bo iias-) ;¦¦>-¦*•<¦.¦. Dopisi. Izuelja. (Pred porotno s odni jo) so stali pretečeni teden sledeči zločinci: V poudeljek 19. nov. je bila obsojena Marija Pšeničnik na 4 leta težke ječe, ker je svojega ob 2. popoldne 20. septembra t. I. rojenega dečka hitro po rojstvu v slami poskrila fer ga potem zapustila; ko se pa zvečer k njemu nazaj povrne, bil je že mrtev. Tistega dne je bil na 3 leta težke ječe obsojen Blaž Stopinšek iz Gerečje vesi, ker je v nekem prepiru Janeza Tomaniča v desno gornje stegno (bedro) z nožem prepahnil in mu žilo prerezal tako, da je leta še tisti večer vmrl. Prepirala sta se pa zavoljo neke pipine cev — V torek 20. nov. sta bila zopet 2 vbijalca bsojena; 23 let stari Jmi Meininger iz Šmartna ,e 13. okt. t. 1. Janezu Živkotu z polenom glavo rebil, tako da je ta 24. okt. vmrl. Obsodili 80 ga na 3 leta težke ječe. Tistega due je bil obsojen tudi Anton Zorčič iz Zdol, ker je 20. okt. t. 1. pved kletjo Jurija Zoičiča na Zdolab z dolgim polenom Jožefu Volčanšeku iz Dolenje vasi tako glavo prebil, da je ta 4 dni pozneje vmrl. Ant. Z. je dobil 5 let težke ječe. V sredo 21..nov. so se pa imeli pied porotno soduijo zagovarjati: Gregor Goričan, zaradi tatvine že 4krat kaznovan, Janez Veber iz Lituša, zavoljo tatvine tudi že kaznovan, in Jan. Biinovšek iz Vranskega. Leti trije so obdolženi, da so večkrat v družbi po noči raznim posestnikom denarjev kakor tudi drugib reči p.okradli, in da je Gregor Goričan sam mlinarju Martinu Podlesniku mnogo reči ukradel. Dasiravno so pri koneeni obravnavi vsi trije se zvijali in tajili, bili so vendar krivi spoznani in je dobil Gregor Gor. 7 let, Janez V. 6 lct, Janez Br. pa 3 leta težke ječe. V petek 23. nov. pa je imela porotna sodnija opraviti z staro tatico Maiijo Pova,le, iz Rogatca. Dolžili so jo, da je 6. okt. 1876 proti večeru in pa v noei od 12. do 13. marca 1877 v spavnico Jaaeza Reberja, peka v Rogatcu, natihoma vlezla, ter iz zaprte omare in skrinje zlatnine iii srebrnine, potem bankovcev, zlat prstan ia drugih reči, ki so bile nad 300 for. vredne, vkradla. V svojern očividno lažnjivem zagovoru je začetkom trdila, da je denar prejela od svojega strica v Konjicah, potem pa, da je z neznanim možem uekaru hodila in ko je zaspal, mu 3000 gld. vzela. Dobjla je 8 let težke ječe, poojstrene: vsaki mesec ! z enim postom, 6. marca z temnico, 12. inarca pa z trdo posteljo; tudi jo ima policija nadzorovati. j Iz Ptlija. (Preč g. dr. Vošnjak.) Poslednji , nGospodar" je objavil prežalostno uovico, da nam ' je aemila smrt odvzela našega velespoštovanega in občeljubljeaega preč. g. prošta dr. Janeza Vošnjaka, ki je po kratki bolezni dne 17. t. m. po poldne nekaj pred tremi v Gospodu zaspal. Dne 19. t. m. dopoldne smo imeli sprevod, ki je bil veličasten in sijajen, kakoršnega človek nima priložnosti kdaj bodi videti. Zbralo se je od blizi in daleč 60 dubovnikov, eden celo iz daljne Ljubljane, namreč preč. g. dr. L. Klofutar, častni korar in profesor bogoslovja, rajnega dolgoletoi osebni prijatelj; bila sta navzoča 2 infuliiana prelata, mariborski stolni prošt in celjski opat, 4 korarji, 4 dekani, 20 župnikov, 1 kvardijan, 2 beueficiata, 2 vikarja, 23 kaplanov in 2 minorita. Pnšla je iz okolice