MOZIRJE Sarins#. Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje Leto XVIII Številka 3 marec 1988 LJUBNO GORNJI GRAD Resolucija za leto 1988 sprejeta Na dvanajstem skupnem zasedanju vseh treh zborov Skupščine občine Mozirje dne 25. 2. 1988 smo delegati med drugim razpravljali tudi o predlogu resolucije za leto 1988. Naš dokument Resolucija je nastajal v pogojih poglabljanja naše ekonomske in družbene krize, v kateri se soočamo z veliko inflacijo. Kot izhodišče za Resolucijo pa je služila analiza doseganja devetmesečnih resolucij-skih usmeritev za leto 1987. Nadalje smo izhajali iz programa ukrepov in aktivnosti za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva, ki so bili sprejeti v zvezni skupščini, nadalje iz obveznih izohdišč Republiške Resolucije ter planskih izhodišč OZD. Resolucija mora pomeniti našo družbeno usmeritev v letu 1988, fleksibilnost pri odločanju in mora angažirati vse kadre v naši družbenopolitični skupnosti. Pomembno nalogo za dosego zastavljenih ciljev bodo morali opraviti kadri skozi razvijanje novih proizvodov, marketing — tržišče, razvoj, hitremu prilagajanju potrebam tržišča, pri organizaciji in organiziranosti ter iskanje najugodnejših možnosti lastne finančne samostojnosti. Rast industrijske proizvodnje se za leto 1988 načrtuje za 5% več kot v letu 1987. Delovne organizacije Gorenje GLIN, MGA, Elk-roj, Smreka, Kovinarstvo, Kemija, Iskra, Komunala načrtujejo rast proizvodnje nad začrtanim ciljem v občini, ostale delovne organizacije pa načrtujejo enako rast ali manjšo glede na zastavljen resolucijski cilj. V Kmetijski zadrugi načrtujejo 1% rast nad lanskoletno, toda tudi ta odstotek je vprašljiv, zavisi seveda od delovne organizacije, največ pa od politike družbe do kmetijstva v letošnjem letu in za naprej. Negativni trend blagovne proizvodnje -5,1% načrtujejo v Gozdnem gospodarstvu Nazarje. Eno in drugo lahko povzroči za sedaj in naprej mnoge konfliktne situacije in nepredvidljive negativne posledice. Vzpodbudno dejstvo je, da si v delovnih sredinah povsod prizadevajo k večjemu izvozu in iz tega naslova pridobiti čim več dohodka, tako, da se za leto 1988 načrtuje za 37,6% večji izvoz kot v letu 1987. Predvidena rast zaposlovanja je nekoliko manjša kot prejšnja leta, le od 0,5% do 1 %, kar pomeni, da bi lahko okrog zaposlovanja generacije, ki prihaja v letošnjem letu bili problemi. V negospodarstvu se ne načrtuje rast števila zaposlenih. Inevsticijska vlaganja so se v letu 1987 v družbenem sektorju povzpela na 28,9 strukturnega deleža v družbenem proizvodu, cilj v letu 1988 je, da moramo nadaljevati z investicijami z enako intenzivnostjo tudi v tekočem letu. V skladu z družbenimi usmeritvami, ki morajo omogočiti pospešen razvoj drobnega goso-darstva na vseh gospodarskih področjih, si bomo prizadevali za hi- trejši razvoj in boljše poslovanje, smo zapisali v resolucijo. Vprašanje pa je, ali bodo družbene usmeritve ostale le deklarativno na papirju. Kljub temu bodo šla prizadevanja v smeri zagotovitve ustreznih lokacij za gradnjo poslovnih objektov ter namensko uporabo le-teh za potrebe drobnega gospodarstva ter prizadevanja za izpolnitev kooperacijskih odnosov. Razvoj družbenih dejavnosti bo v letu 1988 potekal v okviru zakonsko predpisanih programov ter od moči našega gospodarstva. Programi morajo biti prilagojeni 8% zaostajanju za primerljivim dohodkom gospodarstva, kar predvideva republiška resolucija. Financiranje krajevnih skupnosti do sedaj zakonsko ni rešeno, zato je pridobivanje finančnih sredstev za posamezne KS zelo različno, večinoma pa odvisno od krajanov samih skozi prostovoljno delo in skozi druge oblike, kar mnogokrat pritegne še finančna sredstva od drugod. Ena izmed oblik zadovoljevanja skupnih potreb v krajevni skupnosti je tudi samoprispevek, katerega načrtujejo vse KS v naši občini maja letos. Od izzida referenduma za samoprispevek bo odvisen razvoj krajevnih skupnosti v tekočem letu in za naprej, s tem pa tudi razvoj občine. Delež akumulacije v doseženem dohodku republiška resolucija predvideva v višini 10%, žal smo se z občinsko resolucijo lahko opredelili samo z 8,7% deležem. To so le kratki izvlečki iz kar obsežnega občinskega dokumenta za leto 1988. Seveda je za dosego teh ciljev treba še storiti marsikaj, če nam bo na koncu leta ostal le papir z lepo napisanimi željami. Same usmeritve bomo lahko dosegli, le če bomo lahko gospodarili v kolikor toliko normalnih pogojih, ti pogoji pa so še velika neznanka, po zadnjih neznanih zapletih v pogajanjih Jugoslavije z mednarodnim monetarnim skladom. Jasno pa je, da bomo začrtano lahko dosegli le pri doseganju normalnih učinkov, da bomo za naše delo motivirani in tudi ustrezno nagrajeni. V negospodarstvu in vsi skupaj pa se bomo morali zavedati, da nam bo marsikaj pešalo, če