LEWO XX. — številka 59 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. — /a redakcijo odgovorna Albin UČAKAR in Andrej TRILER GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 12. 8. 1967 Cena 40 pai ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja '958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r « d a h in sobotah A GORENJSKO Miha Marinko na gorenjskem sejmu »Potrošniški in turistični sejem ima perspektivo; razstavnih sejmov ne potrebujejo!« Kranj, 11. avgusta — Danes si je gorenjski sejem v Kranju ogledal med drugim tudi Miha Marinko. Ko smo ga pri kavici poprosili za kratek razgovor o sejmu in o problemih našega gospodarstva, je najprej malce okleval, potem pa se je takoj spomnil razgovora izpred dveh let, na XV. gorenjskem sejmu, ko je povedal, da zadruge odkupujejo pridelke od kmetov le zaradi marže, čeprav pri tem praktično ničesar ne naredijo, In da je to špekuliranje. »Takrat našim kmetijcem ni bilo prav, da sem to rekel!« Kljub temu pa je takoj dodal: »Za naše zadruge je slaba izkaznica da se kmetje sami združujejo in gredo v španovijo s kom drugim mimo zadruge. Zakaj tako? Menim, da so zadruge postale velike birokratske, silno drage institucije. Včasih so imele sirojne odseke, posojale so kmetom mehanizacijo — to je bil njihov smisel. Strojni odseki so propadli, češ da so bile usluge predrage; kmetje imajo danes že sami traktorje. Zadruge so s tem izgubile velik del svoje funkcije. Danes ni redek pcjav pri nas, da kombinati znajo bolje sodelovati s kmeti kot zadruge; poiskati znajo tiste vrste sodelovanja, ki je koristno in zanimivo za oba partnerja.« Skupaj z direktorjem sejma Alojzem Okornom smo potem govorili o uspehih reforme, o integracijskih procesih v našem gospodarstvu in o pogojih zanje — o res urejeni notranji zakonodaji in študijsko izdelanih kriterijih za merjenje dela vsakega posameznika. Nato pa sem tov. Marinka vprašal, kaj meni o sejmu, čeprav si ga še ni dokončno ogledal, je povedal, da je edini smisel takega sejma potrošniški in turistični značaj. »Razstavnih sejmov ne potrebujemo, pač pa potrošniške, na katerih je res vse naprodaj. Še lani sem kritiziral nekatera kranjska podjetja, ker na sejmu niso vsega prodajala, ampak so razstavljala le vzorce. To ni prav. Smisel ima potrošniški in turistični sejem s popusti in drugimi ugodnostmi, ki psihično pozitivno vplivajo na kupce. Danes se že morajo proizvajalci boriti, kako bodo prodali svoje izdelke, ne pa, da potrošnik povprašuje p< njih in jih išče, pa jih ni.« Miha Marinko je nazadnje povedal, da je prav, če bi v Kranju zgradili nove, lastne sejemske prostore. »Prav posebno zato,« je nadaljeval, »če Kranjčani vidijo perspektivo sejma . v obliki, kakršna se je že uveljavila: potrošniški in turistični j značaj. Sejem je v času glavne turistične sezone, Kranj je geografsko tesno povezan s Koroško in severovzhodnim delom Italije, zato bi moral biti poudarek na turizmu, torej potrošniški sejem s poudarkom na turizem, če Kranjčani menijo, da je sejem lahko tak, če so dosedanje izkušnje to potrdile, potem je prav, da gredo v investicije za gradnjo lastnih sejemskih prostorov.« A. Triler Kako bo z žičnico na Stražo? Žičnica na Stražo na Bledu že nekaj časa ne obratuje, jcer komunalno podjetje Bled mešanicakap KVALITETA ni poskrbelo niti za pravočasno obnovitev pogonskih naprav niti za to, da bi dobili dovoljenje za obratovanje v sezoni. Komunalno podjetje vztraja na stališču, da žičnica ni rentabilna in da naj jo prevzame neka druga organizacija. Blejski zavod za turizem je žičnico pripravljen prevzeti ne glede na morebitno izgubo, seveda če komunalno podjetje prenese na zavod tudi ostale turistične objekte, se pravi grajsko kopališče s čolnarno in s čolni-plitvicami, Z zavodom soglašajo tudi vse ostale organizacije na Bledu, komunalno podjetje pa ni pripravljeno oddati grajskega kopališča, pač pa samo žičnico. v m Velik obisk in dober promet Do četrtka zvečer je letošnji gorenjski sejem obiskalo že 70.000 ljudi, blaga pa so podjetja prodala za 750 milijonov starih dinarjev. Seveda v tej vsoti ni vštet akontiran promet in ne pogodbe, ki so jih posamezna podjetja doslej že sklenila s kupci. Promet pa bi bil lahko še večji, saj obiskovalci povprašujejo po raznem blagu, katerega razstavljavci niso pripravili v zadostni količini. Od razstavljenih predmetov so na sejmu prodali največ tehničnih predmetov in pohištva. Gorenjski kmetje pa se močno zanimajo za razstavljene kmetijske stroje tujih razstavljavcev, ki pa žal niso v prodaji. Pričakovan promet dosegajo tudi gostinska podjetja, saj je zabaviščni prostor skoraj vsak večer polno zaseden. Prodaja pohištva s popustom! Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj obvešča cenjene potrošnike, da prodaja prodajalna Dekor v Kranju, Koroška c. 35 in prodajalna Dekor na Jesenicah, Cesta Borisa Kidriča 21 — Javornik v času gorenjskega sejma od 4. do 15. avgusta 1967 VSE POHIŠTVO S POPUSTOM Montaža in dostava na dom do 30 km je brezplačna. Priporoča se kolektiv prodajalne Dekor, Kranj in kolektiv prodajalne Dekor, Jesenice. Krajevni praznik v Gradu Prebivalci krajevne skupnosti Grad pri Cerkljah bodo v nedeljo, 13. avgusta, praznovali svoj tradicionalni krajevni praznik. Vsako leto v tem času obude spomin na boje II. grupe odredov z nemško zasedo na Da-vovcu pod Krvavcem, kjer je padlo več partizanov. Po dogovoru vsako leto ena vas tega okoliša pripravi praznovanje. Letos bo to naredila vas Dvorje, lani pa je bila svečanost na Ambrožu pod Krvavcem. Praznik bodo počastili z raznimi prireditvami, zaključek pa bo v Dvorjah, kjer bodo pripravili tudi kulturni in zabavni program. -rč Odgovor Obrazom in pojavom iz Glasa št. 56 Zal nam je, da nismo vsi slišali hudih stvari o zobozdravstvu, ker bi le tako lahko presodili, kako zelo hude so bile. Ne moremo se docela strinjati z ugotovitvami član-karja Glasu, dne 2. avgusta letos, zato se čutimo dolžni, da osvetlimo še drugo plat medalje. Dobro poučen novinar z občutkom za objektivnost bi v danem primeru takoj vedel, da za zadostno zobozdravstveno varstvo ni odgovorna zobozdravstvena služba, če v isti sapi posreduje informacijo, da je sklad sposoben financirati samo polovico naših mesečnih storitev. Denarna sredstva nam ne odtečejo polovico preje zaradi nekih naših posebnih kriterijev, pač pa zaradi visoke cene materiala, kljub smešno nizki ceni našega dela. Če je resnično kdo. ki ga pacienti z bolečinami in sploh nihče ne briga, potem nismo to mi, pač pa sistem delitve sredstev za zdravstveno ■ varstvo. Bojimo se, da novinar nima točne predstave o zdravniški etiki, kaj i i po njegovem naj bi polovico meseca krili stroške s sredstvi sklada, preostalo polovico pa z zdravniško etiko. Pacienti z bolečinami dobe vedno ustrezno pomoč in zanikanje tega smatramo za grobo obrekovanje. Da pa ne bomo pacientu v stanju nuditi nadaljnje in celotne sanacije, bo to pač zato, ker nam bo zmanjkalo sredstev, in če naj nam tu po logiki novinarja priskoči na pomoč zdravniška etika, pomeni to v preprostem jeziku, da s svojim prisluženim denarjem kupimo material za zobozdravstvene storitve, delo pa opravimo zastonj. To bo vsak preprost in razsoden človek srnal ral za nesprejemljivo, in zato je toliko bolj nerazumljivo, da tega ne razume nekdo, ki bi mu morala biti objektivnost in informiranost osnovna kvaliteta. Ce pomeni, da se dolgočasimo in ne delamo, oziroma da morda celo delamo in se ne dolgočasimo samo to. da ima novinar skop besedni repertoar, je to opravičljivo, če pa je bil namen dvoumen, zahtevamo odgovorili pojasnilo. Kolektiv zobozdravstvenih delavcev Kranj Občutljivost V 56. številki našega lista smo objavili v rubriki Obrazi in pojavi članek o zdravstvu. Nikogar nismo imenovali in nikomur nismo nameravali kratiti dobrega imena. Menimo, da je kakršnokoli opravičevanje odveč. Zgrešili smo samo pri tem, ker smo članek posplošili. Omenili srna zdravniško etiko. Lahko bi to besedo izpustili in namesto Oje uporabili delo. Vsak delavec pozna delavsko eliku-Takoj boste verjetno čutili da se zdravniška etika ne da primerjati z delavsko. No, če že vi tako čutile, kako jo šele čutijo prizadeti. Tu pa je napaka. Ukoreninjeno je namreč mnenje — ali kakorkoli že hočete to imenovati — da je zdravstvo nekaj posebnega, nekaj vzvišenega. Vsak-do greši pri svojem delu. Pri vsakem delu najdemo tudi lenuhe in malomarnost. Ce kritiziramo tovarniškega delavca, ni to nič posebnega, če pa kritiziramo zdravstvo, se ta kritika ne preboli kar tako. Poznamo trenutne težave v zdravstvu. Poznali smo, denimo, tudi težave v neki tovarni. Kako jih odpraviti? Seveda smo omenili denar. Omenili pa smo tudi disicpll-no, zavzetost, delavnost itd. Zakaj ne bi tega omenili tudi pri zdravstvu? Zavedarna se, da ne moremo vsega verjeti bolnikom oziroma tistimi ki iščejo zdravniško pomoč, Toda brez kakršnekoli osnove pa ta mnenja nikakor niso. V precejšnji meri ta odnoj lahko odpravijo zdravstveni delavci. Za vsakogar je važne samo delo: delo v tovarni ali delo v zdravstvu. U. Z. GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 12. avgusta 1967 Mm Te dni po svetu 10. avgusta je prispel v Kairo predsednik SFRJ Josip Broz-Tito, ki ga je na obisk povabil predsednik ZAR Na-ser. Posebno letalo, s katerim je predsednik Tito odpotoval 1/ Pulja, je pristalo na kairskem mednarodnem Ietali-iču kmalu po 18.30 po lokalnem času. Jugoslovanskega predsednika je sprejel na letališču predsednik Naser, podpredsednik Zekarija Mori itd in in Anvar el Sadat, Husein el Šafei, Ali Sab-ri. Jugoslovansko delegacijo, v kateri so bili Edvard Kardelj, član sveta federacije Vladimir Popovič, podpredsednik Z1S Kiro Gligorov in namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Mišo Pavičević, je ljudstvo navdušeno sprejelo. V dolini Song Re na južno-vietnamski centralni planoti 6o se pripadniki prve ameriške letalske desantne divizije s helikopterji spustili na področja, kjer imajo osvobodilne enote podzemeljska oporišča in bunkerje. Borci FNO, med katerimi je bilo 300 pripadnikov regularne severno-vietnamske vojske, pa so naskočili ameriške čete, tako da so se razvili srditi boji. 10. avgusta je bil na Koreji hud incident, v katerem so izgubili življenje trije ameriški vojaki, 17 Američanov in Južnih Korejcev pa je bilo ranjenih, ko je ameriški tovornjak z ameriškimi in juž-nokorejskimi vojaki padel v zasedo severnokorejskih sil v južnem predelu demilitarizirane cone. Prvič po več tedenskih oboroženih bojih med silami odcepljene vzhodne nigerijske pokrajine Biafre in federalne nigerijske vlade se je spopad prenesel na območje federalne Nigerije. Čete Biafre so ob podpori letalstva osvobodile srednjezahodno državo Nigerije. Klub mladih na Ravnah v Tržiču Spet bodo dobili prostor POSREDUJEMO PRODAJO karamboli ranega osebnega avtomobila NSU pretiš — 1000 L, leto izdelave 1966, s prevoženimi 19.000 km; Začetna cena 10.000,00 N D Ogied vozila je možen vsak delovni dan v Kranju — Skalica 15 — od 7. do 13. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 16. 8. 