Posamezna številka stane 60 vinarjev»
mmmmm
Istssrati ali oznamis,
se računajo po ü od eooredac p;' ;tvrgt#= veškramfh o»aaru;>> pSpUSt
izhaja v pom
poidt popsiüiÄ %t ne vračaj
m massy te «*• ®?s #pdfe||
'|A» Mo pl tel« . Èmrt ista
Usu*
38. številka*	Maribor, dne 12. aprila 1920.	Letnik XIL
Minister,'dr. Koro iec o naših politiònih^raz-^
merah in nalogah.
Minister podpredsednik, voditelj SLS, dr. Ko , rosee, |s imel na zboru zaupnikov SLS.,, došlih iz vseh krajev slovenske domovine v Ljubljano, preteklo sredo znamenit govor, kij je napravil ne samo »a v ogromnem Številu zbrane pristaše, marveč tudi na najširšo jugoslovansko javnost najboljši utis. S lino obzirnostjo je označil uspeh vladanja združenih liberalcev in socijalistov za našo stranko: liberalci in socijalisti so storili harakiri, samoubojstvo. Nova vlada ima majhen program: 1. hitro na volitve na u-stavotvorno skupščino; 2. preprečiti se mora vsako samovoljno odvzemanje narodnega premoženja in ne sme.se dovoliti, da bi se brez vsake kontrole izdajal državni denar; 8. izvede se naj davek na vojne dobičke. Kakor hitro bodo te tri točke izvršene, kakor hitro bo uveden red v naše gospodarske razmere, kakor hitro bo izpeljan volilni zakon, bodisi parlamentarnim potom ali pa drugače, se bodo razpisale volitve. Na volitve bomo menda išli že koncem junija ali vsaj tekom julija.\
O naši zunanji politiki velja to-le: mi nečemo krvi, mi hočemo mir, ki pa bo trajen samo tedaj, ako bo zgrajen na načelih pravice in medsebojnega spoštovanja. Začeli smo 5. aprila demobilizirati, ker se nadejamo, da se bodo vsi' spori zaradi naših mej izvršili sporazumno, ker ne mislimo na prelivanje krvi in ne na novo vojsko, čeprav bi bili za njo bolj sposobni, kakor naše sosedne države, ne izvzemši Italije. Na Koroškem stojimo neposredno, pred plebiscl -, torn, menda ne bota pretekla dva mesca, da se bo to glasovanje izvršilo. Na Štajerskem ostanejo meje, kakor so določene, in je vsako drugo govorjenje le beganje ljudstva. Nemci in nemškatarjise bodo morali že sprijazniti z mislijo, da sq v naši' državi, ako hočejo ostati pri nas. Drugo pa; je vprašanje, _ ali bomo Nemeem in nemškutarjem dali vse one pravice, kijih imamo mi Jugoslovani, že sedaj, ko ustanavljamo novo državo, ko polagamo temelje tej naši državi. Sedaj ko udarjamo temelje naši državi, jih udarjamo sami (Nemci še ne bodo imeli volilne pravice v ustavotvorno skupščino). Kar se tiče naših bratov preko Mure. Prekmurci in Medjimurci ostanejo naši, na tem ne spremeni nič ne meč gospoda Horthyja, Še manj pa boljševizem kakega novega Bele Kuna.
Odkrite in iskrene so bil» besede,! ki jih j* minister dr. Korošec govoril o naši jugoslovanski zemlji, ki so si jo prilastili Italijani*
Vi sami veste, je rekel Korošec, kako stojimo v italijanskem vprašanju. Meni se zdi težko, da bi odpirali tudi na tem shodu naše srčne rane. Mi te nesreče nismo sami krivi. Ako j» kdo kriv, ni to na ša stranka, tudi ne naša sedanja! vlada, ampak oni, ki nam baš sedaj očitajo, da smo popustljivi glede roškega vprašanja. Mi nismo popustili glede reškega vprašanja, ampak oni, ki nam sedaj to očitajo, da bi. s tem prikrili svoj lastni greh, ki se bo enkrat od -kril tudi naši javnosti, da so namreč gotovi ljudje i-menovali naše največje želje slovensko megalomanijo, slovensko nadutost in da niso hoteli drugače, razen kadar je bilo oficijelno treba, izgovoriti niti imena Gorice, niti Trsta, niti Istre,
Vemo, da sedaj še ni prišel’ čas obračuna s temi ljudmi; toda prišel bo tudi čas za ta odkritja in za obračun s temi ljudmi. Danes; nam se zdi potrebno, da svečano poudarimo na novo, 'da ostanemo zvesti, odkritosrčni bratje onih naših bratov v zasede -nem ozemlju. Ti naši bratje v zasedenem ozemlju nam ostanejo kakor nevesta, ki misli nanjo ženin vsak dan in po katero pride, kadar bo domače og -njišče trdno ustanovljeno
Prav1 izrazito in nazorno je bilo označenje nam nasprotnih slovenskih strank.
O Samostojni kmetski stranki je rekel dr. Korošec: Naši samostojneži se Še vedno ne zavedajo, da so le privesek liberalnih krčmarjev, prekupcev in verižnikov, Ti se pa zopet ne zavedajo, da se dajo voditi samo po liberalni inteligenci. Tudi se ne zavedajo — in to je velika, škoda — da so silno škodovali kmetskemu stanu s tem, da so'baš pred tako važnimi volitvami, kakor so volitve za kon štitu an to, razbili v marsikakem kraju kmetsko slogo in napravili nemir, nered in sovraštvo v naših kmetskih vr -stah. (Ogorčenje.)
Mi ne sovražimo samostojnežev in jih n» odbijamo. Kajti samostojneži v resnici na sebi nimajo nil samostojnega. Kar imajo dobrega na svojem programu in na svojih možeh, to J imajo od nas. .A niti to ni njihovo, kar imajo slabega. To! so namreč pobrali -~
ed liberalcev, iz liberalnih vrst. Kar je,v Samostojni kmetski stranki; nam tujega, tega ne maramo, kar je pa tam našega, temu so vrata vedno odprta ! Ti samostojni naj pridejo k nam, če hočejo delati za kmetski stan in ves naš narod.
O liberalcih bi n® smel pravzaprav niti govoriti. Kajti latinski pregovor pravi: De mortuis nil nisi bene. O mrtvih ne smeš nič govoriti razen, kar je dobro. Zato bom skušal jaz najti na njih vsaj eno dobro potezo, ©no veliko potezo. Taka poteza je, da s* v zadnjem času — zopet izpremenili svojo ime. To je njihovo največje dejanje, da so s® prekrstili — jaz ne vem, iz česa že, ker so se prekrstili že tolikokrat —■ v takozvane demokrate. Dosedaj še noben naslov ni odgovarjal bistvu in programu te strank« ih njenemu delovanju in tako ne odgovarja tudi sedanji naziv. Jud ostane Jud, Če se tudi trikrat prekrsti. Mislim, da pravtako tudi liberalci ostanejo liberalci, pa naj si tudi vsako leto izpremenijo svoje ime.
Pri nasi doma se pojavlja ta stranka s tem, da nas pridno napada v listih, da nas napada po sho -dih in da razbija naše shode. To je njeno delo doma, ki ga vidimo dan za dnem. Tudi v Beogradu so nam jako prijazni. Tudi tam ne obstoji njihovo delo morebiti v ustvarjanju velikih zakonov, tudi n* ▼ iz-čiščenju korupcije v naši državi,, ampak nasprotno:! njihovo glavno delo je korupcija in napadanj® drugih poštenih strank.
