narodnosti v roke prišli.in namesto sreče nam le nesreče nakovali. Kaj bote rekle, lube iioviue! če vaui povem, kaj je izvoleni poslane kmeljiskiga slauu nekim gospodam odgovoril, ki so ga vprašali, kaj bo na Dunaju govoril ? Takole je djal: Jas bom pač rekel: m a š n i k a m i u pa gosposki, nič, uo pa stibro do I j! To ni basen, ampak gola rcsuica. Se bomo taki iicumuo-sti smejali, alj se nje sramovali? Jas mislim, ne smejali, uc sramovali; ampak v serčni britkosti moremo obžalovati' nemilo zvezdo, ki je do zdaj uad nami vladala. Glejte Slovenci! tako ncoiuikano iu za svojo lastno srečo zaspano jc naše ludstvo. de tako Mcvcduimu človeku celo upanje prihod-uili lepših iu boljših čascv, •>• svoje nar svetejše potrebe v roke da! Alj de z drugimi besedami ravno talo žalostno resnico izrečem: Glejte Slovenci! tako neveden jc tisti človek, kateri ludstvo za nar bolj ve-dniga med sebo obrajta!! — Zadnič je tudi potrebno, de od svetih reči vselej sveto govorite, če vam bo kedaj o duhovskih in verskih rečeh pregovorili polreba. Slovenci, hvala llogu! še vere v praviga lloga niso zgubili, iu ve bi se jim pač slabo vslregle, ako bi jim s. reči omazenim, v satanovo černilo laži in nalolcvaiija namočenim perc-sam gerdile. /jato nikar ne posnemajte svoje nemške sestre, ki vse sramožljvosli prosla laži po deželi pobera, jih z vidnim vcscljain ined ludi trosi, vse, kar je cerkev lepiga vpelala, z slrupniiii jezikam gerdi, z blaiam mske laži iu nalolcvaiija duliovski slan orne-tuje, ter misli, de na lolo vižo luč med ludstvo širi. iu svoji.-u braveam se vslreže.
2. Želimo od vas podučeni biti v vsem, kar jc za nas koristno. Kar nam je potrebno, to nam jc tudi koristno. Zalo bomo z vami že prav zadovolui. če nam bote v opomnjenih potrebnih rečeh podporno roko podajale. Ako nas bole zraven še pa tudi drugih koristnih reči učile, se nam bole še toliko bolj ustregle. Korisluo, postavim, bi ludi bilo. de laži ki se med ludstvo trosijo, imenu alj na veri škodjejo, alj pa ga i proti gosposkam šuutajo, zatirate. Korist-
li o bo tmli, do dobre kuige, časopise, in druge izpise ludslvu naznanite in nriporičite, po katerih ho potrobiiig* umikanja pridobilo. Koristno bo še tudi, de vse pro-tivnike naše narodnosti, in sploh protivnike resnice in nesramne lažujivce ojstro svarile, ter njih zlobo, svijačo alj pa neuiiiiiosl z neplašuo in ojslro besedo dokažete. Mesni«: n i n blagor 8 I o v e n e o v n a p » d-logi narodnosti naj bole zvezde, ki v a s v o d i le. lu
II) želimo od vas tudi vse zvedeti, kar se za nas v e d a v r e d n i g a pri nas iu okolj nas godi. Treba pa nam je vedeti, kaj ino kako se pri naši deželni vladi iu naših deželnih stanovali v tiradceu, in pri velikim zliorn na Dauaju godi, iu knko so naši poslanci tamkaj obnašajo, de bomo tato možje spoznali iu vcilili, alj jim smemo še ludi v prihodnje svoje zaupanje dali, ali ne. Tudi po dokončanim zboru nam morclc zvesto vsako premembo in povemo ra7.suuljc naše ustave povedali, de bo naša mlada Slovenija z našo mlado vstavo cuoslo-p no ii a p r e d v a I a. Želimo potem od vas posebno ua taujko zvedeli, kaj se vso ua Slovenskim posebno v naši narodnosti godi. Itadi bomo tudi brali, kaj naši bralji na llorvaškim. Češkim i. I. d. delajo, zakaj o-ni so naši pravi, naravni sosedi. l*olcm nam še le, koljkur bo mogoče, povejte, kar se za nas vedavredniga pri ptujili ljudstvah godi de ne bomo spet v staro bedo zabredili, ter več vedli od lloleotolovin Zamorcov, kakor od Slovencev, in se bolj skerbeli, kako se bo ta ali uua poliliška zaderga na Francoskim alj Španskim razrešila, kakor kako unša vlada našo srečo uskcrhujc; Narpoprej moremo naši materi Sloveuiji slavni dom sozidati; kadar bomo tato delo zgolovili, bomo srečni in veseli v senci iijeniga krila sedeli in gledali gibanje drugih narodov, ter ga pretresali: zdaj pa imamo doma opravila zadost.