1967, do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Na pobudo nekaterih mladincev .mladinskega aktiva na Ravnah v Tržiču je bil jeseni 1965. leta ustanovljen klub mladih. S prostori niso imeli težav; dobili so do tedaj neizkoriščen prostor krajevne skupnosti Ravne v stanovanjskem bloku. Pionirsko delo je bilo težko in omejeno na krog ustanoviteljev. Treba j« bilo pritegniti nove mladince. Po nekaj mesecih jim je to le uspelo. Pripravili so novoletno zabavo. Odtlej je čedalje več mladih zahajalo v klub, tudi mnogo takih, ki so se prej sestajali po gostinskih lokalih, šah, časopisi, revije, prijateljske besede — in klub je zaživel življenje, o kakršnem so sanjali pobudniki. Zadnje leto je štel že okrog 80 članov. V klubu so delale kulturna, športna in šahovska skupina. Kulturna skupina je ob sobotah pripravljala družabne večere, za državne praznike samostojne proslave, zabave za novo leto in za pusta. Gostom iz pobratenega mesta Ste Marie aux Mincs so pripravili program francoske in slovenske besede in zabavo s plesom. Člani kluba so sodelovali na vseh športnih tekmovanjih in dosegli lepe uspehe, športna skupina je priredila šahovsko in strelsko prvenstvo mladinskega aktiva na Ravnah, šahovski dvoboj med ekipama ZLIT in Ravne, v počastitev dneva mladosti pa so priredili občinsko prvenstvo v šahu. Uspehe in delo najpriza-devnejših članov kluba pa so nenadoma zasenčili nelepi izpadi posameznikov oziroma manjših skupin. Odbor aktiva je obravnaval njiho- vo početje, toda nekaterim lepa beseda ni prav nič zalegla. Zato so bili kazensko izločeni iz članstva kluba za dva meseca. Toda 23. junija letos je krajevna skupnost Ravne poslala klubu dopis, s katerim so jih obvestili o odvzemu prostorov. Glavni razlogi za tako odločitev naj bi bili nedisciplina, nečistoča v prostoru in nenačrtno delo. Trditve so bile posplošene in netočne. Program so v klubu imeli, a ga zaradi neobveščenosti o času sestanka krajevne skupnosti njej niso dostavili. Krajevna skupnost je njihova opravičila sprejela in jim je zdaj pripravljena ponovno odstopiti prostore, seveda, če ne br> prišlo d:i ponovnih neredov. V prihodnje bodo tesneje sodelovali tudi z občinskim komitejem ZM in krajevno skupnostjo. V. M. Ločani v Freisingu V nedeljo zvečer, kmalu po svečanem zaključku Groharjeve slikarske kolonije, je skupina Ločanov odpotovala na izlet v bavarsko mesto Freising. Namen potovanja, ki so ga imenovali Po sledovih zgodovine, je ogled mesta, iz katerega so doma freisinški škofje. Le-ti so Osvežila vas bo samo kava (2 oka . Škofja Lolva bili namreč dolga stoletji lastniki škofjeloškega ozemlja, po njih je mesto tudi' dobilo ime. Izletniki potujejo z avtobusom. Med potjo se bodo ustavili še v mestu Kremsu, kjer si bodo ogledali razstavo Gotika v Avstriji, in Matthausnu, kjer bodo pod spomenik položili venec nageljnov — v spomin na rojake, ki so v taborišču umrli. Izlet je s sodelovanjem podjetja Transturist in muzejskim društvom priredilo turistično društvo škofja Loka. Za podobna potovanja v prihodnosti je med Ločani veliko zanimanje. - t« V Bistrici nova samopostrežoica V soboto, 5. avgusita ob 9. uri dopoldne je veletrgovina Mercator Ljubljana, poslovna enota Preskrba Tržič, odprla v Bistrici pri Tržiču, približno 400 metrov cd križišča Deteljica, novo samopostrežno trgovino. Tako je tržiška občina prav na občinski praznik dobila prvo samo-postrežnico. V na novo zgrajeni stavbi je približno 100 kvadratnih metrov prodajnih površin in prav toliko prostora za skladišča. Fo predračunu je nova trgovina veljala približno 60 milijonov starih dinarjev, z lastnim denarjem pa jo je zgradila poslovna enota Preskrba Tržič. Prostori, v katerih je poslovala dosedanja trgovina v Bistrici, so bili skrajno neprimerni in odločno premajhni (25 m2), zato so prebivalci Bistrice novo samopostrežnico že dolgo želeli. V stari trgovini (ki so jo sedaj zaprli) so Bistrica ni imeli le majhno izbiro blaga. Sedaj pa bodo lahko kupili več sadja, zelenjave, kruh, mleko, meso in tudi nekaj galanterijskih predmetov. V novi trgovini je tudi stoječi bife. Gradbena dela je opravilo Splošno gradbeno podjetje Tržič. Stavba je bila zgrajena v zelo kratkem času, v dobrih treh mesecih. S.Z. Zakaj nesreče v gorah? Prepogostokrat beremo v časopisih o nesrečah v gorah. Zdaj o nesreči izkušenega alpinista v stenah naših Alp, zdaj o nesreči nedolžnih nedeljskih planincev v gorah, visokih komaj nekaj nad 1003 m. Zakaj? Včasih je kriva res samo zla usoda, naključje. Za večino nesreč pa so krivi ponesrečenci sami. Nepoznan je pori, slaba in pomanjkljiva oprema, panika, mladostna zaletavost — to so najpogostejši vzroki nesreč v gorah. Planinstvo dobiva v zadnjem času pri nas vse večjo veljavo. Prav je tako! Naj ljudje hodijo v gore! Naj uživajo ob lepotah naših gora! Vendar, čeprav se odpravljamo samo na Krvavec, na Kališče ali na Kriško goro, moramo le vedeti nekaj stvari. DOBRA OPREMA — PRVI POGOJ! Ni redek primer, da srečamo ljudi na Storžiču, Stolu, Kredarici v lahkih čevljih ali v gumijastih copatah z izli-zanimi podplati. Prav brezskrbno hodijo! Treba pa je vedeti, da lahko sredi najbolj vročih avgustovskih dni zapade po vrhovih, visokih okrog 20C0 m, sneg. In potem? Samo en nepravilen korak, samo en spodrsljaj in iz čudovitega izleta lahko nastane pogreb. Kadar gremo v gore, se obujemo v visoke, močnejše čevlje. Ne samo, da je korak v njih varen, tudi lahkih zvinov v gležnju, ki nam tolikokrat tpokvarijo ves užitek na izletu, bo manj. Tudi oblecimo se dobro. Prostora nam ta kos obleke ne bo zavzel veliko, v vetru ali megli pa nam bo še kako prav prišel. . - - —- NEURJE, MEGLA, STRELA... Ni dolgo tega, ko sta v poletnem neurju našla smrt na Kriški gori dva planinca. Zakaj? Zajelo ju je neurje in . .. Vedno, ko nas zateče neurje ali megla, ostanimo mirni. Poiščimo si, če je le mogoče, kako zavetje. Pre-oblocimo se, jejmo, pijmo čaj, Samo ne alkohola! To nam ustvari trenutno prijetni občutek toplote, pozneje pa nas hudo izda. Posebno sladkorja v takih trenutkih pojejmo veliko! Sladkor vsebuje veliko kalorij, ki nam ustvarjajo telesno toploto. In bodimo brez panike! Ne hodimo sami naprej iz skupine, i.e skušajmo si sami poiskati poti ali zavetja. Občutek samote še slabše vpliva na nas in sami še raje zaidemo v nesrečo, najpogosteje pa omagamo. Potem ni rešitve! Naše telo se ohlaja; dovolj je le nekaj stopinj pod normalno temperaturo 37° Celzija in že nastopi DELOVNA SKUPNOST BIROJA TURISTIČNEGA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA GORENJSKE, TURIST PROGRES RADOVLJICA, razpisuje prosto delovno mesto sodelavca: VODJE INVESTICIJSKO RAZVOJNEGA SEKTORJA za delovno mesto se zahtevajo naslednji pogoji; — diplomirani inženir s pooblastilom za projektiranje in izvajanje nizkih in visokih grad-enj — 10 let prakse v operativi in pri vodenju investicij Kandidati za delovno mesto naj vložijo prijave na naslov: TURIST PROGRES RADOVLJICA, najkasneje do 27. avgusta 1967. zmedenost, pozneje pa lahko tudi smrt. Zato se držimo1 skupaj, saj »več glav več ve«, tako poletno neurje pa tudi ne traja večno! In če se bliska in grmi? če smo le nedeljski obiskovalci planin, nimamo pri sebi mnogo kovinskih predmetov. Če pa jih imamo, to. odložimo najprej! Najbolj nevarno za strelo je na vrheh, grebenih, v grapah. Tudi v zavetju visokih smrek ali macesnov je nevarnost, da udari strela, zelo velika. Zato je bolje ostati na planem kot pa takrat, ko treska in grmi, siliti visoko v gore ali pod drevje. PLANIKE. ZA NESREČO KOT NALAŠČ! Malo poletij v naših gorah mine brez nesreč pri trganju planik. Beli cvet v krušljivih skalah nas omamlja, treba je do njega! Planike rastejo najraje v gnilem, krušljivem skalovju. Alpinisti pravijo temu skrot- Nova okrepčevalnica In recepcija trgovskega podjetja Murka v Lescah Ob nenehnem naraščanju reklamacij Jeklo se vrača v jeseniško železarno Delavci železarne Jesenice že dlje komentirajo vesti, ki krožijo po obratih, avtobusih, cestah, lokalih in stanovanjih, da je bila v preteklem mesecu dosežena najnižja proizvodnja in prodaja v letošnjem letu. Zato z negotovostjo pričakujejo 15. avgust, ko v tovarni delijo osebne dohodke. O teh problemih so razpravljali tudi na razširjeni seji upravnega odbora železarne. Komaj se je seja končala, že je med kolektiv kot strela z jasnega neba udarila novica, da je iz Zahodne Nemčije vrnjena večja količina neustreznega jekla. Na Jesenice sta prispela zastopnik tvrdke Hermann Schmid, ki je kupec in zastopnik žele- Veletrgovsko podjetje KOKRA Kranj razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodijo dveh osebnih avtomobilov ZASTAVA 750 licitacija bo 16. 8. 1967 ob 7. uri v Kranju, Poštna 1 zarne za nemški trg, ter' lastnik tovarne verig Carel Cla-rus. Prek firme Hermann Schmid tovarna verig v Nemčiji že štiri leta kupuje jeklo jeseniške železarne. Ta tovarna kupuje na Jesenicah letno okrog 1800 ton jekla, ki ga potrebuje za izdelavo verig. Zadnje pošiljke jekla niso bile ustrezne kvalitete, zato je Carel Clarus vrnil železarni 69 ton paliča-stega jekla in 23 ton verig. Skupna dolžina vrnjenih verig znaša 866 metrov. Carel Clarus je na Jesenicah izjavil: »Železarna Jesenice je nedvomno dokazala, da zna obdelati jeklo. Zaradi kvalitete in zanesljive dobave smo samo občasno kontrolirali kvaliteto jekla. Toda pri zadnji pošiljki jekla je bil izredno velik škart pri izdelavi verig«. je. Pa mislite, da bi šel kdo plezat v tako skalovje? Kje pa! Raje v desetkrat težje stene. Tam je vsaj vsak oprimek varen, tu pa se vse kru-ši in puli izpod rok. Potem pa beremo: na Stolu, Stor-žiču, Mrzli gori. .. Edina rešitev za to je, da se premagamo in pustimo cvet pri miru. Sicer pa, kaj nam bo ta cvet? Ni lepši tam sredi sivih skal? Za nas bo lep dan ah dva, potem pa ga bomo zavrgli. Pustimo ga raje naravi, saj je njena last! MLADOSTNA ZALETAVOST Kdor izmed mladih planincev je hodil v ta ali oni alpinistični tečaj, se bo spomnil, kaj s:o ga tam učili. Nikoli v steno, če je slabo vreme, če mislimo, da se -bo to spremenilo, če ne vemo za pravo smer, če nimamo dovolj ali prave opreme. Ne podaja jm» se torej zaletavo in s preziranjem pripomb starejših in izkuše-nejših planincev v gore. Sku- šajmo oceniti svoje moči in zdržljivpst, pa bomo doživeli še veliko lepih vzponov. Gore nam ne bodo ušle! Smo torej kaj ugotovili? Nesreče se da predvidevati in proti njim se lahko borimo. Poslužujmo se vsega, kar nas varuje pred njimi. Če nas vleče v gore, ne p režirajmo planinskih društev. Tu bomo zvedeli marsikaj o gorah. Posebno mladina! Prav mi imamo obilo možnosti, da varno in z zadovoljstvom hodimo v gore. Za začetek, ko smo še neizkušeni, se pridružimo planincem, tabornikom. Med njimi so tudi mladi ljudje, ki pa imajo gotovo že več izkušenj kot mi. Ti nam bodo pomagali, da bodo naši prvi vzponi varni in lepi, pozneje pa bomo tudi sami postali bolj izkušeni in podali se bomo lahko na zahtevnejše in lepše vzpone po naših in tujih gorah. Gore nas kličejo, obiskujmo jih varno! Janez Kavar Tovarna verig v Nemčiji predeluje jeklo samo po hladnem postopku za rudniške transporterje. Zato mora biti jeklo takšne kakovosti, ki jo zahteva kupec. Kje je krivica in kdo bo odgovarjal za nastalo škodo? V železarni pravijo, da je verjetno prišlo do zamenjave materiala oziroma gredic. Gredice so polprodukt profil-nih valjam, ki jih v žični valjarni valjajo v palieasto jeklo. Prvi znaki kažejo, da je treba krivca iskati v valjarni Bela. Vrnjeno pošiljko bo v celoti pregledala ekipa tehnične kontrole. Nastala škoda naj gre v breme tiste delovne enote, ki je odgovorna za neustrezno kvaliteto jekla. Pri tem se postavlja vprašanje, kje so bili delavci tehnične kontrole takrat, ko je bila sporna pošiljka jekla poslana v Nemčijo. Zaskrbljujoče je dejstvo, da število reklamacij stalno narašča. V prvih treh mesecih lani je železarna prejela 68 reklamacij iz tujine, v enakem razdobju letos pa se je to število dvignilo na 132 reklamacij. Kolikor več bo reklamacij, toliko manj bo kupcev na Jesenicah. To pa je že vprašanje življenjskega standarda pretežnega dela občanov jeseniške in delno radovljiške občine. Delavci pravijo, da bi bilo dobro včasih kontrolirati tudi delavce tehnične kontrole, ki bojda svoje delo opravljajo precej površno. Sicer je pa to zadeva, ki se tiče celotnega kolektiva. In ne samo železarne. J. V. Krajevna skupnost Poljane nad Škofjo Loko proda lesen most, dolžine 32 m in širine 4 metre in lesene kabine za kopališče ali za preureditev v vikend. Prodaja bo 20. 