Pokazali so, Čeprav so se prekrstili, da so njihove kosti ostale star«. Kakor, so se v Ljubljani .vezali js Nemci in nas napadaB, da nismo Nemcem do volj prijazni, kakor so v Gradcu ob časa naše obstrukcije moledovali za nemško pomoč, tako misli ta mala stranka tudi sedaj, da je treba najti pokroviteljev pri Srbih. Zato nas v Beogradu denuncirajo in opravljajo. Toda vse jim nič ne pomaga; tudi Koroščeve bluze, modrci in puder jim ne bodo niS pomagali. Nas ne bodo odtrgali od Srbov, mi ostanemo zvesti poštenim srbijanskim strankam, kakor sem pre pričan, da ostanejo tudi oni nam zvesti» (Živahno o-dobravanje in ploskanje.)
Prepričan sem, da bo prej prišla smrt v liberalne stranko,( nego nas bo odtujila od poštenih srbskih strank. Samo eno je, kar nas žali, kar »as boli in kar moramo tu tudi odkrito povedati, in to je, da so še tega lažnjivega denuncijanstva, te grde ogabne gonje, tega strastnega napadanja, intrigantstva In hujskanja udeleževali v prvi vrsti kot voditelji liberalni poslanci iz zasedenega ozemlja. Mi smo mirno
LISTEK.
Smrt slavnej plesalke.
(Konec.)
Uganila je takoj, kje je treba iskati pašo s tremi konjskimi repi, kadar pride v Pariz. Našla ga je pri lepi pariški plesalki Gaby Deslys! Seveda darov namenjenih novoporočeni Španski kraljici ni bilo več v njegovi oblasti.
Povsod, koder je hodila po svetu, je veljala ta lepa plesalka za čistokrvno Parižanko. Toda govorila je francoščino z nekim posebnim, zelo čudnim naglasom, kakor ga ni bilo slišati iz ust nobene druge pariške dame. A ravno ta posebni naglas jo je delal toliko bolj zanimivo in dražestno.
Ko je Gaby Deslys postala tako znana in slavna v takozvanom visokem svetu, so pričeli poizvedovati tudi o njeni preteklosti in rodbinskem izvoru. To vse je bilo zakrito s skrivnostno meglo in nikdar ni Črhnila niti besedice o svojih sorodnikih. Rgz -nim „visokim krogom“, v katerih se je obračala, tudi ni bilo veliko ležeče na takih okoliščinah. Bila je slavna in zanimiva, ker je imela portugalskega kralja in turškega pašo s tremi konjskimi repi ter je povzročila toliko rodbinskih škandalov v visokih krogih. Vsakdo si je štel v ponos, da se je zamogel približati dami s tako zanimivo preteklostjo, pa naj bi bila kdorkoli in karkoli.
Toda časnikarji brskajo povsod in so odkrili i sledečo dogodbico :
Nekoč, ko je Gaby Deslys bila šele vzhajajoča zvezda in še daleč od višine slave, katero je zadobi
la po svojih romantičnih zvezah, je nastopala v nekem dunajskem gledališču in. vse je drlo gledat ži -vaimo, čistokrvno Parižanko. Nekega lepega dne pa prideta v hotel, kjer je stanovala, dve ženski, oble -ceni v hanaško domačo kmetsko nošo. V sijajnem hotelu, kjer so navadni gostje samo visoki lahkoživci, rojeni špekulantje, mednarodni pustolovci, veliki tat-je, višji častniki, salonske dame in podobna visoka družba, je bilo seveda nekaj prav posebnega, zagledati žensko v kmetski narodni noši. Hana je pokrajina moravske dežele, lepa, žitorodna, zelo obljudena, s pristno češkim prebivalstvom. Morete si predstaviti, kako so gledali hotelski gostje na Hanakinji, nizke, široke postave v kratkih, živordečih, zelo širokih in daleč proč štrlečih krilih, belih srajcah z bogatimi našivi in živopisanih jopičih.
Vratarju sta povedali, da bi radi govorili s •• slavno plesalko. Rekli sta, da je ena njena teta, a druga pa njena sestra, pripovedovali sta vsakemu , kdor ju je hotel poslušati, celo rodbinsko zgodbo.
Čakali sta dolgo, prihajali večkrat, pa vedno zaman. Plesalka je enkrat bila še v postelji, drugič se je vadila v plesu, tretjič jo je bolela glava, četrtič je bil pri nji obisk in tako dalje. Ženski sta morali oditi, ne da bi se bila izpolnila njuna srčna želja . A tudi Gaby Deslys se je kmalu potem izgubila iz Dunaja in sklatila po svetu.
Toda časnikarji so stvar pograbili, zasledovali dalje in pozneje se je odkrila njena preteklost v ce -loti. Lepa Parižanka Gaby Deslys, ljubljenka portugalskega kralja don Miguela, zapeljivka mogočnega turškega paša s tremi konjskimi repi in toliko drugih je bila res pristna češka Hanakinja iz revne, delavske rodbine.
Siroto je vzgojila teta, katere pozneje ni hotela več poznati, ko je odrastla, je morala v svet po služ-
-baff kot služkinja. .Na dunajskem magistratu shrsm -
j ujejo še sedaj njeno poselsko knjižico, ki je izpostavljena na njeno pravo ime: Hedvika Navratil.
Pred nekaj tedni pa smo čitali v vseh velikih časnikih, da je umrla v bolnišnici vsled posnesreče-ne operacije slavna pariška plesalka Gaby Deslys, v resnici češka služkinja iz Hane. Pišejo o nji, kakor se piše o slavnem in velikem človeku, ki je obogatil človeško kulturo z bogatimi darovi svojega duha in svojega dela.
Moja povest je pri kraju. Neumna je vsa od začetka dq konca. Ne vem, kako jo boste vzeli: za resno ali za šaljivo. Na vsak način sem se trudil, pripovedovati zelo resno. Ako ni izpadlo vedno, kakor sem hotel, ni krivda mojega peresa.. Moram pa le š® pripomniti, da je nisem pisal, kakor se navadno godi : čitateljem v poduk in zabavo. Poduka ni v nji nobenega, a zabave še manj. Narisal sem jo samo kot sliko onega, kar imenujemo „visoko družbo“ in on« buržoazije, ki hoče veljati kot steber obstoječega reda, podlaga kulturnega napredka in merilo družab -n® inorale. Buržoazijno časopisje je odsev te družbe, in to časopisje poroča dogodbe o Gaby Deslyl, kako* da bi bilo nekaj kulturnega, važnega, vrednega zanimanja, duhovitega. Nam se ne gabi Gaby Deslyl in njeni kavalirji, ne gabi se potepeni kralj don Miguel in paša s tremi konjskimi repi, gabi se nam družba, za katero piše tako časopisje.