nam bo pešala proizvodnja in delavec v tej proizvodnji. Izhajati bomo morali iz manjše in racionalnejše uporabe, iz tistega, kar z dobrim ali slabim delom tudi ustvarimo. Nikakor ne bomo smeli niti mogli porabiti več. Po obširni razpravi smo delegati sprejeli resolucijo za leto 1988, s sklepom in zadolžitvijo, da vsi subjekti s področja gospodarstva in negospodarstva ter družbenopolitične organizacije sprejmejo ustrezne sklepe in programe za realizacijo naših zastavljenih ciljev. ANTON BORŠNAK Kot vidite, spoštovane bralke in bralci, je ta številka Savinjskih novic precej obsežnejša kot sicer. Pa tudi 500 izvodov več smo natisnili kot običajno. Razlog je ta, da ima marčevska številka prilogo, v kateri objavljamo celoten osnutek programa IV. samoprispevka. Menimo, da bomo na ta način programe krajevnih skupnosti in skupnih programov prinesli v vsako hišo. Želimo, da bi prilogo temeljito prebrali in da bi vam koristno služila za razprave, ki so pred nami. Druga polovica marca in skoraj ves april sta namenjena za najširšo javno razpravo o programih samoprispevka. V krajevnih skupnostih bodo sklicani zbori krajanov, kjer boste lahko oblikovali programe oz. predlagali spremembe in dopolnitve. Poseben poudarek dajemo programom krajevnih skupnosti. To je v tem trenutku toliko pomembnejše, kajti osnutek programa predvideva, da bi velika večina sredstev ostala v krajevnih skupnostih. Do 22. maja, ko se bomo odločili o naslednjem samoprispevku, vam bo torej priloga v veliko pomoč. Naši kandidati izbrani Mesec februar in začetek sta bila tudi v naši občini v znamenju volitev. Čeprav te vmesne volitve velikokrat imenujemo »male volitve« pa za letošnje ta oznaka gotovo ne velja. K temu so veliko doprinesle spremembe v volilnem sistemu, kakor tudi seveda dogodki v zvezi z kandidaturami oz. njihovimi odpovedmi. Na letošnjih volitvah smo se opredeljevali do kandidatov, ki opravljajo funkcije na nivoju občine pa tudi na nivoju republike. Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah so v celoti podprle vse nosilce individualnih funkcij na nivoju občine in jim dale podporo še za naslednji dve leti. Zelo različno pa so se delegati opredeljevali do kandidatov za predsednika Predsedstva SR Slovenije in za člana Predsedstva SRS. Kar precej temeljnih kandidacijskih konferenc je podprlo kandidaturo Andreja Marinca, ki pa je kasneje svojo kandidaturo umaknil. Na seji občinske kandidacijske konference pa so delegati dali podporo dvema kandidatoma za mesto predsednika Predsedstva SRS in sicer Janezu Stanovniku (33 glasov) in Mojci Drčar-Murkovi (26 glasov). Od kandidatov za člana Predsedstva SRS pa je zadostno število glasov dobil samo dr. Janko Pleterski. Tako so torej glasovali delegati v naši občini. Povejmo še to, da so bile volite tajne. RAJKO PINTAR SN objavljajo Stran Naši kandidati izbrani Podpora Stanovniku in Drčar-Murkovi 1 Lubadar napada Lubadar ogroža naše gozdove Izredna krvodajalska akcija Kar 232 občanov je dalo kri 2 3 Črna petek in nedelja Velik krvni davek na naših cestah 4 Nov val stekline Steklina je spet na pohodu 5 Intervju s kužnim znamenjem *7 Klic na pomoč / Čez veliko lužo... O naših izseljencih 8 Pred dnevi je bil v prostorih delovne organizacije Gorenje Glin Nazarje delovni posvet, na katerem so se predsedniki in sekretarji občinskih komitejev zveze komunistov celjske regije pogovarjali s predsednikom centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milanom Kučanom in sodelavci. Tema razgovora so bile seveda trenutne idejno politične, gospodarske in družbene razmere, kijihje Milan Kučan pojasnjeval na podlagi vprašanj sodelujočih, obenem pa razčlenjeval najpomembnejše naloge in dileme v delu zveze komunistov. jega dohodka ob čim manjših stroških. 3. Takšne spremembe v posestni in parcelni strukturi, ki bodo omogočale vzpostavitev družinskih kmetij kot temelja kmetijske proizvodnje. 4. Pojmovanje kmeta kot podjetnika. 5. Prekinitev z administrativnimi posegi (predvsem omejitvami) na kmetijsko tržišče in z raznimi kampanijami za setev te ali one kulture. 6. Stimuliranje kmetovanja na področjih s težkimi pogoji pridelovanja, če za to obstaja družbeni interes. 