8. ob 8. uri na kraju samem. Prenočitve v nekaterih krajih na Gorenjskem Na Pokljuki več gostov ket lani, v Gozd Martuljku V nekaterih krajih na Gorenjskem se je letos občutno zmanjšalo število prenočitev. Iz podatkov zavoda za statistiko SRS je razvidno, da je razen na Pokljuki, Jesenicah, v Kranjski gori in na Krvavcu močno upadel promet zlasti na Planini pod Golico in v Gozd Martuljku. Na Pokljuki so imeli v prvem polletju lani 5257 prenočitev, letos pa v enakem obdobju 6041, na Jesenicah se je število prenočitev povečalo od lanskih 5329 na 6599 v prvem polletju. V Kranjski gori je bilo lani do konca junija 44.531 prenočitev, letos pa 47.453. Na Krvavcu so zabeležili 4815 prenočitev v lanskem prvem polletju, v letošnjem pa 5072. Število prenočitev se je zmanjšalo na Jezerskem od lanskih 6974 na 6827, v Ratečah od 6707 na 5888, v Bohinju od 55.298 na 47.695, v Tržiču od 2069 na 1728, Kranju od 17.132 na 13.509, na Bledu od 117.277 na 86.962, na Planini pod Golico od 3749 na 1981, največ pa v Gozd Martuljku od lanskih 28.549 na letošnjih 4581 prenočitev. Podatki tudi kažejo, da se je zmanjšalo predvsem število prenočitev domačih gostov, saj so skoraj v vseh omenjenih krajih imeli več prenočitev tujih gostov kot v lanskem prvem polletju. Tako se je število prenočitev tujih gostov zmanjšalo le v Ratečah od 1214 na 828, na Bledu od 73.356 na 58.441 in na Planini pod Golico od 153 na 42. V. M. Loterija 34. neuradno poročilo žrebanja 32. kola srečk Jugoslovanske loterije dne 10. avgusta 1967 v Beogradu Za celo srečko, ki se končuje s spodaj označenimi številkami oziroma pri premijah za srečko, ki ima izvlečno številko izplača se dobitek V novih dinarjih 20 10 80 8 990 80 35320 610 0150420 — premija 8.010 0432340 — premija 10.000 0786130 — premija 8.000 1 4 59421 604 86041 604 97581 404 0263871 — premija 30.084 52 6 82 8 812 40 30312 400 79252 6^3 0006712 — premija 8.0^0 02863 60O 04523 1.000 74173 400 97063 400 9694423 — premija 8.000 07066P3 — premija 100.000 34 8 54 6 68224 600 75114 2.000 1049PM — premija 8.0OO 55 10 5005 ; 200 28755 Lili d 51885 600 72235 600 0289745 — premija 50.000 0912505 — premija 10.000 56 6 66 6 44336 400 45676 400 474«6 1.000 27 8 77 6 97 6 54267 400 09479R7 — premija 8.000 18 20 938 100 12158 400 36718 620 0234158 — premija 8.000 0553148 — premija 8.000 9 4 19129 404 420P9 Cm 43819 404 09380 1.004 POSREDUJEMO PRODAJO karamboli ranega osebnega avtomobila NSU pretiš 110, leto izdelave 1966, s prevoženimi 6000 km. Začetna cena 16.000,00 Ndin Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 16. 8. 1967, do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ GLAS * 4 STRAN KULTURA SOBOTA - 12. avgusta 1967 J Vi trajamo - hočemo šolo Mnenje zavoda za prosvetno-pedagoško službo Kranj Ped tem naslovom sta bila v Glasu objavljena že dva dopisa; avtor prvega je bil novinar, druger/a je napjsa! eden izmed domačinov, oba pa sta obravnavala vprašanje, ali naj se šola v Adergasu ukine ali naj obstaja dalje. O šoli v Adergasu sta pisa'a tudi Bilo in Paviiha in motda še kdo, pa zato lahko trdimo, da Je bflo zadnji čas o tej šoli napisanega več kot o vseh o~tallh šolah kranjske občine. Stališča, ki jih zavzemajo ti in oni, so seveda dokaj različna, pa zato poglejmo še, kaj pravi k stvari strokovna služba. Kakor je po eni strani ( razveseljivo, da se vaščani tako vneto potegujejo za šolo. tako je po drugi plati povsem nerazumljivo, da del vaščanov ni dovzeten za prav noben, še tako tehten argument, ki govori proti njihovim zahtevam. Pisec omenjenega dopisa v Glasu končuje svoj prispevek takole: »Smo enakopravni državljani, ki imamo svoje dolžnosti, zato pa tudi svoje pravice.« Ta trditev sama po sebi je seveda povsem točna, žal pa tudi tendenciozna, kot je bilo tendenciozno še marsikaj, kar je bilo zadnji čas izrečenega in napisanega o šoli v Adergasu. »Enakopravnost« v tem primeru je v tem, da imajo vaščani Adergasa šolo v domači vasi. Po tej logiki niso v enakopravnem položaju vse tiste vasi, v katerih ni šole. Tudi Velesovo, Praprot-na potica in Trata, v imenu katerih se pisec zavzema za enakopravnost. Mar so tudi vsi tisti delavci in uslužbenci, ki nimajo v domači vasi tovarn in ustanov in morajo na delo v mesto ali večja središča, tudi neenakopravni, in imajo samo dolžnosti ne pa tudi svojih pravic? Naš namen seveda ni polemizirati s komerkoli, pač pa želimo navesti nekaj dejstev, ki so sama po sebi dovolj zgovorna in dovolj tehtna. Enooddelčna šola v Adergasu nima lastne stavbe. Gostuje v samostanskem poslopju, starem 200 let. Učilnica je ista, kot je 'bila pred 99 leti, ko je bila šola v Adergasu ustanovljena. Šolski prostori so v enem stoletju povsem zastareli, vse prej kakor primerni za sodoben pouk. Kakršnekoli adaptacije v 200 let starem poslopju ne prihajajo v po-štev. Ce naj Šola v Adergasu ostane še nadalje, je nujno treba zgraditi novo šolsko poslopje. Gradnja šolskega poslopja ni majhna investicija. Splošno je znano, da je šolstvo draga zadeva. Sredstva, ki jih odmerja družba Za šolstvo, res niso majhna, a še vedno ne zadosti velika, da bi naše šole lahko dovolj uspešno opravljale svojo vzgojno-izobraževalno nalogo. Pri pomanjkanju sredstev je treba toliko bolj temeljito pomisliti, kje in kaj pomo investirali. Ce je gradnja nove šolske stavbe v Adergasu res potrebna, bo J,reba sredstva zanjo dobiti, ti to kjerkoli in kakorkoli. Četudi na račun drugih šol! Za gradnjo šolskega poslopja je važno predvsem dvoje: število učencev, ki jim bo novo poslopje služilo, in perspektivni razvoj kraja, kjer naj bi stala nova šolska stavba. Odgovor na to vprašanje je v naslednjih številkah. Na šoli v Adergasu je vpisanih 30 učencev, največji vpis pa je bil tik pred vojno, in sicer 140 učencev. Pred vojno so skoraj vsi učenci zaključevali šolsko obveznost na domači šoli, Is redki posamezniki so odšli v gimnazijo. 140 učencev je treba torej računati na osem razredov, oz. na osem let šolanja. Preprost račun pove, da je bilo na šoli v Adergasu pred vojno poprečno po 18 učencev na vsak razred. Sedaj sta na šoli le dva razreda: prvi in tretji. Drugega razreda ni, ker sta v prvem razredu zxlružena dva letnika. Zaradi premajhnega števila otrok imajo vpisovanje novincev vsako drugo leto. Učenci četrtega razreda hodijo v šolo v Cerklje. Trideset učencev, kolikor jih je' sedaj na šoli, predstavlja tri letnike, tj. 10 učencev na en razred. Tudi xa prihodnje šolsko leto je vpisanih le 10 novincev. število učencev na šoli v Adergasu upada kljub vsem nasprotnim dokazovanjem. Upadanje rojstev je splošni pojav. Družine s številnimi otroki, kot so bile še pred nekaj desetletji, so danes prava redkost. Število prebivalstva in s tem v zvezi število učencev narašča le v mestih in v večjih središčih, toda ne zaradi naravnega prirastka, ampak zaradi priseljevanja. Med kraje, kamor naj bi se v doglednem času začeli ljudje priselje-vati v večjem -številu, pa Adeigasa prav .gotovo ne mo-aemo prištevati. Novo šolsko poslopje naj bi se gradilo v Adergasu za 30 učencev. Z morebitnim prešolanjem četrtega razreda iz Cerkelj nazaj v Ader-gas za 40 učencev. S tem bi ;• \~ * 1. Dvodnevni izlet v BENETKE in PADOVO v soboto in nedeljo, dne 16. in 17. septembra. Prijave do 1. septembra. 2. Dvodnevni izlet po Avstriji preko GROSSGLOCKNERJA v znano letovišče ZELL AM SEE v soboto in nedeljo, dne 23. in 24. sept. Prijave do 10. sept. 3. Štiridnevni izlet po Italiji od 25. do 28. oktobra združen z ogledom živilskega velesejma v PARMI. Prijave do. 10. septembra. 4. štiridnevni izlet po Avstriji in Madžarski db BLATNEM JEZERU v' BUDIMPEŠTO in GRAZ v petek, soboto in nedeljo od 6. do 8. oktobra. Prijave do 20. septembra. 5. Štiridnevni izlet po Avstriji in Češki z ogledom DUNAJA, PRAGE in BRNA v dneh med 15. in 18. okt. Prijave do 1. oktobra. 6. Vzemite svoj potni list in potujte z nami vsako drugo soboto v TRST ali TRBIŽ. Celodnevni izlet v TRST: dne 26. avg. in 16. sept. Odhod izpred kina Center ob 6. uri. Cena za osebo je 35 N din. Celodnevni izlet v TRBIŽ: dne 2. sept. in 30. sept. Odhod izpred kina Center ob 6. uri Cena za osebo je 25 N din. Prijave za potovanja sprejemamo v: Poslovalnici TURIST - Cesta JLA 1, Kranj tel. 21 563, poslovalnici Avtopromet GORENJSKA — Tržič, tel. 71-268, TURISTIČNI ODDELEK Avtopromet GORENJSKA — Kranj, tel.21-081. {hjjsEMIŽNlCA i Sca TRIESTE^ - kupujte poceni - SAMONIG VILLACH, AM SAMONIG - ECK Velika izbira — najnižje cene mM VValter Gaggl URAR, OPTIK Villach — Beljak w Hauptplatz 11 Salamander čevlji Villach — Beljak nasproti Parkhotela Trgovina s čevlji pričakuje slovenske kupce Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri Varčujte denar! Kupite tudi vi originalna angleška blaga pri uvozniku lahki kamgarni za pomlad in poletje moher-tropika. Ash 238 modni kamgarni Ash 298 fresko za voznike avtomobilov v vseh modnih barvah Ash 298 Skrube Trgovina s suknom Villach — Beljak, Rathaus Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec tistkkaf, Villach - Beljak podružnica Radenthein Trgovina, ki ima vse: vodovodna instalacija, instalacija za centralno kurjavo, pomivalniki (švedsko jeklo), oprema za WC, oprema za kopalnice Vse za družino! # Vse za poljedelstvo, trgovino, obrt in industrijo # Plačljivo v dstarjih Oprema za stanovanje, hladilniki, gospodinjske polrebščine, radio Blaupunkt, baterije za avtomobile Villaeh — ^-^ ^—i Beljak BOSCHl Nikolaigasse 2« DIENST^J Telefon 4573 Ing. LAGGNER Vsi rezervni deli za PUCH — mopede, rolerje in motorna kolesa, vsi rezervni deli za FIAT, moderna delavnica. Postrežemo tudi v slovenščini. F. Rutter