Iz dalje se sliši votlo grmenje, vsi slutimo, da se bliža vihar boljševizma, vsakdo gleda, kako da bi priplul s svojo ladjico v miren pristan, preden se še razbesni nevihta. Kako bo besnela in kaj bo uničila, ne vemo, na vsak način ne bo vladala tako idilično, kakor sedaj marsikdo sanja v svoji domišljiji. Raz -besnela se bo in izkipela, uničila'mnogo in ustvarila.-, Ako uniči tako družbo, v kateri se je razvila Gaby Deslyl in katere odsev je tako časopisje, ki se je bardo 7. .njenimi dogodki, p bo šfrdo v zaslugo.
gledali, ko so se ti zastopniki naših bratov v zase denem ozemlju potili po beograjskih cestah za minljivo dobrino svojih lastnih žepov. Sedaji pa, ko napa -dajo nas, ko nas hočejo odtujiti od naših srbskih bra tov, ko hočejo zanesti sovraštvo med slovensko in srbsko ljudstvo, moramo povzdigniti svoj glas in resi, da je nam žal, da so se ravno zastopniki iz zasedenega ozemlja tako pozabili, da so zašli na naj -grša pota strankarskih strasti.
O samostojnežih in liberalcih sem govoril. Sedaj pridejo socijalpatriotje na vrsto. Vi veste, da je sv. Peter Kristusa trikrat zatajil, predno je petelin dvakrat zapel. Jaz mislim, predno bo g. Kr1 stan tretjikrat prišel na ministrski stolec, ga bo zatajil zadnji socijalpatrijot, da socijalistične stranke takrat sploh več ne bo. Za edino resnega nasprotnika smatram s svojega stališča samo, komunistično stranko. Pa tudi komunistov se naša stranka ne boji. Mi hočemo zemljo in teren, na kojem stoterem stojim v tem oziru nismo plašljivi, ampak odločni, da se borimo (Uidi s to stranko, ki ji ne odrekamo socijalnoga mišljenja, to nam kažejo današnje resolucije, ki se
bodo prečitale.	.
Mi smo prepričani, da je samo izobrazba clo -veške družbe zmožna dati- človeški družbi res trajni mir in red. Kdor hoče mir in red, kdor hoče sploh blagor'našega ljudstva in t naše države, se mora približati naši stranki. Liberalna zdravila, ki znajo zdra
viti, so postala voda, ki je neužitna in škodljiva.’ Sar mostojna zdravila, samostojni program so kakor Ma-rjjaceljske kapljice ali Elsa-Fluid, ki mogoče nič ne škodi, gotovo pa tudi nič nei koristi. Boj prihodnosti, boj, ki se bo resno bojeval med strankami, je samo boj med krščanskim socijalizmom1 in med komuniz -mom. Mi hočemo krščanske kmete in delavce, mi ho’ čemo krščansko inteligenco! Tukaj bomo postavili svojega moža, da ohranimo red v človeški družbi pri nas.
Naše geslo za bodočnost bodi: delo. Ce pregledamo našo stranko, tedaj vidimo, da je v zadnjem času naša stranka izgubila tla, izgubila zemljo, iz -gubila svoje pristaše samo tam, kjer se ni nič delalo. Toda, kjer je bilo tudi najhujše nasprotno gnezdo, a je. naš človek segel z velikim pogumom v sršenovo gnezdo, če je naš človek začel govoriti, zadružno delati, razlagati program, naše stranke, ljubezen do ljudstva, kjer se je tako delalo, tam je naša stranka povsod zmagala in pobedila nad nasprotniki — in naj so bili oni tudi najhujši naši nasprotniki. Z delom krščanske ljubezni, s podučevanjem sploh se je naša stranka povsod zopet okrepila, četudi je trenot-no kje kaj izgubila.
Zato pravim: V bodočnosti bomo mi zmagali ! Toda eno je potrebno, da delamo po načelih naše stranke. Ako.se to zgodi, potem je zmaga naša!
Nittijeve besede.
Laški ministrski predsednik Nitti je zopet go -voril v državnem zboru o jadranskem vprašanju in nam poslal nekaj lepih in puhlih besed. Vmes se je zaslišal tudi očitujoč glas, da Italijani so nam povedali že mnogo prijaznih besed, mi pa njim še nobene.
Torej, ti gospodje bi celo želeli, da si delamo med sabo komplimente!
Poljski Jud d’Annunzio je s svojimi laškimi arditi ter s privoljenjem in s pomočjo laške vlade zasedel Reko. Samo nekoliko poštene volje od strani Italijanov, odtegnejo naj mu prehrano, pa bi bilo d’An-nunzijevega mednarodnega brigantstva konec. Pa d’ Annunzio sedi izzivalno v Reki, kot pred dobrim stoletjem Gušinao Alija v Beogradu, Tittoni nam pa pošilja prijazne besede, kakor je nekoč sultan Selim poskušal s Karadjordjem. Zgodovina se ponavlja! Italijanski karabinijerji stoje nekaj kilometrov pod Ljubljano, zasedene imajo vse prelaze na Gorenjskem , pripravljeni, da vsak čas korakajo na Ljubljano in na Karlovac, podpirajo na vseh koncih in krajih naše sovražnike, v Italiji organizirajo črnogorske ban -de in ustanavljajo hrvaške leghe in laški častnik Jud Finzi v Trstu organizira ex olio prevratno gibanje v naši državi, diplomatično in politično podpirajo Ita lijani Nemce, Madžare, Bolgare, Rumune, sploh vsakogar, kdor je proti nam — potem se pa čudijo, da ne slišijo od nas prijaznih glasov.
Mi ne potrebujemo glasov — mi potrebujemo le dejanj !
Naj pove Nitti, kar je jasno celemu svetu, da je Reka za obstoj naše države neobhodno potrebna . Brez Reke bi imeli silno dolgo morsko obal, a nobenega niti za silo rabnega pristanišča. iOdvisni '«'0 od Italije, kaj smemo iz iujine kupiti za naš denar , delati bomo morali neprestano dogovore z laškim sosedom, o katerem vemo že naprej, da ne drži robim s besede — kakor cigan. Z Reko bi prišlo pod našo oblast okrog 8000 poitalijančenih Jugoslovanov in par. bio privandranih Italijanov Kaj za to? Koliko bo pa naših ljudi in to ljudi, ki stanujejo na svoji zemlji , j odkar pomni zgodovina, moralo živeti pod italijans j 3am jarmom? Poljakom je dala ententa mosto Gdansk, f
kjer prebiva do 200.000 Nemcev in le malo Poljakov, dalo se jim je to mesto, ki je bilo nemško od začetka in ki se že skoraj 150 let nahaja pod nemško vlado, in kamor so vložili Nemci neizmerno veliko dela in kapitala —. dalo se. je Poljakom brez vsake kompon -zacije samo iz tega razloga, ker poljska država po -trebuje pristanišča. Naši državi pa dovoli entente, da odvzame Italija potom organiziranega mednarodnega brigantstva edino pristanišče, ki bi ji še ostalo potem, ko'so nam že uropali Trst. D’Annunzio sedi v Reki s pomočjo italijanske vlade, kakor bandit z nožem v roki na pragu hiše, v katero je udrl — potem pa še pričakujejo Italijani od nas prijaznih besed!
Cehom so ententarji prisodili nad tri milijpne nemškega prebivalstva, ki prebiva kompaktno po deželi že po 500 in več let, samo zato, ker so vpoš levali zemljepisno in zgodovinsko enoto češkega kraljestv a. Nam pa hočejo iztrgati Reko ne glede na to, da pripada zemljepisno in zgodovinsko k nam, samo radi tega, ker prebiva v nji poleg velikega števila naših rojakov tudi nekaj tisoč poitalijančenih Slovencev m Hrvatov in par sto privandranih Italijanov! Poprej so nam pa že iztrgali naše Primorje, ki istotako zgodovinsko, zemljepisno in narodnostno pripada k nam. samo radi tega, ker prebiva po primorskih mestih ludi nekaj Italijanov.