7. Razvoj kmetijske proizvodnje na temelju celovitih bilanc ekoloških stroškov proizvodnje. Poleg tega so mladi sprejeli še naslednje zahteve in predloge: v zvezi s socialno varnostjo kmetov, za zaščito plodne zemlje, o hidromelioracijah, o vinogradništvu in sadjarstvu, o kmetijskem šolstvu. Problemska konferenca predlaga Republiški konferenci ZSMS, da pričnejo postopek za ustanovitev Zveze kmečke mladine Slovenije in Republiški konferenci SZDL, da prične postopek za ustanovitev Kmečke zveze Slovenije. V ta namen je bil izvoljen odbor, katerega član je tudi Edi Jurjevec iz Juvanj, ki seje polno angažiral za to problemsko konferenco. OK ZSMS Mozirje Sedanja globoka strukturna kriza slovenskega in jugoslovanskega kmetijstva zahteva globlje reformne posege kot zgolj reformo cen ali pristojnosti na relaciji zveza — republika. Hkrati pa sedanje krizne razmere grozijo, da bodo razgradile ali celo uničile materialne in družbene osnove za njegov razvoj. Zato mladi zahtevajmo jasen nacionalni koncept reforme kmetijske politike, katere osnovno ogrodje naj predstavljajo:' 1. Stabilna in dolgoročna kmetijska politika, ki naj kot končni cilj kmetijske proizvodnje postavi doseganje čim višjega dohodka in ne čim višjo proizvodnjo in ki bo kmetijstvo obravnavala kot gospodarsko panogo enakopravno z ostalimi panogami in ne kot preskrbno-socialno dejavnost. 2. Delitev dela med zasebnim in družbenim sektorjem, ki naj se vzpostavi skozi tržno konkurenco na osnovi čim več- Odgovor Izvršnega sveta SR Slovenije na delegatsko vprašanje Delo gozdarjev je težko in nevarno Lubadar napada Dne 16/12-1987 smo delegati občinske skupščine Mozirje naslovili delegatsko vprašanje Republiški skupščini z naslednjim vprašanjem v zvezi s kmetijsko problematiko: »Delegati zahtevamo odgovor od Skupščine SR Slovenije, kakšni ukrepi in kakšni so možni izhodi, ki bodo sledili po vseh razpravah in sestankih na različnih nivojih«. Dne 16/2-1988 smo dobili pismeni odgovor Republiškega izvršnega sveta, ki ga objavljamo v skrajšani obliki. Zvezni izvršni svet je.pooblaščen, da predpiše zaščitne cene osnovnih kmetijskih pridelkov ter sprejme ukrepe neposrednega nadzora cen za vse pomembnejše proizvode in storitve. Pri izvajanju politike cen ZIS ni vedno upošteval dejanskih stroškov proizvodnje oziroma prireje, zaradi česar prihaja do cenovnih neskladij. S problematiko cenovnih neskladij v prireji mleka in mesa ter posledicami je IS skupščine SR Slovenije večkrat seznanil Zvezni izvršni svet in predlagal, da v okviru politike cen zagotovi oblikovanje cen mleka in mesa po pogojih trga, sprotno prilagajanje ravni zaščitnih cen za živinorejske proizvode stroškom prireje, s predlogom, da se pristojnost za sprejem ukrepa na področju cen mesa in mleka preneseta iz federacije v republike in avtonomni pokrajini Izvršni svet Slovenije že dalj časa terja od Zveznega izvršnega sveta, da je treba cene osnovnih kmetijskih pridelkov določiti na ekonomskih osnovah. Cene mleka je ZIS januarja povišal, med tem ko na področju cen mlečnih izdelkov, živine in mesa še ni nobenih sprememb. Predvideno je, da se v prvem tromesečju tega leta sprejme družbeni dogovor o uresničevanju strategije razvoja agro-industrijske proizvodnje do le- ta 2000. Pri pripravi dogovora se bo IS prizadeval, da se upošteva ustrezna odgovornost republik in pokrajin za razvoj kmetijstva in osnovno preskrbo prebivalstva S hrano, da se uveljavi tržni pristop, da se upošteva specifičnost proizvodnega procesa in naravni pogoji za kmetijsko proizvodnjo. S takim pristopom bi zagotovili tudi dolgoročnejše in stabilne pogoje gospodarjenja v živinoreji V prizadevanjih za reševanje ekonomskega položaja živinoreje, so bili v preteklem letu na nivoju IS SR Slovenije sprejeti in izvedeni številni ukrepi, ki so občasno ublažili težak ekonomski položaj. V predlogu programa pospeševanja proizvodnje hrane za leto 1988je živinoreja udeležena z 75,2% vseh sredstev, od tega govedoreja s 70%. S predvideno prispevno stopnjo v višini 0,96% od dohodka naj bi na republiškem nivoju zagotovili celotno financiranje republiškega programa brez združevanja sredstev v občini kot je bilo v veljavi v letu 1987. Vpredlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1988 je predvideno (sprejeto), da se bodo v razreševanje težkega ekonomskega položaja živinoreje poleg SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe Slovenije vključevale tudi SIS za pospeševanje proizvodnje in osnovne preskrbe v občinah. PS. Skupščina občine Mozirje je na skupnem zasedanju vseh treh zborov dne 25/2-1988 sprejela odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane, zagotavljanje osnovne preskrbe in za blagovne rezerve 0,80% iz dohodka. ANTON BORŠNAK Gozdovi propadajo, javnosti v zadnjih letih o tem veliko govorimo in pišemo, strinjamo se, da gozdovi umirajo in da z njimi umira še marsikaj, storimo pa nič ali bore malo. Pri tem se zdi, da pozabljamo na najbolj pomembno dejstvo. Ne gre le za pomoč gozdovom, gre za pomoč nam samim in našemu zdravemu življenju. Gozdarji spremembe v naravi stalno proučujejo in več kot zaskrbljeni opozarjajo, zahtevajo ukrepe, sami rešujejo kolikor morejo, vendar to ni dovolj. Stanje na gozdnogospodarskem območju nazarskega gozdnega gospodarstva, ki zajema Gornjo Savinjsko in Šaleško dolino, po podatkih iz preteklega leta je več kot zaskrbljujoče. Dejstvo je, da na propadanje gozdov v zadnjih