Villach — Beljak Italienerstrasse 22 Peraustrasse 18 Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja# naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni in hitro Ce kupujete dobro, kupujete pri Tomsche Velika izbira, nizke cene Trgovina TSMSCH Villach — Beljak Stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Josef Strairss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 Villach — Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Ce hočete biti na tekočem o najnovejši modi, obiščite največjo trgovsko hišo na Kot vedno Koroškem. Vsak obisk se izplača. kakovostno in poceni 10 D7B SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO Titova 38 in Miklošičeva 34 Prirejamo Izlete v tuzemstvo in inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak leden izlet po Koroški, Goriški fn v Trst. Jože Madotto Laghi — Fužine galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfek cija, obutev, pralni stroji in pralni piaški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepcajle v našem bifeju Vi invitiamo di visitare il piu grande magazzino a Slovenija vis a vis dell'albergo Slon che vi offre: Pianterrcno Valigie di cuoio, borsa da viaggio, tasche, ne cessaires Borsettt in pelle per signore Guanti di cuoio per signore e signori Porte monnaies ir pelle, etuis, cingue Secondo piano Confezionf maschile in pelle (soprabiti, man telli. gileis, abiti) Confezione in pelle per donne (taillers, so prabiti, gonne, mantelli) Negozio speciaiizzato per la vendita della confezione: Konfekcija Elit« Ljubljana, Čopova 7 Modelli nuovissimi — colori moderni — per ogni gusto — scelta libera Nel pianterreno proprio cambio valute 10 % sconto ai acquisti in valuta estera Tomaž Moschitz Zlatarna — urarna Tarvisio — Trbiž Via Vittorio Vene to 12 (300 m od tržnice) Na zalogi so švicarske ure, zlato za zobe in ostali izdelki iz zlata. Zagotovljena kakovost. Govorimo slovensko, sprejemamo dinarje. Priporočamo se. FIAT zanetit« porfiri COHMISSIONARIA Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trieste — Trst Via F. Severo 30, telefon 36-154 — 68 120 Zastopstvo za originalne rezervne dele za notranje tržišče in izvoz v Jugoslavijo Brunelli & C. Trst, Ul. Donizetti l (prva ulica levo od Stande vhod ul. Battisti) Telefon 28922/23 Gorenjska kreditna banka Kranj Menjalnica Bureau de change Cambio valute F.xchange of! ice VVechselstube Kranj, c. JLA 4 Jesenice, m. Tita 20 Radovljica, Gorenjska c. 16 Škofja Loka, Šolska c. 6 Tržič, Trg svobode 1 Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Postreženi boste z dobro kapljico in hrano. Izkoristite tudi zimsko sezono in nas obiščite v brunarici Tiha dolina na Krvavcu žičnica ZELENICA Kompas obratuje ob nedeljah od 9.—17.45 na vsako uro. Ob ponedeljkih žičnica ne obratuje. Od torka do sobote ima žičnica odhod ob 9. uri in po-vratek ob 17. uri. Ko pridete v Slovenijo, ne pozabite obiskati starega mesta Kamnik z idilično planinsko okolico Po najnižjih cenah vam nudimo v naših trgovinah usnjene izdelke in vse vrste tehničnega blaga, dam-sko, moško in otroško konfekcijo, pletenine in perilo, steklo, porcelan in drugo kvalitetno blago v bogati izbiri. Pri plačilu v tuji valuti 10% popusta Se priporočamo za obisk Velepapirnica Villach - Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-36 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin # Ves pribor za tehnično risanje 8D Simon Preseheren Tarvisio — Trbiž (Udine) vam nudi po izredno ugodnih cenah: 0 pralne stroje 9 gorilnike na mazut # peči za centralno kurjavo % svetila — kolesa — otroške vozička # keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini A. Schojer Camporosso — Žabnica O Trgovina: bogata Izbira prehrambenih artiklov, kožne in ostale galanterije, pregrinjala, steklenina in spominki vseh vrst. Desertna in ostala vina. # Bar 0 Tujske sobe Za obisk se priporočamo. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Ceste na Gorenjskem bo treba obnoviti Večji promet - zastarele ceste Gorenjske ceste so izredno slabe in nikakor ne ustrezajo več sodobnemu prometu. Tako stanje lahko Gorenjsko popolnoma osami. Če bo tako, val tujih turistov ne bo zajel naših krajev. Ostali bomo kot otok z zastarelimi cestami med sodobnimi, ki jih gradijo v sosednjih državah. Ze podatki, da je lani prešlo obmejne prehode Podkoren, Rateče, Ljubelj in Jezersko 685.622 motornih vozil s tujo in 75.0:i6 z jugoslovansko oznako, dovolj zgovorno potrjuje nujno potrebo, da gorenjske ceste temeljilo obnovimo in prilagodimo naraščajočemu prometu. V prvih štirih mesecih lani je prešlo obmejne prehode na Gorenjskem 74.276 domačih in tujih vozil, letos pa v enakem času že 119.119. Promet se jc torej povečal za 40 odstotkov, in to kljub temu, da je bil prehod čez Korensko sedlo dlje zaprt zaradi popravila ceste. Posamezne občino na Gorenjskem so ob podpori turi- stičnih delavcev, podjetij in gorenjske turistične zveze Kranj sklenile obnoviti in modernizirati ceste na svojem področju. V jeseniški občini je posebno problematična glavna tranzitna cesta, ki je v takem stanju, da se ni čuditi prometnim nesrečam, ki jih je bilo od januarja letos do konca maja že okrog 88, od tega dve s smrtnimi žrtvami, škoda pa je znašala okrog 20 milijonov S din. V mestu Kranju so posamezni odseki že tako obremenjeni, da na njih prihaja do zastojev. Lega mesta ha terasi ob sotočju Save in Kokre onemogoča povečanje prepustnosti obstoječih komunikacij, zato je nujno potrebna izgradnja hitre ceste od Naklega do Ljubljane, ki bi šla mimo Kranja, in ureditev cestnih odsekov proti mejnim prehodom. Tudi v radovljiški, škofjeloški in tr-žiški občini imajo že izdelane načrte za ureditev cest na svojem področju. V. M. Hubert Petz TRGOVINA S STROJI Celovec — Klagenfurt, Blumengasse 46 Singer šivalni stroji za gospodinjstvo in obrt © pletilni stroji 6 sesalniki hladilniki # šivankc in ostali pribor. Razprodaja v tekstilni šoli (II. nadstropje) v času gorenjskega sejma od 5. do 15. avgusta 1967 v Kranju Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju Teden cvetja Danes, 12. avgusta, zvečer bodo v osnovni šoli v Cerkljah odprli prvo razstavo rož v tem kraju, ki so ji dali ime Teden cvetja v Cerkljah. Razstava bo odprta do 20. avgusta. Na njej bodo poleg domačih gojiteljev cvetja sodelovali še vrtnarija K2K Kranj, vrtnariji Brda in Grada Strmola ter semenarna iz Ljubljane. Ves teden bo v Cerkljah zelo živahno, saj se bodo kar vrstile razne prireditve v avli šole, od predvajanj barvnih diapozitivov do predavanj o urejanju vrtov in gojitvi cvetja. Po končani razstavi bo možno kupiti razstavljeno cvetje in tudi semena. -rč- Prireditve Ob Bohinjskem jezeru bodo 12. avgusta priredili Kresno noč. V soboto, 12. avgusta, bo ob 20.30 v festivalni dvorani na Bledu koncert velikega pevskega zbora Harfa iz Varšave. V torek, 15. avgusta, bo ob 20.H0 v festivalni dvorani na Bledu nastopila francoska folklorna skupina St. Juni-en. V petek. 18. avgusta, bo v festivalni dvorani na Bledu nastopil s slovenskimi narodnimi plesi in pesmimi folklorni ansambel Gorje in pevski zbor iz Krope. Na Jezerskem bodo v nedelj, 13. avgusta, ob 14. uri priredili ovčarski bal. V Kranju bodo 13. avgusta ob 17. uri na športnem stadionu priredili nogometno tfeft-mo med debelimi in suhimi. V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja in občasna zgodovinska razstava Prešernova brigada. V Prešernovi hiši si poleg memo-rialnega muzeja lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Leona Koporca. Zbirke in razstave so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do' 19. ure. Če je moderno, potem Seharsehdn Vaša modna hiša na Koroškem Villach — Beljak, Klagenfurt — Celovec poslovalnica Kranj KOMPAS prireja od 24. 9.-28. 9. izlet Miinchen - »Oktoberfest« Spored: 1. dan: odhod ob 5. uri zjutraj iz Ljubljane, Titova cesta 12. Potovanje preko Rateč v Cortino d'Ampezzo in preko prelaza Brenncr v Inns-bruck. Namestitev v hotelu, večerja in prenočišče 2. dan: po zajtrku o^led Innsbrucka, nato potovanje preko Mittenvvalda v Garmisch - Partenkir-chen, izlet z gorsko železnico na Zugspitze, najvišji vrh Nemci je. (2966 m). Proti večeru potovanje v Munchcn. Namestitev v hotelu in prenočišče. 3. dan: po zajtrku avtobusni ogled mesta, nato izlet v Dachau in obisk nekdanjega koncentracijskega taborišča. Povratck v Munchcn in pro-* sto. Večerja in prenočišče v Miinchnu. 4. dan: celodnevno bivanje v Miinrhnu. Po zajtrku ogled tehničnega muzeja, nato prosto za individualne oglede. Večerja in prenočišče v Miinchnu. 5. dan: po zajtrku potovanje v Salzburg in postanek za ogled mesta. Potovanje nadaljujemo skozi Salzkammergut, Celovec in Ljubelj v Ljub* ljano, kamor je prihod pozno zvečer. Cena izleta za osebo je 620 N din V ceno je vračunan avtobusni prevoz, hotelske usluge po sporedu, skupinski potni list, stroški organizacije in vodstvo potovanja. Vsak izletnik lahko kupi za lastno uporabo 50 DM za 163 N din. Prijave sprejemajo poslovalnice KOMPAS do 25. avgusta, Bled, Jesenice, Kranj. p ljudje • gorenjski kraji in ljudje ♦ kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in in ljudje • goj Špa c (1) .tu v rodil Joža. brat leta denj; o pod n se-5 pod še ni fi oditi ko >sare-v Sa-vred. deset •astir-ukov- ve<5 v mež- k v bosi ti i mu srfUko tama- !« To L Po- bnav-služ- •štonn. Tu je spoznal, da koza naredi več škode kot koristi, ker zelo rada objeda vršičke mladih dreves. Na Koroško je odšel, ko mu je bilo 15 let, da bi se izučil za čevljarja in naučil nemščine. Taka je bila takrat navada v Besnici; dosti mladih je odšlo na Koroško. Vrnil se je, ko so začeli graditi gorenjsko železnico ker se je tu boljše zaslužilo. Ko so končali z delom gorenjske železnice, se je raz-nesel glas, da gradijo železnico od Zagreba na Reko. Odšel je z nekim Jožem s Prebacevega in še z dvema tovarišema iz okolice Kranja, da bi se tam zaposlili. Peljali so se do Ljubljane z vlakom in šli potem štiri dni peš prek Ribnice in Kočevja ter se ustavili v Delnicah. Na dan njihovega prihoda je bil pravkar semenj, zato je bilo v Delnicah zbranih precej ljudi. Naši Kranjci so najprej najeli sobo, nato pa odšli v gostilno, kjer so se-malo dlje zadržali. Ze nekoliko v »rož-cah« so odšli po sejmu, da bi nakupili lonce in druge najpotrebnejše stvari, ker so si nameravali sami kuhati. Ustavili so se pri »štantu« nekega Ribničana, ki je prodajal lonce in sklede. Joža s Prebačevega je vzel v roke večji lonec in s prsti potrkal po njem, da vidi, če je cel. Ali je bil lonec že prej počen ali pa je Joža malce premočno potrkal po njem — v lonec je naredil luknjo. Ribničan se je začel jeziti, Joža pa mu je predlagal, da ga bo plačal, če ga potem lahko vrže kamor hoče. Lončar je bil s tem seveda takoj zadovoljen. Joža mu je plačal lonec, potem pa — ne bodi len — mu ga je vrgel v glavo. Ribničan se je začel dreti, takoj se je zbralo precej ljudi in začel se je pretep. Prihiteli so žandarji, uklenili naše fante in jih hoteli gnati v zapor. Fantje so so se upirali, ker so ga imeli malo v glavi, in se dogovorili — ker so bili vsi šlirje skupaj uklenjeni — da bo vsak vlekel na svojo stran. Orožnikom ni preostalo drugega, kot da so ustavili z voli vpre-žen kmečki voz in jih z njim odpeljali v zapor. Kljub temu, da so naše Kranjce zaprli, pa so Hrvatje s pretepom nadaljevali; tudi orožniki jih niso mogli pomiriti. Raznesel se je glas, da so se Hrvatje v Delnicah uprli in madžarska vlada je naslednji dan poslala tja bataljon vojakov, da so napravili red. Naši junaki so bili tri dni zaprti, potem pa so jih poslali nazaj na Kranjsko, seveda v spremstvu orožnika. Ta pa je bil dobrodušen mcž, tudi Kranjec. Ko so prišli do Ribnice jim je rekel: »Veste kaj, fantje! Vidim, da ste pošteni. Če mi obljubite, da se ne boste vrnili v Delnice, vas pustim, da greste sami domov.