Po najnovejših volitvah je tildi italijanski drž. zbor, kjer so poprej brezpogojno vladali liberalci — razbit na tri velike tabore: socialistični, katoliški in liberalni. Nittijeva vlada je še vzeta iz liberalnega tabora, ki je pri volitvah tako sramotno pogorel in nima nič ljudstva za sabo. S to kliko, ki živi samo od preteklosti, je vsak razgovor nemogoč. Ako pride na Italijanskem do vlade, ki bi se res ozirala na ljudstvo, bi morda zamoglo priti do razgovora, seveda kot pogoj je, da se tudi ti voditelji oproste nacionalističnih Iraz in dajo s svojim postopanjem dokaze odkritosrčnega mišljenja. Potrebujemo ne besed, ampak dejanj, in z ljudmi, ki izvršujejo take zahrbtnosti, kakor sedanja italijanska vlada, ni nobenega razgovora. No terms vith Italy!
Politične Testi.
Jugoslavija*
Regent Aleksander je na dan demobilizacije, 5. t. m. izdal obširen ukaz o pomilostitvi ve-lieega števila častnikov, podčastnikov in moštva.
Prihodnja seja Narodnega predstavništva bo 19. t. m. Na dnevni red pride: 1. poročilo verifikacijskega odbora, 2. .zakon o dvanajstinah, 3. zakon n vojnih dobičkih.
V Beogradu je nadaljevalkam regent Aleksander pogajanja; za sestavo medstrankarskega ali izvenstranskega kabineta. Začasni predsednik parlamenta dr. Ribar je deloval za sporazum, vendar njegovo delo, ki je bilo .v smislu demokratov, je doživelo popolen liasko. Dr. Ribanje vsled tega neuspeha odpotoval domov in po njegovem odhodu se ne bodo vodila pogajanja z opozicijo. Parlamentarni krogi govorijo o volitvi novega predsednika parlamenta. Kandidatom se imenujejo : KOsta Petrovič, Kosta Stoja -novič in Tošo Stankovič. Demokrati so proti volitvi jsredsednika, ker vlada nima kvoruma. Ministrski predsednik Protič pa se je postavil na odločno stališče, da zadostuje za kvorum 100 glasov, kakor je svoj čas predlagal dr. Kramer in je bil njegov predlog sprejet od vseh strank.
Davek na vojnefdobičke. Regent Aleksander je podpisal ukaz, s katerim stopa v veljavo začasni zakon o davku na vojne bogataše, ki je bil že v avgustu prejnsjega leta na dnevnem redu v parlamentu.	i	$
Finančni minister je prepovedal izvoz kron-sko-dinarskih bankovcev Narodu^ SHS banke iz države.	!
Beograjski listi sporočajo o preosnovi v naši trgovini. Uveljavilo bi se naj sledeče: 1. Izvoznice prenehajo, 2. kompenzacijske pogodbe se odpovedo, 3. nastopi svobodna notranja trgovina,, 4. u-vede se svobodna zunanja trgovina, izvzemši: žito, meso, govejo ‘živino itd. Za izvoz prehrane bo uvedel ali državni monopol na izvoz, ali bi se pa uvedle izvozne zadruge, katere bi tvorila država., Proizvodi prehrane se bodo v prvi vrsti porabljali ali za vojaštvo in domovino,, izvažal se bo le prebitek. Državni čisti dobiček pri izvozu bi se razdelil tako-le: 25% za vojne invalide, 25% za nabavo poljedelskega orodja, 25% za zgradbo skladišč, 25% za državno blagajno,
Italija.
Italijansko časopisje nam sporoča o ljutih izgredih, kryavo smrtnih pobojih; in: ,o splošni slavki po mestih gornje Italije. Revolucionarno gibanje se je začelo med poljedelskimi delavci (koloni) za velikonočne praznike. V Bologni je prišlo do spopada med revolucijonarnimi zborovalci in karabini -jerji. Spopad je zahteval 8 mrtvih, med temi je tudi govornik socijalist Campagnoli, in 30 ranjencev. Vsled tega dogodka je izbruhnila v Bologni splošna stavka. Splošni štrajk je tudi v Modeni, kjer so pri protestnem shodu ustrelili karabinijerji 2 in ranili 30.
Vsled ravnokar omenjenih dejanskih spopadov med množicami in karabinijerji je začela splošna stavka po vseh provincah gornje Italije. .Vlaki na črti Milan—Rim vozijo preko Genove,
Stavka občinskih uslužbencev v Trstu se nadaljuje. Med štrajkujocimi delavci in uradniš * tvom vlada popolen sporazum. Strajkarji zahtevajo odstranitev mestnega vladnega komisarja. Doslej še ni dosežen nikakšen sporazum. Stavka se je začela
širiti tudi po Italijanih zasedenih obalnih mestih» k&-kor, Pulj. Pri tem štrajku se silno množijo tatvine, vendar krvavih spopadov doslej še ni bilo.
/
Ententa.
Ententa umira, kot bolnik na počasni jetiki. Po izvojevani zmagi se -je sestala v Parizu takozvana mirovna konferenca entente, ki je hotela ^Sevati vprašanja celega sveta in kamor so bile uprte oči vseh narodov. Ä že po prvi (slovesni seji,, v kateri so bili zastopani vsi narodi entente, je konferenca opešala. Sele čez nekaj mesecev je imela/ še eno ma* Iopomembno sejo, potem je pa zaspala, da niti ne vemo kedaj in kako. Namesto nje se je na lastno pest postavil za sodnika sveta svet desetorice (comitet des dise), kjer so bile zastopane samo takozvane velike države entente (Amerika, Anglija, Francija, Italija, Japonska). S tem je bila moralna podlaga razdrta in pričelo se je zidati izključno na načelu nasilja in sebičnosti. A tudi z desetorico ni šlo dalje. Nastal je odbor petorice, iz nje so se izluščili še Japonci, katere naša vprašanja nič ne zanimajo in deloval je samo še odbor štirih — „debelih štirih“, kakor ga je krstil neki angleški časnikar, ker zastopa samo štiri največje države, ali „odbor štirih starcev“, kakor ga je imenoval neki minister SHS, ne samo, ker so ti možje že sami na sebi priletni, ampak še bolj, ker, nastopajo bo zastarelih načelih in z zastarelimi načini. Ti starci so sei shajali zasebno enkrat pri enem, drugič pri drugem, da nikdo ni vedel kedaj, brez prič, brez tajnikov in zapisnikarjev so delali podlago novemu svetovnemu redu. Wilsonu je bilo preneumno ten je odšel, tudi Lloyd George je rekel> da ima doma važnejše posle. Tako je namesto iz načelnikom štirih največjih držav nastala konferenca poslanikom dotičnih velesil. Slednjič se je Amerika odtegnila popolnoma, ostalim trem gospodom pa ne ugaja več v Parizu, ter so šli na spomladansko letovišče v San Remo, majhno laško mestece ob morju blizu francoske meje, kamor zahaja na zabavo največja gospoda sveta.: Tam sede sedaj skupaj ti trije gospodje in ne preostaja jim drugega, kakor zabava, kajti, ako s© spuste na politiko, se takoj med sabo skregajo. Amerika se je odtegnila popolnoma in sedaj je poslala Franciji neprijeten dopis v zadevi njenega postopanja z Nemčijo. Ugledni francoski politik Barthou je nedavno z odobravanjem celo francoske zbornice v državnem zboru zmerjal angleškega ministrskega pred-f sednika Lloyd Georgea, češ, da je premalo odločen j napram Nemcem in nezanesljiv.' V Angleški zbornici je imel ob istem času bivši ministrski predsednik As-quit govor zoper Francoze. Italijani sprejemajo ravno sedaj z veliko’ parado načelnika avstrijske republike, dr. Renner ja, leer ima istotako svojo ost tudi zope» Francijo. Francozi pa ne, vidijo pred sabo drugega, kakor „nemško1 nevarnost“ in se jeze na vse bivše zaveznike, da nočejo isti ž njimi proti Nemcem do skrajnosti. Ententa je torej v zadnjih vzdihljajih in najnovejši dogodki na Nemškem bodo pospešili njeno, smrt.