nekaj letih bistveno vpliva onesnažen zrak, v veliko pomoč pa so mu škodljivci podlubniki. Najprej nekaj več o zraku. Jasnp je, da imamo v Sloveniji potratno, umazano in zastarelo industrijo. Okolje onesnažuje do te mere, da je danes v Sloveniji bolj ali manj poškodovana že polovica gozdov. Republiški inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je lani opravil pregled propadanja gozdov v Sloveniji. Po teh podatkih je zdravstveno stanje gozdov na nazarskem in slovenjegraškem gozdnogospodarskem področju najslabše v Sloveniji in je po stopnji ogroženosti na prvem mestu. Na nazarskem področjuje le še 20 odstotkov gozdov po številu dreves brez vidnih poškodb, propadajočih gozdov pa je že deset odstotkov. Žal so podatki, ki so jih gozdarji v savinjski in šaleški dolini opravili sami, še veliko bolj zaskrbljujoči. Pričajo namreč, da so poškodovani praktično vsi gozdovi, v odstotkih je to zastrašujočih 99, kär pomeni, da gozdov brez vidnih poškodb ni več. Razumljivo je, da vseh poškodb ne povzroča le onesnažen zrak, čeprav je njegov delež največji. Ob tem poškodbe zaradi zraka iz leta v leto skokovito naraščajo in so se na določenih območjih samo v enem letu povečale za tri do petkrat. Zaradi emisijskih poškodb so na področju nazarskega gozdnogospodarskega področja samo lani posekali 14.261 kubikov lesa. Letos jih bodo še več, saj kljub vsemu tarnanju družba ne stori praktično ničesar, da bi se stanje obrnilo na boljše, ali vsaj omejilo propadanje. Poleg tega so se v zadnjih letih močno povečale tudi poškodbe, ki jih v gozdovih povzročajo lubadarji. Vzrokov za to je več. To so ugodne vremenske razmere, neodpravljene posledice lokalnih nesreč v gozdovih, slabo uresničevanje gozdnega reda, seveda tudi propadanje gozdov zaradi znanih razlogov. V nekaterih gozdarskih enotah je bilo lani stanje že kritično, posebej še na področju ožjega emisijskega področja v Šaleški dolini. Do lani so gozdarji opažali le velikega smrekovega lubadarja, v lanskem letu pa se mu je pridružil še mali in stanje je še slabše. Samo lani so tako posekali 11.171 kubikov lu-badarskih sušic, največ na področju Nazarij in Gornjega grada, poškodbe zaradi lubadarja pa so porasle na celotnem področju. Tega problema so se gozdarji takoj zavedli in vseh nevarnosti v zvezi s tem. Kljub- vsem opozarjanjem in reševanjem težav, pa se stanje ni bistevno popravilo. Zatiranja lubadarja se bodo morali z veliko več resnosti in odgovornosti lotiti terenski delavci in kmetje. Predvsem kmetje — lastniki gozdov, ki so vsekakor ključni člen v verigi varstva gozdov in boja proti podlubnikom. Če zatajijo kmetje, potem je vse ostalo prizadevanje ničevo. Navkljub vsemu, je lubadar lani vsem »ušel«. Letos bo zaradi tega potrebno veliko več resnosti in odgovornosti. Gozdarji že pripravljajo načrt varstva gozdov za vsak revir posebej, operativno uresničevanje teh načrtov pa naj bi omogočilo boljšo kontrolo, uspešno preventivo in zdravljenje gozdov. j.p. Kviz »Mladi in kmetijstvo« Občinska konferenca ZSMS Moziije in Mercator — Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje TZO Kmetijstvo sta tudi letos organizirala občinski kviz »Mladi in kmetijstvo«. Pripravil ga je aktiv mladih zadružnikov Poljane. Kviz je bil izveden v petek, 12. februarja 1988 v dvorani Prosvetnega doma na Rečici ob Savinji. Mladi so se pomerili v znanju o rešitvi gozdov, o delu ZSMS v zadnjem letu, o krompirju, o vrtnarjenju brez kemije in o osemenjevanju svinj v kmečki reji. Sodelovali so mladi iz aktivov mladih zadružnikov Nova Štifta, Gornji grad, Solčava, Luče, Ljubno ob Savinji, Šmi- hel in Poljane. Največ znanja so pokazali mladi kmetovalci iz aktiva mladih zadružnikov Luče. Po končanem kvizu je bilo še prisrčno družabno srečanje. Zmagovalci občinskega kviza so zastopali našo občino tudi na regijskem tekmovanju v Gorici pri Slivnici v občini Šentjur. Tekmovanje je bilo v soboto, 27. februarja 1988, kjer je naš aktiv med osmimi sodelujočimi zasedel odlično tretje mesto. Prvo mesto so zasedli mladi kmetovalci iz Šmarij, drugo pa Šentjurčani. Med tekmovanjem je bilo izvedenih nekaj zanimivih kulturnih točk. J. M. 3. SAMOPRISPEVEK (1983—1988) V prejšnjih številkah Savinjskih novic smo predstavili pridobitve prvega in drugega samoprispevka. V tej številki se bomo dotaknili skupnega programa 3. samoprispevka. Delitev sredstev je bila 50% za programe krajevnih skupnosti in 50% za skupne programe. Sredstva 3. samoprispevka so bila porabljena za : — Vrtec Šmartno ob Dreti (1983) Zgrajenje bil kot prizidek k osnovni šoli v letu 1983, krajanom te krajevne skupnosti pa pomeni mnogo. — Smetišče Podhom Vedno večje onesnaževanje okolja, divja odlagališča in podobno škoduje zdravju narave in človeka. Zato je bila izgradnja smetišča Podhom nujna. Sredstva so se