Če bole le naše želje »polnile ljube novine! bole imele iskrenih prijatlcv in podpornikov dovolj. Dovolj bole pa tudi imele bravcov iu naročnikov v duhovskim, grad-jau.skim, in zčasama — kar Ilog daj! — ludi gotovo v deželsko gosposkim stanu, kjer je dozdej v našim krogu še nar veča narodna tema. Nebesni blogoslav z vami!
F. K.
(I* Celja.) I<c enkrat so delavci tukej culi uiačkno uiuziko, in dobro so sejo naučili.
V pondelek 10. t. m. je nekaj delavcov na rotovž prišlo ino tirjalo, naj komisija napravi, ilo bodo peki bolji ino težej kruh pekli ino prodajali. Iver se pa ni hitro vse po njih voli zgodilo, so delavci zvečer ob U. prišli iu per dveh pekah uiačkno muziko napravli. Tako so žvižgali in se dcrli, de je bil strah, zraven pa kamene po hišah lučali iu s gor-jačam po vokuih in vratah bili, de smo mislili, de bodo vse razdrobili. Narodna straža perhili, nekaj nar tih hujših polovi — drugo razpodi iu lako mir zopet napravi. Narodna straža more zdaj vsako noč patrolirat, ker delavci vsaki večer Celjauain za kratek čas uiačkno muziko hočejo uapraviti. Kaui bomo prišli, če bode vsak ua lako viio svoje pravice iskal. —
10. t. m. je vmcrl y Celi Dominik Ni-kolaus Spero pcuzjouiraii c. k. stotnik v 77. letu svoje slarosli. Ilil je rojen v horvaški granici v letu 1871 in je že v turški vojski pod slavnim l<audo.iiaiu za vojaka služil.
(Kojincc.) Doues leden 8. I. m. sta prišla dva grašinska horštnerja nad kojiu-skiga g kaplana, ki niso hotli li boršlncr-ju, •/, ure z v u naj lerga, zdraviga otroka na dom kerslit ili, ampak so ukazali, otroka v cerkev h kersti pernesti.
lloršliierja dva pridela zavolj tega nad g. kaplana, jih z gerdim besedam zmirjala iu tako z njim delata, dc so se g. kaplan kumej vbrauli, «le jih nista čes šteugc vergla.
Krneli tega čuti se serdit vzdignejo in pridejo v pondelek iu lork v grašino ino tirjajo, de morejo borštneri, ki so že toliko nepokoja delali, brez de bi jim kdo bil strahu pokazal, precej kraj zapustili. Nič ni moglo kmeto potolažili, koker obluba.de bodo horšlncri v kratkim se nazaj podali ua 1'cmsko. od koder so peršli.
I/. II i h niče na Krajuskim pišejo: i. tega mesca je S o d e r m i c o neizrečena nesreča zadela. Velik ogenj je cel lerg pokončal. itar.uu cerkve, šole iu farovža so vse hiše pogorele, z njim skorej vsa gotovina, vse orodje in blago. Vsa škoda znese okoli 10»,001) goldinanov srebra! — Slovenci, usmilile se svojih nesrečnih bratov!
(Iz Dunaja.) Minister 2'illersdorl'je 0. t. m. svojo služIm zapustil. Dttnajčani hočejo, kakor so sliši, razen barona Dohel-hola tud vse druge iiiinislre odstavili. Do-bclhor bi menil potem nove ministre izvoliti. Kaj bo to? Dva dni poprej so Duuaj-čaui 1'illcrsdorfu muziko delali, iu treli dan ga že nočejo več iincti.
II. t. m. in nadvojvoda Jonu na slraui ministra \Vcsscubcrga ob 7 mi uri Dunaj za-pustili in «c v Pranklurt podali, kir bodo vižarstvo nemške deržave prevzeli. Ob 0. uri jc narodna straža n muzikoj po njega prišla iu Joan so polu bratovske lubczni le le besedice ludstu govorili: „Moji lubi Dutiajčaui jas sv podam v Franklort, pridem pa 17. I. m. zopet nazaj. Zavupaiu de bodete ta čas mir olirauili, de bom s tistoj lubezuoj, z katiroj vas dous zapustim, zopet h vam nazaj prišel." Kader bodo nauvajvoda Joau nazaj prišli, se bo deržavni zbor v Dunaju začel.
(Taliauska. Iz Italje nič noviga ne čujemo, hakor de se maršal Kadccki za veliki boj pcrpravla. Naši vojaki kumej perčakajo de bi se bili s Tatjanam.