« Fantje so bili s tem seveda zadovoljni in veseli, zakaj sramotno bi bilo. če bi jih orožnik pripeljal v Kranj. Kmalu potem je odšel Ska-vovčev Joža na delo na Koroško. Mogcče se ne bi nikdar več vrnil — krkor toliko drugih — če se ne bi medtem zagledal v Spenčevo Micko v Zgornji Besnici. Ta ljubezen ga je pripeljala nazaj v Besni ro. Pred 170 leti je bila Spančeva hiša med premožnejšimi v Besnici. To lahko sodimo po tem, ker so šolali svoje otroke in ker so imeli gostilno. Leta 1794 je bil rojen pri Špancu Franc Blenkuš, ki je bil duhovnik in je umrl leta 1854. V času Napoleonovih vojsk se je priženil k Spancu neki Valentin Tomaževic. Po imenu moremo soditi, da je prišel nekje s Hrvatske. Pri Spancu je zasadil veliko sliv — bil jih je cel gozdiček v spodnjem delu vrta; drugje v Besnici sliv niso imeli, pač pa je taka navada v Slavoniji in Bosni. Tudi po tem se da sklepati, od kje je prišel. Razen drugih otrok je imel tudi sina Simona, ki se je šolal, vendar ni postal duhovnik, kakor je bila takrat navada, pač pa kapelnik na cesarskem dvoru na Dunaju. Pozneje je odšel za kapelnika v Petrograd v Rusijo, kjer se je oženil. Spančeva hiša, nekdaj premožna, je bila leta 1873 na robu prepada. Fantje so odšli po svetu, doma pa je ostala le najstarejša hči Micka. Če se Skavovčev Joža ne bi z njo oženil in s svojimi 600 goldinarji dote rešil domači- je, bi bilo vse prodano. Jože je živel prek 53 let pri Špan-čevih in starejši ljudje se ga še spominjajo kot »staregi Spanca«. Medtem ko je rešil 5?pan-čevo hišo, je bila prodana njegova rojstna hiša. Njegov brat Janez, ki je prevzel grunt, je umrl. Ostala je žena s hčerko. Prodali sta grunt za 4000 goldinarjev; dekle se je s tem denarjem — to je bila takrat velika vsota — poročila kot bogata nevesta na grunt k Rosu, kjer je kmalu umrla brez otrok. Staremu Špancu je bilo to zelo hudo. Včasih je imel solzne oči, ko je pripovedoval svojim otrokom o usodi svoje rojstne hiše in kmetije.' Spančeva domačija ni velika; redijo lahko vola in dve kravi pa po dva ali tri prašiče.' Njegova dota ni bila zadosti velika, da bi poplačal ves dolg, tako je ostalo pri hiši še 500 goldinarjev dolga. Včasih je bilo namreč več hiš zadolženih, več kot takih brez dolga. France Kozjek (Naprej prihodnjič) »azcestja 0 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, Uitke tovarišev, ki jih je i kak°r oficirjevi udarci tilje bi bilo poginiti na Idriji" podob, ki mu jih >s,reSipajočega svojo zlato >rš>kega vojaškega zapora 'kern pohodu v notranjost Lj| v pravi pohod smrti Ijgtni&ko kolono: Kozaki-^kaj°či se koloni, priga-prah in žeja in glad in peti, Poti Drez konca s \ofiti upehali kezaški ko- Snti') BelU v 6°zdovih na obsedenih barakah ujetni-Mškc pJ"°§e skozi močvir-onti!«) j ^ so zaceli po ujetniških ■anske ujetnike in ko so skih ujetnikov tj si imel le prav, da si 'm se skozi sitasto mrežo Sniške celice, Možino, ti-ki je takrat na begu od ore lepe kakor čipke in tatovo posnela vzorec za gleda tega fanta, vklekljanega v zlati sončni prah, ki je vse do tistega dne. ko so Rusi ločili avstrijske slovanske ujetnike od avstrijskih Nemcev, najbolj obžaloval, da je pobegnil, in krivil njega, Jakoba, svojega frontnega prijatelja, s katerim sta si nekoč delila vse kar sta imela in ki ga je zato toliko bolj krivil za vse gorje in trpljenje, ki so ga morali v težkem ruskem ujetništvu prestajati (»Ti si kriv! Bolje bi bilo poginiti na fronti!«) »In fant je imel prav,« si pravi sedaj sam. Na fronti bi bila smrt lažja kakor bo tu, saj mu je nemški stražar, ki ga je pripeljal v ta zapor, rekel, da sem zapirajo samo dezerterje in to samo za toliko časa, dokler jim ne vzamejo »mere za vrat«. To se pravi, da ga bedo obesili, razmišlja in duh se mu potaplja v temni in ledeni ocean smrti, v katerega ga še bolj pogrezne rožljanje vrat, sprva oddaljeno (»To so prva vrata!«), potem močnejše (»To so druga vrata!« se mu napne sluh od bolečine), dokler ne zasliši odpiranja zadnjih železnih vrat, ki vodijo na hodnik, kjer je tudi njegova jetniška celica. »Prihajajo?« prisluškuje korakom; vsak korak je boleč sunek v možgane, a obenem želja, da bi se ustavili pri kaki drugi celici pred njegovo ali pa šli mimo, kakor da je tudi tu v ječi sleherni trenutek, ki leči človeka do zadnje, večne teme, dragocen in še vedno vreden imena življenje. Toda koraki obstanejo prav pred njegovo samico, zapah zarožlja (»Kaj, me bodo obesili kar tako? Brez obsodbe?« ga ob rožljanju zapaha drobi vprašanje. »Kar tako.. .«), potem v tečajih nenama-zana vrata zahrešče in se odpro. »Steh' auf! Geh' mit!« Mrzel pot se mu nabira na čelu, dokler po uniformah ne spozna avstrijskih vojakov; med njimi je samo nekdo vojak iz nemškega Vladarstva. Seveda! Kako neki bi moglo biti drugače! Nemci vendar nimajo nobene pravice do njega, saj je državljan avstro-ogrskega cesarstva! Ta trenutek pozablja, da je še vedno jetnik in da je usoda de-zerterjev, če padejo zopet v roke svojim, v vseh vojskah na svetu enaka in niti toliko vredna, kakor je vreden piškav oreh. Sicer pa je taka usoda slehernega vojaka, četudi ni dezerter, zakaj vojak je najbolj nebogljeno in nesvobodno bitjo na svetu ... 2 Avstrijski cesarski major, pred katerega so Jakoba pripeljali, je samo po zunanjosti drugačen kakor nemški major, drugače pa je pri izpraševanju, kako je prišel v ujetništvo, prav tak in še bolj pikolovski, kakor je bil Nemec iz Vladarstva »Erzahle!« zahteva. »Pripoveduj!« prevaja tolmač, mlad temnolas, morda komaj vpoklican prostak s študentovskimi znaki, prekrižanima majhnima mečema na ovratniku bluze, bledoličnež. z upadlim, prestradanim obrazom, morda celo jetičnik (tako sodi Jakob po fantovem glasu in suhem pokašljevanju), vsekakor »zalednik«, ki ga je major poklical, da bi se ne mučil z Jakobovo neslovnično in zaradi nerabe spolnikov in opisovanja samo s pomočjo nedoločni kov slabo razumljivo, a največkrat popolnoma nerazumljivo nemško govorico. Kljub majorjevemu pikolovstvu je Jakob s prevajalcem, ki mu je sprva prav tako malo zaupal kakor majorju, kmalu zadovoljen, saj je prevajalec marsikaj izpustil, kar je Jakob kljub vsej previdnosti povedal Tako si je prevajalec kar sam izmislil in majorju opisal Jakobovo predajo Rusom tako, kakor bi se je sam najbrž nikoli ne izmislil. Tale mršavi študent prav gotovo ni njegov sovražnik, je postajal Jakob čedalje bolj uverjen, ko posluša, kako študent opisuje majorju zagrizen boj Jakobove desetine do zadnjega naboja in dO zadnje ročne bombe, nato pa še »brezupen poizkus, kako bi se postavili sovražniku po robu s praznimi, obajonetenimi puškami, tako rekoč z golim rokami« in pobesnelost tatarskega konjeniškega oddelka, ki je »ujeto desetino, pravzaprav ostanke desetine zvezal in privezal za svoje konje, ki so potem ujetnike vlekli za seboj, tako da je ostal od vseh živ samo še tale ubogi mož, ki so ga Nemci pripeljali iz Ukrajine, iz neke vasi na oni strani Dnjepra, in ga izročili sedaj njim kot bivšega dezerterja, kot dezerterja (»So meine ich,« poudari mršavi prevajalec) samo zato, da bi osramotili junaštvo avstro-ogrske vojske, oziroma njenih vojakov. Tako pripoveduje prevajalec, a major ga spomni praškega češkega polka, ki je dezertiraj pred leti k Rusom, in neke slovenske čete, ki ji je poveljeval neki četovodja Pivko in ki je komaj lani na tirolski fronti v celoti dezertirala k Italijanom. Ne, major noče verjeti v »junaštvo« Jakobove desetine in še vedno dvomi, da je tako, kakor je dezerter (pokaže na Jakoba) izpovedal. »Ali je bilo tako ali ne?« vprašuje prevajalec. »Bilo,« pravi Jakob in se spomni zaraslih brazgotin na hrbtu, ki mu ga je na tisti nesrečni dan razsekal z bičem oficir tistega tatarskega konjeniškega oddelka. In te brazgotine hoče major videti, a se premisli, ko Jakob sleče bluzo in ko zagleda Jakobovo umazano srajco, polno uši. »Lause!« se zgrozi major, kakor da se bo vojska Jakobovih uši preselila nanj. »Genug! Fur heute genug!« prekine zasliševanje, ker ga začne že ob misli na Jakobovo gomazečo vojsko srbeti za vratom in nato po vsem telesu, kakor da se je predstraža te »vojske«, ki ogroža človeka z garjasto srbečico ali celo z morilskim pegavcem, že preselila v njegovo čisto perilo. »Lause!« začne kričati nad stražarjema, ki stojita za Jakobom, in ju psovati, ker nista jetnika najprej peljala k razušitvi ali pa imata tudi sama uši. »Ja\vohl, Herr Maior!« priznata stražarja, da jih imata, ker je v ušivem taborišču za deboljševizacijo povratnikov iz Rusije nemogoče ostati brez tt goiazm. . Tj' ¥ CLAS * 11. STRAH GLAS * 12. STRAN REPORTAŽA SOBOTA — 12. avgusta 1967 Od Novigrada Od Novigrada do Ankarana sta dve večji naselji, kjer veliko Gorenjcev preživi svoj letni cfopust ob morju. To sta Pincta pri Novigradu in poletni kamp pri Umaiju. Razen teh dveh pa so še manjša naselja z vikend-hisicami in kampi ter počitniškimi domovi v Savudriji, Portorožu, Piranu, Strunjanu, Ankaranu in še kje, ki so jih večja in manjša gorenjska podjetja zgradila za svoje delavce. V večino teh letovišč so delavci letos zaceli prihajati na oddih že pred prvim junijem, nekateri od njih pa bodo odprta celo do konca septembra. Z našim upravnikom sva jo v njegovem »minitaunu.su« — tako sem namreč jaz »krstil« njegovega fička, ki ima1 za seboj že okrog 150 tisoč kilometrov in precej častitljivo starost — kar hitro »ubirala« po ne preveč lepi cesti ob istrski obali. Približno dva kilometra od Novigrada leži Pineta, kjer je devet počitniških domov oziroma naselij. Tu vsako leto preživi svoj letni dopust največ Slovencev. V borovem gozdičku pa leži tudi počitniško naselje tovarne Tekstilindus iz Kranja. 31 vi-kend-hišic je zasedenih že od t. maja letos in kaže, da bo tako vse do 15. septembra. »O, čuti se razlika, in še kako se čuti! Pri nas sicer ne toliko, drugod pa. Pred reformo je prišlo na morje dosti več delavcev kot sedaj. K nam v Novigrad prihajajo večinoma stalni gostje. Kaže, da so ti kar zadovoljni. Sicer pa tukaj res ni dolgčas. Že takrat, ko so se mladi in starejši prepirali, kdo bo plesal in kdo gledal televizijo, je bilo lepo. (Imeli smo namreč samo en prostor za razne prireditve.) Sedaj imamo dva in so oboji zadovoljni. Starejši ob večerih gledajo televizijo, mladina pa pleše. Tako mi je pripovedoval upravnik počitniškega naselja tovarne Tekstilindus Nace Aljančič, ki je, ko sva ga obiskala, ravno počival. »Sicer pa se ljudje res zavedajo, da so na dopustu. Kranjci so pač Kranjci. Lani so popili okrog pet tisoč litrov vina, letos ga bodo pa precej več. Razlika je le v tem, da so prejšnja leta kupovali kar cele litre, sedaj ga pa večkrat po dva deci.