Irska.	<
Na Irskem je izbruhnil upor, ki se je razširil do prave državljanske vojske.'(Angleži, ki hočejo komandirati celemu svetu, nej morejo zadovoljiti Ircev. Slednjič so Angleži uvideli, da morejo dati Irski neko samoupravo, a tu so velike težave. V dela Irske, v takozvani grofiji Ulster prebivajo prisiljeni Angleži-luteranci, ki nočejo nič vedeti o irski svobodi,, ampak hočejo biti združeni iz materno deželo Angleško. Angleži bi hoteli samoupravo Irske urediti tako, da bi Ulster imel javoj deželni zbor, ostala Irska pa svojega, nad obema bi bil skupni deželni zbor, v katerega bi volila vsaka polovica po 20 poslancev, a nad vsemi bi bil še, angleški državni zbor. Irci se ’ veda nočejo o taki potvori samouprave vedeti ničesar, sestavili so majhne čete, ki napadajo državne urad© in zavode, ter povzročajo poulične boje. Angleži n* vedo, kako bi se rešili irske homatije.
Madžarska.	A*
Madžari razglašajo, #5a hočejo varovati nedotakljivost madžarskega kraljestva. Njihovi vojaški novinci morajo prisegati pri Materi božji, da se bodo vojskovali za kraje, katere so zasedli Cehi, Eu-muni in Jugosloveni, napovedujejo tudi, da hočejo pričeti z iredentistično propagando1 po zasedenih krajih. Nemški« listi poročajo, da so izbruhnili hudi ne -miri in stavke po nekaterih mestih v Banatu, kakor : Veliki Bečkerek, Velika Kikinda,, Pečuli, Segedin.: Gibanje je imelo komunistični značaj, a je ž njim potegnilo; tudi uredništvo. Da so te novice silno pretirane, se razvidi že iz opazke, da vojaštvo ni maralo nastopiti proti demonstrantom ,in se ž njimi pajda-Žilo. Srbski kmet se pač ne bo 'pajdašil z madžarskimi komunisti.
V madžarskem državnem zboru ne gr® naprej, če prav so volitve izpadle za vlado tako u -godno. Po stari madžarski navadi se že zopet govori o novi fuziji strank. Madžarski, ki je preje zalagala druge države z žitom, grozi po sedanjih računih velik primanjkljaj živeža. Plod boljševiške vlade lan -skega leta!
Rusija.
Delegati Poljske, Litvanske in Latiške s© dospeli v Bobrujsk, kjer se bodo začela mirovna pogajanja s sovjetsko Rusijo. Poljska je za dobo pre -mirja ustavila vse sovražnosti napram Rusiji.
Sovjetska Rusija je odposlala Italiji in KV meriki ponovno brezžično opozorilo, v katerem žago-
12
aprila
1920.
8 R Ä 2 Ä,
Stran 8*
iavJja svojo pripravljenost za mir in obžaluje, da so nekatere države doslej niti , odzvale nisd ruskemu mirovnemu pozivu in s tem odlašanjem kažejo še vedno vojno razpoloženje.
Dnevne vesti.
^ Dr. Ilešič včasih kaj rad potnoralizira. Za ve-likonedeljsko številko „Slovenskega Naroda“ je sestavil nekako moralizujočo zmes, ki ji je dal naslov: „Momenti.“ Niso pa to lucida intervalla = svetli momenti v njegovem demokratičnem mišljenju, v katerih bi se povspel do objektivnosti napram ljudem drugega mišljenja, kakor bi se to spodobilo za moralizatorja . Dr. Ilešič gleda demokrate le v svetli luči in ne do -pušča, da bi na nje padla kakšna senca. Minister Davidovič je svočas rekel uradnikom, da si uradnik lahko kaj zasluži postrani. Davidovič tega ni mislil v korupinem smislu, ker bi bil zločinec; nasprotno sodi moralizator Ilešič, da je zločinec tisti, ki kaj takega misli o Davidoviču, Dr. Žerjav je protežira! svojo žlahto. Dr. Ilešič razsodi : Pokvarjen še zaradi tega ni. Toda Stanko Banič, duhovnik iz Dalmacije , član Jugoslovanskega kluba, ta, ta je pokvarjen in sirov. Ta mož ima rad, če mu drugi pravijo: „Prečastiti.“ On sam pa je, da se poslužujemo Ilešičevih besed, po svoji duši čisto navaden človek, ki se je u-pal v Narodnem predstavništvu predsedniku Pavloviču zaklicati: „Marš ven!“ Féj Banič, tako podimo iz sobe pse in pa tiste, ki skrunijo posvečene prostore naših hiš! Kako se ne bi nad tem zgražal tako fino-čuteči človek, kakor je dr. Ilešič! To zgražanje pa je tako pristno demokratsko, kakor je pristno demo -kratska laž, da bi Banič bil to rekel. Posl. Banič je' poslanec Banič kdaj bil izustil one besede. Banič j# ob koncu seje za Pavlovičem, ki je šel iz dvorane , ko je zaključil sejo, ne da bi natanko napovedal sledeče seje, zaklical: „Zašto begate mpoljo?“ Ko je nato Banič čital v demokratskih listih laž, da je zaklical: „Marš nžpolje“, se je takoj podal k zdaj že rajnemu predsedniku Pavloviču, ki mu je radevolje potrdil, da je Stanko Banič samo zaklical: „Zašto begate nepoije ?“ G. moralizator Ilešič, sedaj pa zapri-digujte o tem, kako demokrati lažejo!
Dunajski romarji. Za občino Breg pri Ptuju , katero so vodili najbolj zagrizeni nemškutarji in šta-jerčijanci, so bili predlagani za dunajske romarje: Maks Strasohill, župan, Anton Kohs in Karl Sima, oba občinska svetovalca. Ker je pa Maks Strašil poprej nagloma umrl, je romal samo Anton Kos, kateri je kot prvi občinski svetovalec bil prevzel posle žu -pana. Posestnik Karl Sima se ni hotel udeležiti tega romanja. Slednji je bil kot rojen in pristojen v mesto Ptuj sicer nemškega mišljenja, ne pa zagriženeč ter splošni nasprotnik Strašil-Ornikove vladujoče stran -ke, katera ga je tudi vedno sovražila.
S Kresnikom na Dunaj — Dil je baje: zastopnik občine Vrhloga — je hodil takratni vice-župan , zvesti Ludovikov oproda Franc Kodrič, katerega je takrat nemški (torej ne more tajiti!) list napačno krstil v: Georg Kodrltsch.