(Gosposkam in kmelain po Štajerskim.) V zadiiimii listu Slovenskili iNovin sim vam oznanil, de so Njih Veličanstvo Cesar Ferdinand I. 29. Kožuika poterdili prošnjo de-žclniga šujcrskiga zbora, pa katiri se bodo tud ie za to leto v patentu od H. Urezua t. I. imenovani natorui davki odkupli po tisti razmiri in tistili postavali, kakor bodo za Štajersko osnovani. Pcr«tavili pa še moren de ravno v tistimu eesarskiiuu razpisu tud stoji, de vse pogodila (gliheiige. kontrakti) zaslrau odrajiovanja natomili davkov še po-polnama velajo in de je perpušeno, ako se gosposke iu kmeti sami med saboj zglihajo.
l?obro je vedeti to za taiste kmete, ki so se že zgliliali, pa (ud za te, ki bi radi svoje davke odrajlali in lako pomagali svoji gosposki, ki na le doliolkc dolgo čakat ne more.
Nekaj »Slovnicam gotovo se neznanimi, pa o .seil.ijiiiutii času vedeli /.Iu |iotrel>:iiga.
( »sije.)
Le visoko učeni ino velikoserčui možje, ki bojo od Ijuslva izvoleui, pooblasteui, za-morejo po natori iuo po potrebaii ludstva za tajiš tu pripravne postave osnovati iuo ustavuimi cesarju poterdili dali. Taki možje niso cesarjevi, ampak ludstva služabniki; ki iz svojo modrostjo, klcrc ludstvo uikolj imeli nemo- i re, le ludstvu v tiar veči prid služijo; zakaj i ni ničesar boljšiga na sveti, kakor so mo- ; dre, iz človeške uatore, iz lege iuo lastno;-i i dežele, vzele ino narete poslave, po kale- I
rili bodo premoženje, čast ino živlenje vsili dcržavuikov — varno, de zamorejo vsi pošteni, — božui ino bogati, — svoboduo — varno ino dobro v deržavi živeli/ he po modri postavi jc varno ino dobro živlenje upati. Alj tako postavo le modri visoko učeni možje, pravi, — ne po rojstvu, ne po deuarjah, auipak po učenosti ino velikodušnosti, — ž I ali n i k i osnovali zamorajo. I.mlslvo nemore ničesar druziga k osnovanja dobre postave storiti, kakor samo take velikodušne — učene može izvoliti ino s ponižnim prošnjami k dcržaviiimu zboru poslati. Ludstvti ni mogoče — sauiu sebi vse s postave osnovali; ker ni vsim mogoče k leiuu potrebne učenosti imeli. Kavno tako ludi ni mogoče cuimu samimu, to je, cesarju iz vsim svojim pomočuikami, ki potrebe iuo težave i t. d. po deželi ne vedo, za vse deržavnikc dobre postave dali; zakaj če je cesar samo-oblastuik, si noben njegovih svctvavcov, ki so njegovi služabniki, ne bo upal. — kaj svetvrui. kar bi zoper misel alj voljo ccsar-jovo bili ulegiialo: ker vsakleri lehko pre-vidi, de bi ga tako — cesarju zoperuo sve-tuvauje le ob službo »pravili zamoglo: kar se je per samooblastuikah ž<* mnogoterim — prav prav poštenim — ludoljubuim možam — že večkrat zgodilo. Vse je n.^ko, če cesar ni samooblaslen, ampakuslavui vladar. Taki ccsar nima svojih služabnikov, ampak ludstva služabniki, to jc, poslanci iz dežel, so svelvavci per oMiiuvaiiju po-lav za dežele. !<e iz dežele izvoljeni visoko učeni možje, ne pa cesarski služabuiki, zamorajo v prid ludstva h osnovanju dobre postat e — svobodno svetvati; ker Iv od ludstva zahvale-žuost, lic pa od ccsarja, perčakujejo iuo dobijo. ljudstvo le skuz poslance ali skuz svoje prave žlaknikv per ustavni cuovla-diji svoj del ima; iuo k postavi, ktero spol-uili hoče iuo mora očiluo pervoli. — Ino ustavni ccsar ima dolžnost, — te v dcržaviiimu zboru osnovane postave deržavnim prebivaveam skuz svoje pomočnike oznanit pustiti iuo vedno gledali, de se bodo od vsili natenkama spolnilc, dokler bojo veljavnost imele s zakaj per ustavui v!adiji se zamorajo postave predelati, ko bi še nc bile ponol-; nema, kar se po človeški slabosti prav leii-i ko — zgodi. • Pa dokler se poslave v der-; žavnimu zboru nc prenarvdijo, se morajo na-| tenkama spolniti, če bi še lih popoluema ue I bile.	_(Dalje sledi.)__
Naliskur in založuik Jaiuv. Jc.'t«i:i.