« Petje škržatov se je zlivalo s šumenjem morja ob ne preveč lepi plaži, posuti s- kamenjem in skalami. Oglasila: se je glasba. Skozi odprto okno se je slišalo pritajeno šepetanje, v sosednjem naselju pa je neka skupina veselo prepevala. V nosnice je veter nosil, tisti prijetni vonj po morju — po dopustu. Drugo jutro sva se odpeljala proti Ankaranu. V Umagu je bilo povsod v.ie polno turistov, ki so menda tisto nedeljo dopoldan v trenutku izpraznili ne preveč dobro založen trg. Na Punti je bila plaža zasedena do zadnjega kotička. Iskala sva Gorenjce. Italijani, Nemci, Francozi. Nizozemci — prava poplava inozemskih turistov. In kje so Gorenjci? Kasneje sva se prepričala. Povsod v Istri, kjer so urejene plaže oziroma kopališča, hoteli in visoke cene. boste težko našli Gorenjce. ' Našla sva jih v poletnem kampu pri Umagu. Naselje je-podobno tistemu v Novigradu, le da je plaža nekoliko slabša. Ko prideš v naselje; se prvi hip težko znajdeš. Vikend pri vikendu, šotor pri šotoru. Po daljšem iskanju sem našel štiri hišice tovarne barv in lakov Goicr iz Medvod. V eni izmed njih se je mlada tričlanska družina pripravljala, da bodo odšli na plažo. Že lani so tu preživeli dopust. Sami si kuhajo in tako porabijo približno toliko denarja kot doma. Zelo so zadovoljni. Povedali so mi, da bodo tudi drugo leto prišli sem na dopust. »Le raznih zabavnih prireditev tukaj ni. Ce pa imate ob večerih rad! mir, potem boste tukaj zelo zadovoljni. Sicer pa nikjer ni tako. da bi bili vsi zadovoljni,« sta mi ob odhodu iz kampa rekla dva fanta iz Kočevja. Najbrž je res tako. V Novigradu jim primanjkuje pitne vode, v naselju pri Umagu ob večerih ni zabave, v Piranu, kjer ni plaže, se ljudje sončijo kar ob cesti, v Ankaranu pa so se nekateri pritoževali, da je morje preveč umazano. Morda res drži pripomba, da je reforma precej zavrla domači turizem na morju, vendar pa sem na poti od Novigrada do Ankarana kljub temu občutil, da le precej poprečnih Gorenjcev preživi letni dopust ob morju. Ne stanujejo sicer v hotelih in ne obiskujejo urejenih plaž in kopališč. Svoj' zasluženi odmor preživijo v počitniških domovih in vikendih, ki so jih zanje zgradile delovne organizacije. Res je, da ta dopust ni razkošen, je pa poceni. Človek se na takem dopustu lahko dedobra spočije, to pa je konec koncev večini tudi glavni namen. Pa tudi to ni res, ko sem pred kratkim MflSUl, da le mladina »drvi« na morje. Na poti ob istrs-ki obali sva sre-čavala v počitniških naseljih mlade in starejše pa tudi upokojence. Kako torej Gorenjci preživljajo dopust na morju? Mladi se pritožujejo, da je premalo zabave. Mlade in srednje »stare« družine ('teh je največ) pridejo na morje, da pozabijo na vsakodnevne skrbi in razveselijo otroke. Največkrat ne opustijo domačih navad — kuhajo, perejo, pomivajo itd. Vse to pa jim v primerjavi z vsakodnevnim življenjem doma pomeni zabavo in dopust. In starejši? Tem najbolj ugaja topla morska voda in zrak ter večerni mir — morda celo ob knjigi. A. 2. do Ankarana poslovalnica Kranj KOMPAS IZLETI V AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1. enodnevni izlet na Grossglockner 27. avgusta — prijave do 19. avgusta 10. septembra — prijave do 2. septembra 2. dvodnevni izlet Grossglockner Badgastein Millslattsko jezero Osojsko jezero Vrbsko jezero 19. in 20. avgusta — prijave do 12. avgusta 9. in 10. septembra — prijave do 2. septembra Prijave in informacije v poslovalnicah KOMPAS BLED JESENICE KRANJ Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpisuje javni natečaj za oddajo zemljišča za gradnjo desetih garaž ob Gesti JLA v Kranju. Razpisni pogoji so interesentom na voljo v prostorih Podjetja v Kranju, Gesta JLA 6/V. nadstr. Odpiranje ponudb bo 23. avgusta 1967. Oirtnik Škofja Loka sporoča cenjenim obiskovalcem gorenjskega sejma, da sklepa pogodbe in nudi po nizkih cenah; izdelavo oprome po izmeri stanovanja, dobavlja in polaga vse vrste parketa, plastične mase: kakor vinaz, bovilit, likolit, podolit in drugo, keramične ploščice za pode in zid, zidne tapete. Steklarji, pozor! razprodaja stekla 3 mm v zabojih do 20. 8. 1967 po 14,60 N din za kvadratni meter. Obiščite naš razstavni paviljon na gorenjskem mu, razstavišče L, vhod 1, v 2. nadstropju. sej- ■V. Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki in Tržiču obvešča svoje vlagatelje, da zvišuje obrestne mere pri hranilnih vlogah; .vv.v.v m m m na vpogled vezane nad 1 leto vezane nad 2 leti od 5,0 % na 6,25 °/o od 6,5 % na 7,0 % od 7,0 % na 8,0 % Vlagate in dvigate khko pri vseh poštah v Sloveniji. Za vlagatelje vezanih vlog je pripravljenih 78 lepih nagrad. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) »Toda, tako kakor takrat, iio sem prišla od Aleša, spet samo jaz vem, kje se sicriva nevarnost... Sicer pa že tako veao, kako je z njim! Gre samo -še za to, da izpolnijo nujno voljo, nepisan zakon, ki ga je izzval boj! Filip je samo še toio, ki ga je trooa odstraniti s poti življenja!« Oboje bi ruda: da Filip pride tja, od koder je pobegnil, vendar tako, da bi -njena vest ostala čisla: ln spet jo je priganjala prav ta vest: •»Besi ljudi Filipove sence! Resi tudi sebe in ©dvrzi breme, ki ga ne boš zmogla siresti s seoe nikoli več! Ne le o njem, tudi o sebi jim povej vse, drugače bo življenje pekel! Premehka je tvoja dUoa, da bi se lahko enkrat za vselej tpna s preteklostjo'! To hoče Aleš!« Z mislijo na Aieša se je stiskala razpoka, so ge združevali fcos&ti njene raza'gane notranjosti v spoznanje in moč, ki jo je kxjUD upiranju postopoma potiskala na pot KpTO&udve. Upor v njej je Dil le se medla senca. Venuar .pa-ne tako sio-ka, da ne bi preračunljivo svetovala: »Ne, pri moni ga ne smejo Booifil Mar iiaj £ tem vzoudim prepričanje, aa sem v vsem so-lcriva! Filipova prošnja po pomoći je zvtne^a Jiakor grožnja, kakor izsiljevanje, da jim bo povedal vse tudi o meni, če mu ne bom odprla m pomagala!« To je v njej dokončno vzdignilo moč, da je ranjenega brata sovražno ošvrknila s pogledom in aadušda vse ugovore, ki so jo še zadrževali... Zdaj je delala hladno, trezno in z mislijo na j&voje življenje in očiščevanje: *0e st zdaj vmešajo drugi, sem pogubljena!« Spet je Filipu ponudila steklenico z žganjem, toda zdaj tako, kakor bi to že sodilo k opravilu, jii se imenuje kaznovanje. »Potegni malo več! Bojim se, da je rana za-etrupljena!« je rekla potem, ko si je spet ogledala prizadete prsi. »Nagni še enkrat! To ti bo lajšalo težave dotlej, da ti pripeljem zdravnika!« Filip je pil in vsrkaval tekočino, ki mu je resnično jemala moč in odplakovala tudi bolečine. To je Martina tudi hotela. In kot da s tem utaplja tudi njeno bolečino, Ker ne more in ne sme več s poti, ki ji je že odprla vrata, je z motnim pogledom motrila napol pijanega in ranjenega Filipa. Tak, nebogljen, Ivan Jan 5 I (Odlomek) je bil njen brat, če je zaprla oči in dovolila trepetajočemu šepetu v njej, da ji je ponavljal Aleševe besede, so bili to samo še ostanki grdega izrastka, ki je okuževal okolico. Šele čez čas, ko je Filip spet pogoltnil po-žirek žganja, je doumel, kaj mu je rekla Martina. »Zdravnika, praviš?« Njegov glas je bil tako začuden, da mu je pripisovala tudi nezaupljivost. Na to je tudi«po-■misiila, ko je skovala načrt. In tega se je tudi bala. Za načrte je bilo treba veliko volje, zlasti za take. Njej pa jo je ostalo še tako malo. Zato je zatrdila: »Delj ko čakava, slabše bo? In kaj naj bi počela potem . . .?« Filip je čutil, kakor bi hotela reči: ,Ce bo treba kaj rezati ali če celo umreš!' Alkohol je v njem razvijal in razbijal upanje. Vse hkrati. Martina je ob medli svetlobi natanko opazovala spreminjanje potez v obrazu in ugotavljala vpiiv njenih besed? Filip se je še vedno lanko česa domislil in bil še vedno toliko pri moči, da t>i zapustil 11130. Tega zdaj ni hotela več! Celo zadržala bi ga v tem primeru. Tudi s silo. Po obračunu, ki ga je imela ob njem s svojo notranjostjo, ji Filip zdaj ni smel spolzeti iz rok. ZdraviiiK — ta bo njen rešitelj! Samo, če bo hotel in upal priti. Toda, to bo njena reč. Zanesljivo ga bo pregovorila! Razumel jo bo. Pomagal ji bo reševati predvsem njo . .. Filipu je spet potisnila pod pazduho toplomer, da bi dejstva sama priganjala bolj, kot njene besede, ki Filipa nazadnje lahko poženejo v sumničenju! On pa je medlem boječe, tehtajoče ugibal: »Bi res to storila zame?« Martina je samo nemo prikimala, da se ne bi izdala z glasom, ki jo je silil k trepetu. »Pa misliš, da si bo upal? Kaj mu boš povedala? Resnico?« »To je moja skrb! Ne bo prvič!« Filip je že dvomil: »Tudi mene dobro pozna. Ve, kako je. Zlasti po tem. kar se je zgodilo!« Martina je -hotela biti nežna, pa je le raskavo ponovila: »Saj pravim, da prepusti to meni. Zdravnik mora .pomagati vsakomur! iMorda gre za življenje!« Zdaj se je nezaupljivi Filip, ki ga je omemba o življenju trdo "treznila, spet nečesa domislil. Skušal se je zagotoviti, da ne hi bilo zastonj vse, kar je že prestali. In to zdaj, ko je pravzaprav že srečno ušel. Rana ga je opominjala in slabela, v njem pa je tlelo upanje, da se bo izmazal, kakor vedno doslej. In kadar človek upa, se oklene vsake neznatne drobnarije in malenkostne opore. -Veliko denarja imam in tudi nekaj zlata. Obljubi mu, da bo nagrada bogata, da mu ne bo žal. Zve naj pa tudi, da bo zanesljivo po njem, če bi me hotel izdati!« Martina se je oddahnila, kajti zdaj je vedela, da se z grožnjami samo razmetuje, dejansko pa je v skrajnem strahu za svoje življenje, da komaj čaka zdravniško pomoč. To pa je mogel dobiti samo z njenim posredovanjem in le od dr. Volčiča. Toplomer je »pokazal« 40,2 Celzija! Zdaj sta oba komaj čakala, kdaj se bo zdanilo in se hkrati bala, da ju ne bi iskali partizani. Vsak iz svojih nagibov. Medlem mu je ponudila še žganja ... Ljudje so že vstajali in za to noč je bilo spet tesnobe, ki je ponoči najhujša, konec. Zdaj bouo morda prišli samo še Nemci. Samo! Filipova rana je bila vse ioolj pekoča, razbeljena in vneia. Martina se je ocipiav.jaiu po zdravnika. »Miruj in počivaj. Za ta čas te bom zaklenila. Ne oglašaj se nikomur, če bo slučajno kdo trkal!« »Opravi dobro. In pazi se!« ji je vročično naročal. Mai'tina se je zunaj dobuo oblekla in zadrževano mirnih korakov odšla. Takrat je prestregla oddaljena strela v sosednji vasi. S.tresla se je, kot bi 'vedela, da so Jelenovi obveščevalci ili tja po Hlebčka in so rnocali nanj streljati. Bežal je pred njimi — in •se izdal. A tega ona ni vedela ... Čez dobro uro je bil zdravnik, ki mu je Martina dala tudi ključ, že pri Filipu. Začudeno, vprašujoče in proseče sta gledala drug drugega. Filip se je tedaj zbal, ko je videl, da je zdravnik koj sam. »Kje je Martina?« »Okoli hiše postopa in opreza, da nas ne bi kdo presenetil!