Dva ptička sta Johann Janisch in Ed Draehs-ler, dva švabska romarja na Muti, ki sta svojčas hodila na Dunaj k cesarju tožarit Slovence. .Tudi sta lansko leto pridno pomagala nemškim tolpam, ki so vdrle v naše kraje plenit in ropat ter morit mirne Slovence. Kot nagrado sta prejela od oblasti več koncesij. Kako se to vjema?.
Izpremembe voznega reda ukinjene. V. zadnji „Straži“ smo objavili vsled upeljave letnega časa v Jugoslaviji izpremembo voznega reda dveh ekspresnih vlakov. Ta izprememba je; že ukinjena.!
Vlaki vozijo od danes naprej po voznem redu, prilagodenem že letnemu času, odhajajo torej ! uro prej, kakor do zdaj.
Zadnji rok za zamenjanje bankovcev po 50 in 20 K je določen do 15. maja. Bankovci po 10 K, 2 K in 1 K ostanejo še nadalje v prometu.
Nov transport kronsko-dinarskih bankovcev. Iz Prage je došlo 80 milijonov novih kronsko-dinarskih novčanic po 10 dinarjev. Na teh bankovcih je natisnjena kronska vrednost že od tovarne same.
Pozor pred ponarejenimi bankovci! Na Dunaju kroži veliko število laìziùciranih italijanskih bankovcev po 50 in 100 lir starejše emisije od 1. 1896. Ti falzilikati, ki so najbrže enega in istega izvora, se lazlikujejo od pravih bankovcev osobito po sledečih znamenjih:	Pravi bankovci imajo na obeh straneh v
velikem medaljonu razločno izkovano Neptunovo gla -vo v vodenem tisk le v prozirajoči luči, torej trans -parenmo, pri falzifikatih se pa vidi to glavo samo na lirhtn strani v medlo sivi, nerazločni, posneti sliki. iTe falzifikate je baje izdajal neki Italijan pri svojih nakupih v trgovinah. Popisan je kot cm 30 let star, velike, vitke rasti, temnih lasi, tem ri h lin brez brade sli z majhnimi brkami, oblečen je Z zelenkastim, kosmatim površnikom in mehkim, zelenim klobukom. Nahajal se je večjidel v spremstvu neke ženske v starosti 20 do 25 let, srednje velikosti, vitke rasti z lepim, okroglim licem, temnih lasi, oblečene v temnomodri kostum s slamnikom, tolmačila mu je pogovore. Ta popis je prikladen za nekega Luigi Lagomarsino, trgovca iz Milana, rojen 24. 5. 1895 v Milanu in tja pristo en, in Malvino Mallaire ali Valerijo Mallaira, ro!ene leta 1900 v Innsbrucku, ki sta stanovala od 18. do 23. 3. v hotelu „Stefanie“ na Dunaju in zadnji dan pa kar nenadoma zapustila ta hotel. Občinstvo
se opozarja na te falzifikate in da v slučaju pojave popisanih dveh oseb takoj naznani pristojnim oblastim.
Za porodnico. Vedno nujnejše postaja vprašanje po porodniškem oddelku v bolnici ob severni drž, meji na Štajerskem. Vse druge oddelke so že snovah na javni bolnišnici v Mariboru, med tem ko pogrešamo oddelek za ženske bolezni in porodnice, četudi se je od naše strani splošna zahteva po snovitvi tega prepotrebnega oddelka že ponovno naglaševala. Naše žene in matere si hodijo iskat zdravja v Nemško Avstrijo, zlasti v bolnico v Gradcu, ker v Mariboru obstoja ta oddelek ne oziraje se na njegovo izvanredno potrebo in važnost le kot nekak neznaten stranski privesek drugega oddelka, kar nikakor ne odgovarja dejanskim potrebam in zahtevi prebivalstva. Baš v zadnjem času je ustanovil zdravstveni odsek za Slovenijo oddelek za očesne in kožne bolezni v mariborski bolnici, pozabil pa je na oddelek, ki mu je poverjena skrb za dosego in gojenje zdrave matere in pa zdravega zaroda. Upamo, da nam ne bo treba še enkrat opozarjati naše pristojne oblasti na to zelo važno vprašanje,
Slinovka zopet na obzorju. Uradno je ugotovljena slinovka v St. liju v Slov. gor., in v mestu Mariboru. Opozarjamo vse posestnike na svojčasni članek v „Slov. Gospodarju“, kako ravnati, da sli -novko zabranimo, oziroma odpravimo. Svarimo pred nakupom goveje živine po živinskih trgovcih.
Obsojeni navijalec cen. Pri politični jekspozitu-ri v Mozirju je bil obsojen zaradi navijanja cen tr-govec-magnat Josip Prislan iz Gornjega Grada.’ Prisodili so mu 24 ur zapora in 200 K globe. Posnemanja vredno!
Notranje ministrstvo v Beogradu snuje , zakon o upeljavi uvedbe posebnih sodišč verižnikov. Taka prepotrebna sodišča bi se naj uvedla pri vseh dose -danjih sodiščih prve in druge stopnje. Obstojala bi ta sodišča, za manjše prestopke iz 1 sodnika in 4 porotnikov, pri večjih prestopkih pa iz 3 sodnikov in 4 porotnikov. Prav topio bomo pozdravili uzakonitev tega kazenskega postopanja proti izsesevalcem našega naroda — včrižnikom.
Mesne cene v Beogradu. Beograjski mesarji so zadnje dni stavkali, ker je biia občina določila maksimalne cene. Na podlagi pogajanj med občino in mesarji so sedaj določili naslednje cene: govedina 9 dinarjev, svinjsko meso 10 dinarjev, mast in salo 13 dinarjev, slanina suha ih sveža 12 dinarjev 1 kg.
Kako raste cena pšenici? Se nedavno je bila cena pšenici v Vojvodini 800 K kvintah Nato je začela cena hitro rasti: 900, 950 in sedaj 1000 K 100 kg. Toda razni agenti špekulativnih zavodov ponujajo ž.e po 1200 K za 100 kg! Mnogi producenti pa je sploh ne marajo prodajati, ker jim je še prepoceni, a
Krvavi izgredi krog Belovara v Slavoniji. V Belovaru so uvedli maksimalne cene poljskim pridelkom na trgu. Vsled te uvedbe so sklenili kmetje v o-kolici Belovara, da ne bodo več nosili na prodaj na belovarski trg. Kmetje so celo postavili straže na v mesto dohodnih cestah, ki so odvzemale kmetom vse stvari, katere so nekateri kljub sklenjeni tržni stavki hoteli nesti na trg. Večje gruče kmetov so se zbirale I tudi na kolodvornih postajah v bližini Belovara, kjer so odvzemali potnikom živila. Vsi poizkusi oblasti zabraniti te izgrede zlepa, so bili zaman. Ko je hotela ,množica kmetov na postaji Trojstvo zopet ustaviti vlak, je prišlo do spopada med orožništvom in napadalci. Streli iz orožniških pušk so ednega ubili, 8 pa ranili, od katerih je eden umrl v bolnici. Kolovodje tega punta so pozaprli in sedaj sta krog Belovara u-postavljena zopet red in mir.