ogromna množica ljudstva, tako da jim je naša prostorna mestna farna cerkev skoraj pretesna postajala. Sprevod je vodil mariborski stolni prost, veleč. g. Zorčič; slovo prosil je kanouik preč. g. Kosar in slovesno mrtvaško sv. mešo popeval preč. g. kanonik iii profesor pastirne Modrinjak. Sprevoda se je udeležila mladež vseh tnestnih šol z ravnatelji in učitelji vred, zastopani 80 bili pri njem ysi c. k. uradi, častnistvo tukajšnjega pionirskega bataljona in mestno starešinstvo. Celo mesto je bilo na nogah in starodavni Ptuj je kaj lepo pokazal, da je slavnega pokojaika v resnici ljubil in spoštoval. Naj h koncu tega poročila ,,Gospodar" rajneniu gospodu postavi še kratek spominek. Rodil se je dr. Janez Vošnjak v St. Martinu v šaleški dolini dne 24. juaija 1. 1819. Šole je z izvistnim vspehom dokončal v^Celju in v Gradcu in 4. av-gusta 1842. prejel v St. Andrašu na Koroškem zakrament sv. reda. Na Dunaju je potem dovršil višje študije in postal doktor sv. bogoslovja. Služil je kot kaplan pri Novi cerkvi blizu Celja, od 1. 1848—52 kot ravnatelj mestne šole v Celju, potem do 1. 1858. kot špiritual v celovški duhovšnici, 1858—63 kot korar in višji ogleda šol cele lav. škofije, poslednjič pa polnib 14 let kot prvi infulirani prošt, mestni župnik in dekan v Ptuju. Bil je rajni blago in plemenito srce, kakoršna ee le redko nabajajo, izvanrednib dušnib sposobnostij, vselaj zvest in veren katoličan, vnet rodoljub. Poblevoost ia tiba ponižnost so bile nja najlepše čednoRti; njegovo ljubeznjivost hvalijo Vsi, ki so imeli kedaj priložnost občevati ž njim, in reči 8tnerflo, da v celem svojem življeuju nikogar žalil ni. Njegove radodarnosti in ljubezni do ubogih najlepši dokaz je to, da je pii svojih lepih dohodkih zapustil le celo malo premoženja. V svoji oporoki pravi, da ui bila nikoli njegora želja, zapušeati velikega imetja, le to želi, naj bi se po njegovi smrti nihče za njim ne budoTal. Ni ei nabiral zeineljskib, pač pa si je, upamo, nabral toliko večnebeškib, neminljivih zakladov. Pierano vzela nara ga je uemila smrt, nja žlahtno in plemenito sice zakriva usrzli grob — ali nja spomin nam ostane neizbrisljiv. Bodi mu zemljica lebka! Naj v miru počiva! Iz Slov. Bistrice. Letina r naiem okraju se ja letos srednje obnesla; spomladi nam je še kaj lepo brstje in cvetje pokazalo, ali hudi mrazovi in mrzli vetrovi so naru zgodDJe, in tudi črezletne sadove uničili; tndi dosti otrok, ko 80 ravno ta čas nšpičke" imeli, je mrzlo vreme z prehlajenjem umorilo; poletje bilo je skoz in skoz subo, noči pa bladne. Jeeen nam je prinesla zgodnjo slano, tako de je malo kdo ajdue sa seme dobil. — Slorenci, ki imajo pri uradib opravkov, naj tirjajo po paragrafu 19 osnovnih državljanskib pravic kakor goror tako tudi pisaro slovensko, če pa to ne pomaga, tedaj pa naj napravijo pritožbo na višjo oblastnijo, ker viaje oblastnije so postale skoro popolnoma ustrežae in pravične srojim deželanom. Naposled še opomnim, da so volitve za deželni zbor blizu, bodimo pripravljeni; ra\ za eduega, cden za V8o! Tukaj bodemo zopet za g. dr. Radaja glaso?ali, drugega pa pričakujetuo, da nam ga bodo mariborski uarodujaki naznanili. Pri volitvah je kakor v mliuu, kdor prej pride, prej melje!