« ga je pomiril doktor ter že umival roke v vodi, ki jo je Martina pripravila že pred odhodom. -Zdravnik pa je prav tako dobro kakor Martina vedel, da je ne bo več nazaj, da je zginila v gozdove in da išče Jesena. (KONEC) X-13 DEW0* KOpllA .SKORAJ ZLOMIL NA PVA! D€LA, ČRIČEK 3£ PIL REČEM GLAS — 14. STRAN SPOREDI SOBOTA — 12. avgusta 1967 SOBOTA — 12. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.C0 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Revija zabavnih ansamblov — 10.15 Med koncerti in simfonijami — 11.03 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenske narodne in domače viže — 12.10 Pesmi in plesi iz krajev od Istre do Medjimurja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Prizor iz opere »Hlapec Jernej« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poročila posluSajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z godci in pevci po naši deželi — 18.50 S knjižnega trga —-19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Izbrali smo vam —20.30 Zabavna radijska igra — 21.15 Glasba ne pozna meja — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 13. avgusta 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.46 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00 Radijska igra — 16.47 Glasbeni intermezzo — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Melodije za lahko noč PONEDELJEK 14. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za miade radovedneže — 9.15 »Dobra volja je najbolja« — 9.30 V svetu operetnih melodij — 10.15 Iz opusa Slavka Osterca — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Kaleidoskop zabavnih zvokov — 12.10 Dvajset minut za violončelo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Koroški akademski oktet — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert orkestralne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Nastopa pevski zbor »Tine Rožanc« iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izbiramo zabavne melodije — 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 21.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana TOREK — 15. avgusta 8.05 Glasbena 9.00 Počitniško matineja — popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Iz manj znanih del popularnih opernih skladateljev — 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe — 11.00 Turistični napotki za tujo goste — H-20 Slovenska narodna-in zborovska glasba — 12.10 Pisana paleta melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana z deli naših skladateljev —. 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji —. 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Iz studia U — 20.30 Radijska igra — 21.47 Pesem godal — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — 23.05 Jazz v noči Televizija SOBOTA — 12. avgusta 18.13 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 18.15Baletne zgodbe (RTV Zagreb) — 18.55 Vsako soboto 19.10 Zaplešite z nami, 19.40 T V Obzornik (RTV Ljubljana) ~ 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.38 Pri treh srcih, 21.50 Golo mesto — film (RTV Ljubljana) — 22.40 TV dnevnik (RTV Beograd) — 23.00 Vaterpolo — Mladost : Ja-ilran (RTV Zagreb) — DrugI »pored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Mladinska igra, 18.55 Risanke (RTV Zagreb) — 19.15 Svetovna razstava v Montrealu (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt. 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) *- 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 21.50 Serijski film, 22.40 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) NEDELJA — 13. avgusta 9.25 Poročila, 9.30 Veselo s Krežetovimi fanti (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Tisočkrat zakaj (RTV Beograd) — 11.30 Pustolovščine z južnega morja (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska TV konferenca (RTV Zagreb) — 16.00 Atletsko srečanje Jugoslavije in Švice (RTV Ljubljana) — 18.20 Poročila, 18.25 Promenadni koncert (RTV Beograd) — 18.55 Perrv Mason, 19.45, Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Vaterpolo Partizan : Mladost, 21.50 Prva harmonika (RTV Beograd) — 22.50 poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — _14. avgusta__ 18.45 Kuharski nasveti (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (JTV) — 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (JTV) — 20 30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.38 Strah Kate Korporalice — TV igra (RTV Zagreb) — 21.35 Iz operetnega sveta (RTV Ljubljana) — 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Tedenska kronika (RTV Sarajevo) — 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 18.45 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 19.15 Tedenski športni pregled (JTV) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV TOREK — 15. avgusta 18.40 Vesoljska igra, 19.00 Poljudno znanstveni film, 19 30 Cik cak, 19.40 TV obzornik, 20.00 Mož z zvezdo — film. 21.30 Kraška suita — balet, 21.55 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila (RTV Beograd) — 18.10 Rezerviran čas, 18.30 Telesport (RTV Zagfeb) 19.10 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.40 Propagandna oddaja (RTV Sarajevo) — 20.00 Spored italijanske TV. Kranj CENTER 12. avgusta amer. barv. CS film VELIK POBEG ob 17. uri, franc. barv. CS film OBRAČUN V BANGKOKU ob 20. uri, premiera ital. barv. filma CEZAR PROTI PIRATOM ob 22. uri 13. avgusta amer. barv. CS film VELIK POBEG ob 15. in 18. uri, premiera franc. barv. CS filma DEŽNIKI j CHERBURGA ob 21. uri 14. avgusta ital. barv. CS film CEZAR PROTI PIRATOM ob 16., 18. in 20. uri 15. avgusta ital. barv. CS film CEZAR PROTI PIRATOM ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 12. avgusta franc. barv. CS film OBRAČUN V BANGKOKU ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film VELIK POBEG ob 20. uri 13. avgusta ital. barv. CS film CEZAR PROTI PIRATOM ob 14. uri, franc. barv. CS film OBRAČUN V BANGKOKU ob lo.. 18. in 20. uri 14. avgusta amer. barv. CS film VELIK POBEG ob 17. in 20. uri 15. avgusta amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BOUNTY ob 17. in 20. uri Stražišče SVOBODA 12. avgusta amer. VV film TIHO, TIHO, CHARLOTTA ob 20. uri 13. avgusta ital. barv. CS film CEZAR PROTI PIRATOM ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 12. avgusta amer. barv. CS film OSEDLAJ VETER ob i 20. uri 13. avgusta amer. barv. CS film OSEDLAJ VETER ob 17. in 20. uri Kropa 13. avgusta franc. barv. CS film KROG LJUBEZNI ob 17. in 20. uri ^ Naklo 13. avgusta češki film UBIJALEC SKRIVA OBRAZ ob 18. uri Kamnik DOM 12. avgusta amer. film KARAVANA HRABRIH ob 20. uri 13. avgusta amer. film KARAVANA HRABRIH ob 17. in 20. uri 14. avgusla amer. film KARAVANA HRABRIH ob 20. uri Jesenice RADIO 12. do 13. avgusta franc. barv. CS film NEBO NAD GLAVO 14. avgusta amer. film SRCE ARIZONE 15. avgusta franc. barv. film NAJSTAREJŠI FER-CHAND Jesenice PLAVŽ 12. do 13. avgusta franc. barv. film NAJSTAREJŠI FERCHAND 14. do 15. avgusta franc. barv. CS film NEBO NAD GLAVO Dovje - Mojstrana 12. avgusta amer. film ATTACK 13. avgusta nemški film SKRIVNOSTNA GROBNICA Koroška Bela 12. avgusta ital. barv. film GIULIETTA IN DUHOVI 13. avgusta mehiški film PESEM IN LJUBEZEN MEHIKE 14. avgusta franc. barv. CS film NAJSTAREJŠI FER-CHANI> Kranjska gora Pr!i'nMV?vTStTat mehi*ki film PESEM IN LJUBEZEN ME* 13. avgusta ital. barv CS HOVIGIULIETTA IN DU- Tržni pregled Krompir 0,80 N din, jabolka 1,50 do 3 N din, hruške 2,5.0 do 4 N din, breskve 3 do 3,50 N din, slive 3 do 3,50 N din, lubenice 2 N din, paradižnik 2 do 2,50 N din, paprika 3 do 4 N din, čebula 1,80 do 2 N din, solata 1,50 do 2 N din, fižol v stročju 2 do 2.50 N din, rdeča pesa 1,60 do 1,80 Ndin, kumare 0,80 N din, kumarice za vlaganje 2 do 2,50 N din, živa perutnina 7 dj 8 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 do IS N din, skuta 4 do 5 N din za kg; borovnice 3.50 do 4 N din, brusnice 10 N din, kaša 4 do 4.50 N din, ješprenj 1.60 do 1,80 N din, pšenica 1 N din, proso 2,50 do 2,80 N din, koru/.na moka 1.60 do 1,80 N din. ajdova moka 3,50 do 4.50 N din, celi orehi 3 do 3,50 N din, lisičke 1.80 do 2 N din za liter; jajca 0,50 do 0,55 N din. AVTO- MOTO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo začel z novim tečajem za voznike motornih vozil. Začetek tečaja bo predvidoma v začetku septembra j 19G7. Prijave sprejema pisar-j na AMD Škofja Loka, Jego-rovo predmestje med uradni-i mi urami. ROBOTA — 12. avgusta 1967 MALI OGLASI GLAS * 15. STRAN Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVC BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21058 Prodam Prodam plemensko ovco. Preddvor 70 3861 Prodam dvostanovanjsko hišo z vrtom. Studeno 15, Železniki 3872 Prodam dvosobno in enosobno stanovanje v Kranju, ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Prilika« 3873 Prodam kompletno električno črpalko za hišni vodovod. Hraše 5, Preddvor 3874 Prodam opeko monta 12, Šenčur 149 3875 Prodam suhe smrekove deske — 30 mm. Eržen Ivan, Sp. Besnica 70 3876 Prodam mlado kravo s teletom ali brez. Rakovec Tomaž, Spodnje Duplje 51 3877 prodam 6 tednov stare prašičke. Brezje 27 3878 prodam skoraj novo kmeč-Ico peč (140 x 145 cm) z nerjavečimi vratci. Golnik 6 3879 Prodam 8030 kg sena v Struževem. Informacije: telefon 22-701 ali osebno, Vu-kelj, Kokrški breg 3, Kranj 3880 Prodam mlado kravo s teletom in slamoreznico. Zg. Bitnje 18, Žabnica 3881 Prodam prašiča, 60 kg težkega. Češnjevk 5, Cerklje 3882 Ugodno prodam Bosrfi hladilnik. Kranj, Partizanska 33/1 3883 prodam pralni stroj s centrifugo — polavtomatični, odlično ohranjen. Cena po dogovoru. Ristič — Kranj Ul. 1 avgusta 5 3884 Prodam pralni super 3, polavtomatični, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Poizve se Visoko 55, Šenčur 3885 Prodam NSU primo 150 cc*n — dobro ohranjeno. Ogled vsak dan od 8. — 12. une, Velikanja, Kidričeva 41, Kranj 3886 Prodam dobro ohranjeno kosilnico. Papler, Sp. Dobrava pri Kropi 3887 Prodam vzidljiv šteditaUk. Le»robar, Preddvor 4 3888 Prodam čevljarsko orodje za ročno delo, lepe moške obleke, suknjo in perilo. Ogled: ponedeljek, torek in petek. Kranj, Tomšičeva 8 3889 Prodam dobro ohranjen moped colibri na dve prestavi. Ziherl, Podpurfelca 3, škofja Loka 3890 Prodam avto DKW »Son-der Klasse«. Bernik, Pot na Još ta 26, Kranj 3891 Prodam kompletno kuhinjsko pohištvo. Rant Anton, Sp. trg 5, šk. Loka 3892 Prodam velik lep aspara-gtts. Kranj, C. talcev 15 3893 Prodam harmoniko - 40- basno »Veltmeister«. Naslov v oglasnem oddelku 3894 Prodam jeklene modele za strešno opeko (folc). Og'.cd popoldan, Šenčur 69 pri Kranju 3895 Prodam primo 175 ceni. Sp. Brnik 35, Cerklje 3896 Prodam v najlepšem delu Istre - Vrsarju komfortno enosobno stanovanje. Mića Prodanov, Ivakima, Rakovca 62, Vrsar - Istra 3897 Prodam kravo s teletom. Moše 18, Smlednik 3898 Prodam kamenje za betoniranje. Peric, Naklo 3899 Proadm komplet odre za zidavo. Moškrin 3, Šk. Loka 3900 Prodam nov češki šotor za 4 osebe. Kranj, Jezerska c. 120 3901 Prodam zelo dobro ohranjen moped T 12, Kranj, Partizanska 44 3902 Avto — volksvvagen ugodno prodam. Savnik, Kranj, Gregorčičeva 12 3933 Prodam dva praš'ča, težka 40 in 70 kg. Cerklje 113 3904 Prodam rabljeno spalnico. Ncislov v oglasnem oddelku 3905 Prodam desni vzidljiv štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku 3906 Enofazni elektromotor — 2 KM, nov, s stikalom z enoletno garancijo, prodam za 80.000 S din. Babnik, Ljubljana, Vodnikova 84 3927 Prodam dva meseca stare piske — bele in rjave. Sušnik Janez, Sp. Besnica 8 3928 Prodam kravo, ki je drugič teletila s teletom ali brez. Cadovlje 3, Golnik 3929 Prodam malo rabljeno kuhinjsko pohištvo. Zaradi preureditve za 50.