Poziv. V noči od 22. na 23. marca t. L izbruhnil je v Dvorski vasi, občina Sv. Gregor, politični o-kraj Kočevje, požar, ki je upepelil 11 posestnikom 22 hiš, in gospodarskih poslopij. Razven stavb je zgorelo prizadetim vse gospodarsko orodje, obleka, živiia, in perutnina Skupna škoda- znaša približno 640.0)0 K, zavarovani pa so bili prizadeti le za malenkostne svote. Da se odpomore bednemu stanju pogorelcev , je razpisano nabiranje milih darov jpo vsej Sloveniji, Darove sprejema v Ljubljani poverjeništvo za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in mestni magistrat ljubljanski, na deželi vsa okrajna glavar stva in politične ekspoziture, nadalje mestni magistrati v Celju in Ptuju. Darovi se bodo objavili v „Uradnem Listu“ in oddali svojemu namenu.
9IatriltH»rske vesti.1
Pimstovoljna dražba konj se vrši dne 16.-apri-I la, t. j. v petek; prodalo se bo na prostovoljni dražbi i v Mariboru na Tržaški cesti pred Rapocovo gostilno j 106 prvovrstnih, mladih, težkih in lahkih plemenskih \ kobil in konjev. Nekatere kobile so celo breje. Ti I konji so iz Medjimurja in so bili namenjeni za izvoz ? v Cehoslovaško. Prejšnja vlada je izdala sicer dovo-\ ljenje za izvoz teh konj, sedanja vlada pa, ker izvoz j delavnih in plemenskih konj ni dovoljen, je ta izvoz ; preklicala in je bil ves transport v Mariboru ustav-I Ijen. Posrečilo se nam je izposlovati pri posestniku I konj, da se bodo ti v Mariboru oddali dražbenim poji torti. Sklicna cena za posameznega konja ali kobilo je 1 23.000—30.000 K. Konji so res prvovrstni in brezhib-■; ni in lahko priporočamo to blago. Ker se je slinovka j zopet pojavila, bo delavna živina zelo draga in konji ' bodo dosegali vedno višjo ceno. Vabimo vse interesente, da se te dražbe udeležijo zanesljivo, posebno kon-jerejci, pozor!
I Prof. Voglarja vprašamo, v kak namen se je porabil fond za ustanovitev slovenske šole v Maribo-
ru, kateri je znašal nad 100.000 K ? Za ta fond so večinoma prispevali naši pristaši, zato imamo gotovo pravico izvedeti, v kaki namen se je ta denar porabil! Zasebne slovenske šole ni treba ustanavljati v Mariboru, umestilo je, da se obresti te glavnice po-* rabijo za podpore akademikom iz Štajerskega.
Mariborski davkoplačevalci se čudijo, da sedi v mestnem sosvetu še vedno“ „trgovec“ Bar ta, kateri je s svojimi zeti Šoštarič, Kozinc in Zentner pri gospodarskem uradu za sebe, a ne — za nas davkoplačevalce dobro gospodaril.
Zasebni učni zavrni Legat v Mariboru. Tečaji na Legatovem zasebnem učnem zavodu imajo namen, podati udeležencem ' v najkrajšem času za pisarniško prakso potrebno znanje in jim tako odpreti pot do sa-mostojnega zaslužka. V vseh tečajih se ponove tudi temeljni pojmi, tako da se morejo tečajev udeležiti tu-* di oni, ki že daije časa niso obiskovali šole. Ves pod-* uk je urejen strogo metodično po obče priznanih pe -dagoških načelih in se ozira v prvi vrsti na praktične potrebe. Zaradi dobrih učnih uspehov je Legatov zasebni učni zavod na najboljšem glasu. Na zavodu delujejo izvrstne učne moči, med njimi tudi več profesorjev. Zavod je moderno opremljen in ima električno razsvetljavo. Zasebni učni zavod Legat v Mariboru je največje in najboljše podjetje te vrste v Jugoslaviji. Tečaji trajajo pet mesecev, oziroma, za udeležence z boljšo predizobrazbo štiri mesece. Novi tečaji začnejo dne 3. majnika 1920. Obširni prospekt brezplačno. Telefon št. 34 VITI. — Zasebni učni zavod Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, I.
Dodatno k razpisu službe opravnika na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se naznanja, da ima opravnik razun prejemkov državnih pod-uradnikov še prosto stanovanje ter deputat letnih :i 4 kub. m drv, če je samec, 8 kub. m če je oženjen *
6	(oziroma 12) litrov petroleja, pravico do 100 (150) 1 vina po polovični dnevni ceni ter drugih pridelkov za* lastno porabo po dnevnih cenah s 25% popusta. Ni ravno potrebno, da bi prosilci morali biti absolventi kmetijske šole v Mariboru ali Grottenhofu, lahko so tudi absolventi drugih kmetijskih šol, imeti pa morajo zadostno teoretično izobrazbo in praktičnih izkušenj, tako, da morejo opravljati službo kot praktični navo-ditelji za delo v poljedelstvu in živinoreji.
Razne novice.
V (Trstu 7000 stavkarjev. Število stavkajočih mestnih uslužbencev v Trstu znaša 7000.
Dr. Reimer pri Papežu. Avstrijski kancler doktor Renner, ki se mudi v Rimu, je bil sprejet pri papežu v avdijenco. Poglavar avstrijskih socijev smatra za dolžnost, oglasiti se pri sv. Očetu. Gotovo je beračil pri sv. stolici glede prehrane za Avstrijo.
Draginja v Nemški Avstriji. Tobak se bo v Nemški Avstriji podražil za 125%, železnica za 50%, tovornina za 100%, poštnino in brzojavne pristojbine bodo zvišali za 100%, papir seje s 15. februarjem podražil za 150%.
Jeruzalem v obsednem stanju. V Jeruzalemu so se začeli zadnje dni spopadati z oboroženo silo Judje in Mohamedanci. Žrtve teh spopadov na ubi -tih in ranjenih znašajo dosedaj 250 oseb. Radi teh izgredov je bilo proglašeno nad mestom obsedno sta-gje, ki je na smrt med seboj grizeče se preb'valstvo pomirilo in je red zopet upostavljen.
Davek za posle v Parizu. Z 10. marcem t. 1. so: uvedli v Parizu davek na posle. Ako ima gospodinja eno hišno, plača za njo 40 frankov davka, ako ima 2, jo druga stane 80 frankov iri tako dalje, vsaka hišna za 40 frankov več. Moški so ravnotako razdeljeni, le samo da je pri njih taksa dvakrat tako visoka kakor, za ženske posle. Ako pridejo posli iz tujih dežel, je razločevati: Državljani iz dežel, ki so se vojskovale ob strani Francije, so obdačeni dvakrat tako visoko* Posli iz nevtralnih dežel nosijo trikratni davek. Služinčad iz sovražnih držav pa je podvržena petkratnemu davku. Mestni magistrat pariški pričakuje od tega direktnega davka milijonske dohodke. Podoben davek bi morebiti tudi od liberalcev zavoženim financam mariborskega mesta nekoliko pomogel!
Bodoča velika vojna. V ameriškem senatu j© izjavil mornariški tajnik Daniel, da se Japonska sicer tajno, toda z mrzlično naglico oborožuje. Na Karolinških, Marijanskih ter Maršalskih otokih gradi celo vrsto mogočnih pomorskih trdnjav. Tudi je v načrtu Japonske, da zgradi veliko število raznovrstnih vojnih ladij. Sklepčno je še pristavil, da se bo v bodoče odigrala velika vojna med Združenimi državami ter Japonsko.