porabila za regulacijo potoka Lizalnica, izgradnjo pritipožarne jame, ureditev dovoznega cestišča in odlagališča, deponije za fekalije in za objekt za skladiščne prostore in ograjen plato za potrebe Surovine Maribor. — Investicije v zdravstvu Vsa sredstva za investicije v zdravstvu so bila porabljena za sofinanciranje ureditev in dograditve zdravstvenega doma v Nazarjah. — Investicija v turistično gospodarstvo Sredstva so bila porabljena za montažni objekt v kampu v Logarski dolini — Prizidek k Osnovni šoli Mozirje Svojemu namenu je bil predan v letu 1985 — Poslovni prostori Delavske univerze Gradnja poslovnih prostorov Delavske univerze je bila končana v letu 1987 — RTV pretvorniki Zaradi slabega TV sprejema v nekaterih predelih naše občine so bili postavljeni naslednji TV pretvorniki: TV pretvornik za KS Šmartno in Bočna, TV pretvornik za KS Ljubno in TV pretvorniki za KS Luče — Cesta Hom Cesta Hom je bila zgrajena v letu 1986 in je resnično velika pridobitev za našo občino. Vložek sredstev samoprispevka v to cesto je pomenil samo 17% celotne investicije. — PTT objekt v Mozirju Zgrajen je bil leta 1987. S tem je omogočena namestitev nove centrale. — Kolektor Nazarje — Mozirje Gradnja kolektorja na tem odseku je bila končana v letu 1987. Vrtec Šmartno ob Dreti Poslovni prostori DU Kolektor med Mozirjem in Nazarjami Krvodajalstvo je zelo humano dejanje Izredna krvodajalska akcija V zadnjem času je v Sloveniji pomanjkanje krvi. Zato sta Republiški odbor Rdečega križa Slovenije in Zavod za transfuzijo krvi Slovenije zaprosila Občinski odbor Rdečega križa Mozirje, da organizira izredno krvodajalsko akcijo. To akcijo smo organizirali 22. februarja 1988 v šoli Nazarje. Odziv naših krvodajalcev je bil izreden, saj je bilo na odvzemu 232 krvodajalcev. Z veseljem lahko ugotavljamo, da je v naši občini zavest ljudi, da pomagajo sočloveku na izredno visokem nivoju. Skoraj povsod v Sloveniji se opaža osip prostovoljnega krvodajalstva, še zlasti zato, ker so prisotne razne bojazni glede okužb z zloglasno bQlez-nijo AIDS. Ta bojazen pa je odveč, saj pri vsakem odvzemu uporabljajo igle za enkratno uporabo. Vsak krvodajalec pa je pred odvzemom tudi zdravniško pregledan. Poudariti moramo, da pri zbiranju krvodajalcev veliko prispevajo sindikalni funkcionarji v delovnih organizacijah, pa tudi vodstva delovnih organizacij. Pohvaliti moramo tudi šolo Mozirje in šolo Ljubno, ki sta nam vedno pripravljeni dati na razpolago prostore za odvzeme. V letošnjem letu poteka že 35 let prostovoljnega krvodajalstva na slovenskem. Ob tej priliki se želimo vsem krvodajalcem iskreno zahvaliti za human odnos do sočloveka in jim ob obletnici iskreno čestitamo. V tem letu bomo vsem krvodajalcem, ki so darovali kri5x, 10 X, 15 x, 20 x, 25 x in večkrat podelili priznanja na letnih programsko volilnih skupščinah Rdečega križa. Želimo, da zavest naših krvodajalcev ostane še v naprej takšna kot je. Vedno naj bo prisotna misel, danes pomagam drugemu, že jutri lahko kri potrebujem sam. M. J. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET MOZIRJE OSNOVNIM ORGANIZACIJAM ZS, KONFERENCAM OO ZSS! Razpis za dodelitev srebrnega znaka ZSS za leto 1988 Občinski svet ZSS Mozirje bo tudi letos podelil Srebrne znake ZSS. Po pravilniku o podelitvi Srebrnega znaka ZSS se znak podeli: — organizacijam ali organom Zveze sindikatov v OZD in DSSS za učinkovito utrjevanje vloge Zveze sindikatov v političnem sistemu samoupravljanja, — posameznikom, članom ZSS, za izjemen prispevek pri izpolnjevanju temeljnih nalog Zveze sindikatov še zlasti za uveljavljanje ter krepitev samoupravne vloge in položaja delavcev. Podelitev Srebrnega znaka ZSS osnovni organizaciji ZS v OZD predlaga predsedstvo ali drug organ občinskega sveta, posameznemu članu ZSS pa organizacija ali organ Zveze sindikatov. Predlog mora vsebovati popoln naslov in podatke (ime, priimek, rojstni podatki), točen naslov OZD, opis del in nalog, pregled funkcij (do sedaj) ter utemeljitev razlogov za podelitev Srebrnega znaka ZSS. Tako oblikovane predloge pošljite na občinski svet ZSS Mozirje najpozneje do 31. marca 1988. Za večjo učinkovitost Pred dnevi je bila v Nazarjah seja Občinskega komjteja Zveze komunistov Mozirje. Člani komiteja so ob ostalih pomembnih točkah in nalogah obravnavali tudi poročilo o izvedbi program-sko-volilnih sej po osnovnih organizacijah, akcijskih konferencah in svetih zveze komunistov. Priprave so dobro opravili, potek sej pa je navrgel precej koristnih spoznanj in napotkov. Najprej velja zapisati, da se je število osnovnih organizacij zveze komunistov s 37 zmanjšalo na 30. Vzrok za to so reorganizacijske spremembe zaradi združevanja nekaterih manjših in neučinkovitih osnovnih organizacij (Gozdno gospodarstvo Nazarje in Elkroj), zaradi ukinitev osnovnih