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 3930 Ugodno prodam dobro ohranjeno razno pohištvo. Oblak, Kranj, nebotič. 7. nadstropje. Ogled od 15. ure dalje 3931 Prodam kravo s teletom ali brez. Orehovlje 16 pri Predosljah 3932 Poceni prodam izložbeno okno z železno roleto 1,10 x 1,70 m, eno okno z železnimi (gavtri) 1,50 x 80 cm in 4 sobna vrata. Kranj, Gorenja Sava 28 3933 Prodam primo 150 cem ali zamenjam za moped. Ogled v nedeljo dopoldan Toinan Marko, Podnart n. h. 3934 Prodam kosilnico »Rapid« z gumi kolesi in skoraj nov elektromotor 5 kvv. Naslov v oglasnem oddelku 3935 Prodam kravo po izbiri. Sr. vas 55, Šenčur 3936 Prodam večjo starejšo hišo, 9 arov sadnega vrta za 27.000 N din. Poljan* rad Sk. Loko. šubic, Dobi* ? 3937 Prodam sobno kredenco — orehov furnir, lončeno peč, umivalnik za kopalnico, žensko kolo »Ideal« — vse v dobrem stanju. Kranj, Partizanska 33 3938 Nekaj kosov pohištva za sodobno kuhinjo, zimnice, divan in drugo po ugodni ceni prodam. Ogled popoldan pri Roglju, Kranj, Krašnova 13 3939 Prodam čistokrvno psičko, dva meseca staro — škotski ovčar. Vintgar 6, Bled 3870 Prodam nov električni varilni aparat. Sp. Brnik 4, Cerklje 3943 Prodam leghorn piske, 3 mesece stare. Okroglo 24, Naklo 3944 Prodam primo 150 o cm po ugodni ceni, dam tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 3945 Prodam kravo, 8 mesecev brejo, dobro mlekarico. škr-janec Franc, Novake 4, Golnik 3946 Kupim elektromotor od 8 — 10 KM. Ponudbe poslati: Hočevar Tine, Zaooge 6, p, Vodice 3907 Kupim delovnega vola, težkega 500 — 600 kg. žigana vas 10, Križe 3903 BULDOGA. čistokrvnega mladiča kupim. Levičnik, Kranj, C. 1. maja 2 394/ V' ROLETE — lesene, plastične ali platnene, lahko naročite osebno, pismeno ali po telefonu pri zastopniku ŠPI-LERJU Lojzetu, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 3872 Iščemo žensko za dopoldansko varstvo dvoletnega otroka v Kranju. Ponudbe poslati pod »Varstvo« 3909 Zaposlim dva kvalif. tesarja in dva mlajša težaka za priučitev. Mulej Janez, tesarstvo, Studenčice 4, p. Lesce. Ostalo po dogovoru 3910 Iščem zdravo upokojenko, staro 50 do 55 let za pomoč pri delu. Nudim stanovanje in hrano, ostalo po dogovoru. Pustavrh Ivana, Trnje 16, škofja Loka 3911 Iščem sobo najraje neopremljeno. Visoka najemnina. Ponudbe poslati pod »Poštena« 3912 Mirna vdova išče stanovanje enosobno — garsonjero v Kranju ali v okolici. Ponudbe poslati pod »Nagrada« 3913 Za enoinpolsobno stanovanje dam 500.000 S din nagrade. Ponudbe poslati pod »Kranj - okolica« 3914 Zazidljive parcele na Ko-krici prodam. Poizve se C. 1. maja 2, Kranj 3915 Za enoinpolsobno stanovanje dam 1,500.000 S din posojila. Ponudbe poslati pod »Kranj - Mp-dvode« 3916 Iščem varuhinjo k 10-me-sečnemu otroku za nekaj ur dnevno. Ponudbe poslati pod »Titov trg,, Kranj« 3917 Trosobno stanovanje v Trebnjem zamenjam za stanovanje na Gorenjskem. Mulej, C. St. Žagarja 57, Kranj 3918 Oddam opremljeno sobo in kuhinjo, centralna kurjava, kopalnica, vrt. Pogoj predplačilo. Ponudbe poslati pod »Šenčur« 3919 Izgubil sem denarnico — oblika podkvice. Najditelja prosim, da jo vrne ker mi je drag spomin, denar naj obdrži. Kern Leon, Kurirska pot 9, Kranj 3920 CEMENTNO strešno opeko dobite takoj p0 0,85 N din oziroma 1,00 dostavljeno na dom. Ljubljana, Milana Majc-na 47. Dogovor tudi pismeno. 3921 ^ UPOKOJENKO ali starejšo žensko iščem za dopoldansko varstvo 10 mesecev starega ctroka. Oglasite se med 18. in 20. uro. Jeretina Jakob, Nazorjeva ul. 6, Kranj 3922 Iščem stanovanje v Kranju ali bližnji okolic:. Ponudbe poslati pod »Dam visoko nagrado« 3923 Obveščam cenjene stranke, da imamo zaradi letnega dopusta zaprto od 14. 8. 67. — 30. 8. Kern Stanko, čevljarstvo, Partizanska 5 3924 Iščem strežnico — dvakrat tedensko popoldan. Šemrl, Kranj, Ul. m. brigad 6 3940 Kolo (pozabljeno) naslonjeno ob hišo dobiš pri Čolnar, steklarstvo Kranj 3941 Kmetovalci! Obiščite razstavo kmetijskih strojev na gorenjskem sejmu. Ugoden kreditni nakup traktorjev ZETOR 2011. Se priporoča Agrotehnika Ljubljana — kmetijska zadruga SLOGA, Krani 3803 Prireditve VINO — JUG, GERGE- LIJA obvešča svoje odjemalce, da ima v prenovljeni prodajalni na Bujah 33 znižane cene kvalitetnih vin in ostalih žganih pijač ter Vas vabi, da se prepričate. GOSTILNA ZAJC Lahovče prireja vrtno zabavo s plesom v nedeljo, dne 13. 8. 67. V nedeljo, 13. 8. 1967, bo od 7. ure dalje TEKMOVANJE TRAKTORISTOV Gorenjske Tekmovanje bo na njivah vrtnarije KZK Kranj ob Cesti JLA Po tekmovanju bo ob 10. urj demonstracija malih traktorjev PASOALI in strojev za obdelavo zemlje Igra »Trio Babic« Vabljeni! '3925 GOSTILNA pri Milharju v šmartnem prireja v soboto, 12. 8. 67, zvečer zabavo na prostem. Za ples bo poskrbel kvartet »Stegen«. Vabljeni! 3926 SIP SAP — LJUBLJANA Turistični biro prireja v jesenskem času naslednje zanimive izlete: — Na otok ELBO v času od 16. do 21. septembra. Na tem potovanju boste spoznali zgodovinske in naravne zanimivosti tega otoka v Tirenskem morju in lepote drugih znamenitih italijanskih mest (BO-LOGNA — S1ENA — VOL-TERRA - LIVORNO -PISA — FAENZA — RAVEN NA). Prijave do 1. septembra. — 8-dnevno potovanje PO ITALIJI v času od 23. do 30. 9. z ogledom naravnih, turističnih in zgodovinskih mikavnosti znamenitih italijanskih mest: Chioggie, Ravenne, San Marina, Rima, Neaplja, Sorrenta, Caprija, Firenc, Bologne in Padove. Prijave do 5. 9. 1967. — 5-dnevno potovanje v MtlNCHEM na zanimivi »Oktoberfest« v času od 20. do 24. 9. 1967. Prijave do 3. 9. 1967. Prijave sprejemajo poslovalnice v Ljubljani Titova 38 (tel. 314-922) Miklošičeva (tel. 315-353) in poslovalnice v Brežicah, Krškem, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Kočevju, Cerknici, Idriji in Logatcu. MALI TRAKTOR UGODEN NAKUP Na gorenjskem sejmu imate priliko kupiti za dinarje mali traktor 6 ali 14 KM z nad 65 možnimi priključki in orodje znake Pasquali. Praktični preskus bo: — 11. 8. 1967 ob 11. uri v Preddvoru pri sadovnjaku KŽK — 12. 8. 1967 ob 16. uri v Cerkljah (na zemljišču KŽK) — 13. 8. ob 10. in 15. uri na Zlatem polju — ob cesti JLA in — 15. 8. 1967 ob 10. uri prav tako na Zlatem polju — ob cesti JLA Kmetijsko živilski kombinat — kooperacija, Kranj. Informacije tudi po telefonu št. 22-143. G LAS Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22 152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12,— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. SPORT SREDA — 9. AVGUSTA 1967 Kegljači - invalidi tekmujejo Kranj: Trzic 296:294 Na kegljišču KK Ljubelj v Tržiču je bilo v soboto (5. avgusta) v okviru občinskega praznika kegljaško srečanje med invalidskima reprezentancama Kranja in Tržiča.' Zmagali so kegljači reprezentance Kranja z 296:204 podrtimi keglji. -h- Jeseniški odbojkarji med dvema sezonama S treningi nadaljujejo čez poletje Odbojkarski klub Jesenice je letos presenetil vse ljubitelje odbojke. Precejšnje kadrovske spremembe v odboru in tudi samnačin dela je pripomogel k vidnim uspehom tega mlade^ kolektiva. Moška ekipa, ki se je vsa leta potegovala za najvišji republiški naslov in sodelovala na kvalifikacijskih tekmovanjih za zvezno ligo, je po prvem delu tekmovanja v I. republiški ligi zopet na prvem mestu. konec neresnemu treniranju Pomembna pridobitev za uspeh moštva in kvaliteten napredek je vsakakor novi trener in igralec Viki Krev-selj, znani bivši slovenski in državni reprezentant. Že prvi treningi pod n;egovim vodstvom so pokazali, da je Selca - vas rokometa Izredni uspehi rokometašic iz Selc Ko je prišel neko nedeljo leta 1962 na obisk domov v Selca, je Miha Gartner, igralec kranjske Mladosti, dejal svojim prijateljem: »Zaigrajmo malo rokomet, da bo nedelja hitreje minila«. Zaigrali so in po »krivdi« Mih2 so se fantje tako navdušili za rokomet, da se je to odslej dogajalo vsako nedeljo. Od tiste nedelje je minilo pet let. Selški rokometaši, še bolj pa rokometašice, so nizali uspeh za uspehom. Ker bi bilo preveč omeniti vse, se omejimo samo na letošnje. Najuspešnejša so bila dekleta. V Slovenski rokometni Naprošamo vse. ki imajo doma pohištvo iz bivše Remčeve tovarne (današnji Stol — Duplica), da nam javijo svoj naslov. Material zbiramo (odkupimo ali zamenjamo za novo) za stalno ra/.stavo upognjenega pohištva v Kamniku. Muzej Kamnik Kamnik, Zaprice 12, tel. 83-313 ligi so zasedle drugo mesto, v tekmovanju za rokometni pokal pa so bile prve. Prve so bile tudi v tekmovanju za mladinsko prvenstvo Slovenije v rokometu.. Uspešna je bila tudi B ekipa, ki nastopa v gorenjski ligi, saj je prav tako dosegla prvo mesto. Ker me je zanimalo, kako in pod kakšnimi poboji dekleta trenirajo, sem jih obiskal, j Ko sem se napotil proti igrišču, sem sredi poti nemočen j obstal. Pot se je namreč končala, pred mano pa je zazijala struga reke Sore. O mostu, ki bi me popeljal preko, ni bilo ne duha ne sluha. »To je problem, ki nas že dolgo tare«, nam je kasneje pripovedoval predsednik TVD Partizana Jože Benedičič, »zato smo sklenili, da bomo most naredili sami z udarniškim delom. Okoliški kmetje so nam že obljubili les«. Ker sem na vsak način hotel videti dekleta na treningu, sem moral preko mostu, ki leži precej niže ob reki. Pot je daljša in ni čudno, da je gledalcev od tekme do tekme manj. * Ko sem končno prišel na igrišče, sem tam našel skupino deklet. Dekleta so bila tako zaverovana v svoj trening, da jih nisem hotel motiti, in sem se raje obrnil z nekaj vprašanji na predsednika Benedičiča. — Kako potekajo treningi pred začetkom prvenstvenih tekem? »Ta dekleta, ki danes trenirajo, so naša B ekipa. Tre- nirajo že od 1">. julija, ns'e »riajboljš?« pa bodo začele z prvim avgustom. — Slišal sem, da vas je zapustil trener? »To je na žalost res. Naš trener Jože Cuderman je mo- | ral na novo službeno mejto j v Preddvor. Z nJim snu iz-gubili odličnega trenerja, ki ima največ z.vlug za uspehe I naših dc det. Trenerske posle bo sedaj prevzel mladi lilip Gartner.« — Kakšen je finančni po-lcžaj kluba? »Od ojčin? smo dobili milijon 117 tisoč S uiaar, j.'. To je oriJočno premu.o, ker je letos ukin/jji popust na vs h BvtOdUćih i i smo tako -peraoih ze polovico dana. ja. Poireoo. M bi vsaj še mi i,on, kajti dekleta so brez copat, ini-ijo samo po en dres, mi pa smo skoraj brez denarja« — Ali ste iskali rešitev iz tega položaja? »Društvo je poskusilo po vzgledu ostalih, da bi pai.o-nat prevzelo podjelu* LIP. vendar je bilo to pripravljeno vzeti samo žensko ekipo, ki uspešn