Vatikan in Bavarska. O razmerju Cerkve in države je izjavila bavarska vlada v seji dne 22. januarja t. I. : Državno ministrstvo je napram zastopniku sv. Stolice v Monakovem že izjavilo, da je na -čelno pripravljeno, da se začne pogajati o preureditvi zadevnih razmer in sicer v obliki pogodbe. Konkordat v dosedaj od države priznanem obsegu bo priznala država tudi zanaprej, četudi bi ne sodelovala več pri podeljevanju cerkvenih služb. Državni prispevki za katoliško Cerkev se ne nameravajo zmanjšati. — Te dni je želel nek govornik nemško-demo -kratske stranke v Monakovem, da treba v politiko (liberalne!) stranke vplesti mogočni vpliv Cerkve, ki je za prenovljenje domovine neobhodno potreben. — Pač visoko mnenje o namenu Cerkve!
Listnica uredništva.
Dopis Jz Šaleške dolne“ je preosebeis in stvar tako malenkostna, da ni za tako resen političen list.
I Mala naznanila!
Kupi sei
Usa
Razna i
Išče se:
Dve sobi in kuhinja
! T kaki rili T okoliei r mesta MARIBOR, za \ ire boljši oBebi, moža t in ženo. CENA po-- stranska strar. Ponudba na upraro lista.
22»
Kupi se:
Veiika k uwnjka g»®«eirSv» ih k ito&tM u 2S8
Predale s® s
«Mtflaa, S minuti da tew» «erkr», 4 or»]»T p»S9*tru, S : krave, k*uj, spcsshae za menija ali peka, eeaa tOt.OSO K. PeeeeUe, U ander ia sisar a ia pri oral« rine grada, •riala ajire, travniki ia gazd. «Mtflae, kile iti. pri piaami »»premičnin ZiMMKI ■aribm, fritrgun S.
INovoroi, otrok
se da na hrane na deželo. Naslov „Maj“ poata ležeče, Maribor. Sil
Izgubil je mali kočar
t soboto dne 10. aprila ob pri 10. nri v Maribora sa Glavnem trgu denarnico črne barve in v njej okrog 1460 kron. Polten najditelj naj jo odda na mariborski policiji proti nagradi.	SIS
JQSIPNEKREP
tesarski mojster in stavbeni podjetniki 1 Mozartovi ulici 59 | V MARIBORU i
se priporočajza popra- im Tila in za napravo nov h stavb za točno izvršitev
URE
vsake vrste se sprejmem v popravilo.
Postrežba točna. Cenemerne lan Ignacij, Maribor
Glavna pošta, Insto., levo.
Jamski les
fraaks Štajerska postaj» se kapi. Ponudbe na anončni zavod D. Beseljak, Maribor, GragorčiS-eva (Sekiiler-jeva nlica 6. — telai. 112.
28S
Kupujem
po najrUjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor frd l*s tar vsakovrstna drva uà kurivo, ftktsr Glaser, lesna trgovina v Božah pri Maribora.	17*8
Vinske steklenice
(buteljke) kupujem* vsako mnu-Mue po najviijih cenah Kletarstvo HOPPE * VALJAK, jUska nlica 1, Maribor.	588
Hudega esa (Ma)
kupi A. TONEJO, Mlinska nlica itev. 2S, Maribor.	S12
Proda ser
Tomasović&Visković
TeletrgoTina z Tlnom in žganje®
Zagreb, Pahnete« «1.22
Telefon 12—66 Brzojari: „Tomavis“
priporoči svoje bogato skladišče zajamčeno naravnih, izvrstnih, dalmatinskih, hrvatskih, sremskih in banatskih vin in prave bosanske slivovke. Naročbe v Zagrebu, kakor tudi vse od znnaj se izvršujejo takoj in z največjo natančnostjo. 252
Slovenci širite „STRAŽO“
Stiri k«se_"..prodaf jajo za srinje. Koroika nlica it 128, Maribor. *02	Službo*
Na proda!: •"*. S plugi dne 16. in 17. aprila 192V. Maribor, Tsiačka «aita žt»T. 11, Vrana Kr®pek. Si2	Dva učenca »prejme takoj Franjo ZNIDÀK, korač sa fin® orodje, Maribor, C#»*a na Pobrežje it. 3. 8*7
Dve hiii dTojfitoopni, sposobni sa vsako o irt, moto Kidani ležeči na rogala proda J. Nekrap, Mocartora ulica 58, Maribor. 211	Sototsvic^ zanesbiTa> 6®d-
	i® »prejme t »talno službo pri primarija dr. Matko, Maribor, Slovenska nliea 4. 507
K?« platno itajbolie kakovosti ja »daj na prodaj pri Aloiiiiu QnMik Maribor, « S	Sämost* Se ■ - izkušan »jiodmašfnist ozir. obrstOTO J j a išč® stalne meato. Naslov pore: Tajništvo Kmetska Zreže t Mariboru. $99
	Naročajte laše liste 1
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
r. m. s o. m.
prodala razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in .*.	poljedelske stroje.
Kupuje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
1
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavna trgovinaiflpisarneVGornjiRadgoni.
PodružniceI Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomera, Beltinci.	259
STARILO!
Petrolejski železni in leseni sodi, ter bidoni z znakom
O. J». F. r;. ati MM.
ostanejo naša neprodajna lastnina, katere oddamo na naše knpce le v po sojilo proti kavciji in se imajo isti takoj po izpraznitvi franko nazaj vposlati.
Srariio torej Tiatoiar ureflMmjam Mor tnfli urei lajrejpsojilos ter zopetno napolnityjjo sošot.
DRUŽBA za promet petroleja z. » LI. MAHORKO, Maribor, Ptuj, Celje.
r ______
R<&
LJUBLJANA
PODRUŽNICA: MARIBOR, Vetrinjska ulici 34.
,jir
n
! fi ni
J
[J] Spedici j alzo in komisij«]»» podjetje, [g j Ve etrsdì inapf^roogomiuknrjav6. j|
Železne tračnice (šinje) za gozdne železnice
po jednostavno tekočem metro pet in pol ali sedem kilogramov težke eventualno tudi na želenih pragih (švelerjih montirane, želimo	£84
se pre metno dobavo kupitiI
in to v količini od enega do pet vagonov. Ponudbe na
BUTI JANEKOVIC, trgmiu z irvas
El?
I BRATA JANE)
I Zagreb, :
epessr^.i,,-.-rTi.» .jfÉfc
’’’^■"ageBtsrammammisamiaiii n ..
Kukovičev» 4
Okrožni zdravnik Dr. Kamilo Morocutti
bivši večletni sekundarni zdravnik na kliniki za notranje bolezni, na ženski kliniki in na kirnrgični :	kliniki v Gradcu, ordinira v 251
ŠT. ILJTJ v SLOVI G-OjB.
v«»fe duu od 9—*». ur« dopoldm«.
Čevlje Najceneje!
obleko
Solidno! perilo
potne košare, torbice za trg in raznovrstne drobnarije priporoča
Jakob Lah
Glavni trg 2, Maribor.
Ljubljanska kreditna banka Mariborska eskomptna banka
Anglo-avstrijska banka Jadranska banka.
fcskuieli ia Zfelsiaik;
Kcuscrtòl
't)<Sg2Vt>?.aS	Vekoslav bvijptssu
jak uskftra* mu Lorija v MajeISeesu