organizacij (Gradbenik Ljubno, Veterinarska postaja in Smreka), težave pa se pojavljajo tudi v osnovni organizaciji Iskra Feriti na Ljubnem, ki ima le štiri člane. Na volilno-programskih sejah so prav tem problemom namenjali veliko pozornosti, ob tem so sprejemali ukrepe za večjo učinkovitost osnovnih organizacij zveze komunistov, podlaga temu pa je bila močnejša diferenciacija med člani zveze komunistov znotraj posameznih osnovnih organizacij. Prvi rezultat teh naporov je dejstvo, da so osnovne organizacije volilne in programske seje opravile »očiščene«, brez neaktivnih članov, ki v zvezi komunistov ne delajo, ne hodijo na seje, niti ne plačujejo članarine. Seveda je ta diferenciacija še vedno preveč formalna, skoraj nič pa v osnovnih organizacijah niso spremenili na bolje na vsebinskem področju. Tudi tu bo namreč zelo potrebna diferenciacija. Prenova zveze komunistov torej ni stekla tako, kot so načrtovali in si želeli. Dokaj neugodna je torej ugotovitev, da je aktivnost osnovnih organizacij celo upadla, kljub znanim in zaostrenim razmeram. Le malo je namreč samostojnih osnovnih organizacij in vse preveč tistih, ki se izogibajo lastnih po- bud in čakajo na napotke za svoje delo »od zunaj«. Večjih težav v volilnih postopkih ni bilo, ob menjavi vodstev v osnovnih organizacijah so povsod našli ustrezne rešitve. Tudi udeležba na volilnih in programskih sejah je bila znatno boljša, kot v preteklem obdobju, v posameznih primerih pa bodo vendarle morali ukrepati. Upravičena je bila tudi bojazen, da bodo na teh sejah člani zveze komunistov več pozornosti namenjali vsesplošni kritiki že kar kritičnih razmer v naši družbi in da bo prevladal občutek nemoči in neotipljive splošnosti. Povsod seveda ni bilo tako, saj so v večini primerov vsaj skušali težišče razprav usmerjati v delo in probleme vsake osnovne organizacije posebej. Vendar je to premalo. Komunisti se namreč niso dovolj posvetili oceni podobe in vloge osnovnih organizacij zveze komunistov v posameznih okoljih, zelo plehke so bile ocene dosežkov idejne, organizacijske in kadrovske prenove. Osnovne organizacije v združenem delu in v krajevnih skupnostih so na sejah vsebino svojih razprav usmerile v povsem konkretne probleme v zvezi z gospodarskim položajem, z delom in življenjem v krajevnih skupnostih, ob tem pa vzroke za svojo neuspešnost iskale zunaj svojega okolja. Premalo je bilo oblik idejno-političnega usposabljanja, novih članov pa praktično niso sprejemali. Vzrokov je več. Na prvem mestu (žal) previsoka članarina, sprejemanju niso »naklonjene« številne afere v zadnjem času, odbija tudi nemoč in neučinkovitost zveze komunistov pri razreševanju težav, številni (neustrezni) sprejemi v preteklosti, slabšanje razmer in še kaj. Zaradi vsega tega je kriza zajela tudi organizacijo zveze komunistov v občini Mozirje, bližnja volilna in programska seja na občinski ravni pa je seveda priložnost za odločen korak v pravo smer. J. P. Trgovci ne stojijo križemrok Splošne družbene in gospodarske razmere, več ali manj zaostrene in kritične, seveda v nobenem primeru niso obšle tudi trgovske dejavnosti. Jasno je, da prav trgovina najlepše kaže na uspešnost reprodukcijskega procesa, saj se izdelano blago potrjuje na trgu v obliki uspešne ali neuspešne prodaje, prav tako pa se kaže uspešnost sodelovanja med proizvodnjo in trgovino. Težkih razmer se v celoti zavedajo tudi v Trgovski delovni organizaciji Savinja Mozitje in so se v zadnjih mesecih lotili vrste akcij, da bi čimbolj ugodili potrošnikom, kar jim je v precejšnji meri tudi uspelo. Ti njihovi napori so seveda odvisni tudi od sodelovanja in razu-mevnaja s proizvajalci. Nekateri med slednjimi so pravočasno začutili krizno obdobje in so se s trgovino pričeli takoj dogovarjati o oblikah učinkovitejšega trženja. Uspešnejši proizvajalci so pričeli prilagajati ponudbo tako glede cen, kot plačilnih rokov. Vse več je blaga na obročno odplačevanje, nižje so cene in tudi drugih ugodnosti je precej. Seveda pa v mozirski delovni organizaciji ne čakajo le na razumevanje in ponudbo proizvajalcev, tudi sami so se še kako potrudili, da bi čimbolj zadovoljili svoje kupce. Sprejeli so vrsto ukrepov, s katerimi želijo premagovati težje pogoje gospodarjenja. Razveseljivo je, da se večina članov kolektiva zaveda te nujne naloge, kar na drugi strani pomeni tudi visoko stopnjo pripadnosti svoji delovni organizaciji. Uveljavili so strategijo uspešne prodaje za posamezna delovna mesta, za poslovalnice in za raven delovne organizacije, seveda pa si želijo v napore v čim večji meri vključiti tudi ustrezne službe sozda Merx, v katerega sodiio. Na Savinji poudarjajo, da so trgovci generali, ki s kupci bijejo bitko. Seveda ne z orožjem, temveč s pogajanji, s pravilnim odnosom do potrošnikov, z vljudnostjo in vsem kar sodi k pravi in uspešni prodaji. Zavedajo se tudi, da prav prodajalci lahko in morajo nuditi prepotrebne podatke o željah in potrebah kupcev, na podlagi teh pa lahko delovna organizacija lažje sprejema ukrepe za boljše trženje. Letošnje leto za trgovsko dejavnost v nobenem primeru ne bo lažje kot lansko. V Trgovski delovni organizaciji Savinja so na to pripravljeni, uspešno uresničujejo sprejete naloge in so prepričani, da bodo težko leto uspešno prebrodili. Ne sprejemajo samo ukrepov za boljše trženje v obstoječih objektih, temveč za letos med drugim načrtujejo brezcarinsko prodajalno, pri mozirski blagovnici bodo dogradili prepotreben bife, pomembne naloge jih čakajo pri krepitvi obrtne kooperacije, bistven premik pa načrtujejo tudi na področju prodaje na veliko. Godbeniki Delavske godbe na pihala Godbeniki navdušili V začetku marca se je s koncertom v dvorani Prosvetnega doma v Mozirju predstavila Delavska godba na pihala občine Mozirje. Za prepolno dvorano je bil ta večer enkraten dogodek, kajti iz godbenikov je vela svežina, kakršni že dolgo nismo bili priča. Pa to ni čudno, saj so se na omenjenem koncertu prvič predstavili tudi mladi godbeniki, ki so izšli iz naše glasbene šole. Nekateri so še celo osnovnošolci, vendar njihovo igranje nikakor ni več osnovnošolsko. Poslušalci v dvorani so godbenike nagradili z gromkim aplavzom, tako da so morali odigrati celo dodatek. Zanesenjaku in dolgoletnemu dirigentu godbe na pihala Francu Goljufu gre zahvala za pomladitev ansambla in za nenehen dvig kakovosti igranja naše godbe na pihala. RAJKO PINTAR Na programsko volilni seji Občinskega sindikalnega sveta ZSS Mozirje so med drugim opravili tudi volitve. Za novega sekretarja Občinskega sindikalnega sveta so izvolili Andreja Kranjca, ki je bil do sedaj zaposlen na Kovinarstvu Ljubno. Po poklicu je strojni tehnik. Andrej Kranjcje izkušen sindikalni delavec, saj je bil pred leti že tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta ZSS Mozirje. MOJI VASICI Izpod Menine vale svoje Dreta čez jase gozdne v dolino vije med polja, njive, travne košenine kot biser zlat si med bregove ujeta. Med gričke sončne skrita si vasica spokojna spiš kot srce plemenito, življenje skromno tod ljudje živijo poštenje bliža jih in pa resnica. Pomladi ko cvetijo vse strmine ožarja sonce v jutru rodno hišo pozdravlja glas zvona te ljubeznivo zbudi v srcu lepih dni spomine. Vasica mala mladih dni milina življenje tvoje ni se spremenilo v rebri kosce, vidim tam žanjico podobo prejšnjo vso si ohranila. Ob hišah vrisk otrok vesel se sliši nad zibko sklanja mati se čuječe mlad par ob gozdu sanja hrepeneče zalaja pes nad vaškimi fantiči. Na vasi fantovsko pod noč še petje razlega se prešerno po dobravi, ko pesem jenja, lestev vsak pristavi skrivaj pri ljubi si utrga cvetje. Po starem teče vaška še idila, kot, da v zvoniku ura se ustavi, soseda sosed v stiski ne pozabi prekrila Sonca mestna ni sivina. Ostani vedno kot nevesta zala. Obvarjijege,stare in navade, rešuj ponosna hudih dni težave saj časov iežklh mnogo si prestala. Kontur življenje rožic ni postlalo, ko je zapustil te in šel v mesta nazaj domov še vodi bela cesta saj srce tu med hribi je ostalo. Rihter Drago Nova Štifta Tudi na redni letni skupščini ZŠAMMozirje so spregovorili o izredno pereči problematiki varstva v prometu Črna petek in nedelja Aleksander Čopar je predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje že dve leti. V njem pa deluje že 20 let, tako daje pravi sogovornik pri analizi stanja na naših cestah. SN: Prosim, da nam predstavite delo Sveta, katerega vodite. Aleksander Čopar: Svet šteje 13 članov, sestavljajo pa ga delegati iz delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, ZŠAM, šol in Zveze prijateljev mladine. V okviru Sveta deluje več komisij in sicer komisija za varnost v prometu, za prometno vzgojo šolske mladine in informativno propagandno dejavnost. Svet uresničuje svojo vlogo z obravnavanjem cestno-prometne problematike, največ pa dela na področju prometne vzgoje in seveda preventive. Akcije načrtujemo in izvajamo v sodelovanju s Postajo milice Mozirje, ZŠAM Mozirje, osnovnimi šolami in vzgojno-varstveno organizacijo. ALEKSANDER ČOPAR SN: Dotakniva se prometne varnosti v preteklem letu. Aleksander Čopar: Prometna varnost se je v naši občini v lanskem letu zelo poslabšala. Skorajda na vseh področjih beležimo bistveno večje število prometnih nesreč in nezgod. Najbolj grozljiv podatek je, da seje v lanskem letu število smrtnih žrtev povečalo za 100%. V letu 1986 smo na naših cestah zabeležili 4 smrtne žrtve, v lanskem letu pa kar 8. SN: Na katerih cestnih odsekih se je zgodilo največ nesreč? Aleksander Čopar: Največ nesreč se je zgodilo na cesti Ljubno—Logarska dolina, na drugem mestu pa sta cesti Nazarje — Gornji grad in Mozirje — Ljubno. Najbolj varna cesta pa je cesta Radmirje — Gornji grad. Veliko nam povedo tudi podatki o dnevih in urah, ko se dogajajo prometne nesreče. Največ nesreč seje zgodilo v petkih in nedeljah in sicer med 18. in 22. uro. Komentar k temu podatku najbrž ni potreben. SN: Kateri so glavni vzroki nesreč v lanskem letu? Aleksander Čopar: Vzroki ostajajo že vrsto let isti. To so predvsem neprimerna hitrost in vinjenost. SN: Je bila lani kakšna prometna nesreča sjrobegom? Aleksander Copar: Zabeležili smo en tak primer, vendar je bil pobegli voznik izsleden v dveh urah. Sn: Vsi ti podatki kažejo, daje število prometnih nesreč pri nas bistveno višje kot v drugih državah, kjer je promet še gostejši. Aleksander Čopar: Dejstvo je, da je povprečna starost vozil na naših cestah vedno višja. Ceste so v slabem stanju, za njihovo vzdrževanje ni dovolj denaija. Pa tudi program avto šol je vse preveč usmerjen v same prometne predpise. Veliko več poudarka bi moralo biti namenjenega vzgoji voznikov. Prometna varnost bo boljša šele takrat, ko bomo prometne predpise spoštovali vedno in ne le takrat, koje na cesti kontrola, radar itd. Zato se vzgoja pričenja že v vrtcih in šolah. S takim dolgoročnim delom se bodo rezultati pokazali šele pri naslednji generaciji. SN: Se strinjate, da je kaznovalna politika premila? Aleksander Čopar: Naša kaznovalna politika temelji na humanosti. Več naj bi bilo opozarjanja. Toda v mnogih primerih se je pokazalo, da to nič ne zaleže. Analize kažejo, daje pri nas okoli 30% voznikov, ki stalno delajo nered na cestah. To so nepoboljšljivi vozniki, oziroma povratniki, ki so že bili kaznovani. Pomembno je tudi to, da so kazni za prometne prekrške že po enem letu zaradi inflacije tako nizke, da se jih nihče ne boji. Sicer pa se sedaj pripravljajo nove precej višje kazni za povzročitelje prometnih nesreč in prekrške. SN: Rekli ste, da največ lahko naredimo na vzgojnem področju. Katere so konkretne akcije sveta? Aleksander Čopar: Dvakrat letno izvedemo akcijo za ugotavljanje tehnične brehibnosti vozil. Takih je na naših cestah sila malo. Organizirali bomo anonimno in brezplačno preverjanje znanja iz cestno prometnih predpisov. V šolah organiziramo tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU«, tam pa deluje tudi kolesarski krožek, kjer otroci delajo kolesarske izpite. Te dejavnosti so zelo pomembne, saj v njih sodelujejo vsi otroci v šolah. Organiziramo pa tudi tečaje za traktoriste. Zanimivo, da so se tečaja udeležili tudi 70-letniki. SN: Kakšen napotek bi za konec dali udeležencem v prometu? Aleksander Čopar: Pravzaprav ne napotek, želel pa bi, da bi udeleženci v prometu enkrat nehali misliti, da je tak krvni davek normalna situacija, oz. da je to nujno zlo, ki ga prinaša promet. Kajti situacija ni normalna, ampak katastrofalna. RAJKO PINTAR Rib je vse maty O pomenu ribištva, zavzeti skrbi ribičev za ohranjanje lepega in čistega okolja, za krepitev turistične ponudbe in o vseh ostalih vidikih ribiške dejavnosti, seveda ne kaže na široko razpredati. Reke in potoki v Gornji Savinjski dolini so na vso srečo med najmanj onesnaženimi v Sloveniji, čeprav takšnih ali drugačnih problemov tudi ne manjka. Ribiči seveda vestno gospodarijo z vodami in njihovim neprecenljivim bogastvom, pri tem pa si želijo večjega razumevanja, pomoči in sodelovanja ostalih dejavnikov, to pa smo praktično vsi. Z nastankom in zgodovinskim razvojem ribištva prav tako ne kaže izgubljati preveč besed, vsekakor pa prvi začetki organiziranega ribištva v Gornji Savinjski dolini segajo v čas po prvi svetovni vojni. Ze od leta 1918daljejes celotnim porečjem Savinje in Drete upravljalo celjsko ribiško društvo. Takšna organiziranost je sprva obveljala tudi po letu 1945, že po nekaj letih pa so ribiči pričeli zagovarjati ustanovitev manjših družin. Resneje so pričeli o tem razmišljati leta 1954, štiri leta kasneje pa so zagovorniki omenjene zamisli uspeli in nastalo je sedem ribiških družin — Celje, Laško, Štore, Šempeter, Šoštanj, Mozirje in Ljubno, nekaj organizacijskih sprememb pa je bilo še kasneje. V mozirski občini sta tako dve ribiški družini. Ljubenski ribiči skrbijo za Savinjo in njene pritoke od njenega izvira v Logarski dolini do Grušovelj, mozirski pa od tu naprej do spodnjega jezu v Letušu in za celotno porečje Drete. Obe reki sta namenjeni za športni in turistični ribolov, za katerega med domačimi in tujimi gosti ne manjka zanimanja, o čemer najlepše priča povpraševanje po ribolovnih kartah. Potoki so gojitvene vode, Ljubenci imajo tudi ribogojnico, mozirski ribiči pa ob ostalem še ribnik v Savinjskem gaju, ki služi komercialnim namenom. Članstvo v obeh družinah seje od ustanovitve dalje podeseterilo, še z višjim mnogokratnikom pa so se povečale naloge, ali vsaj njihov pomen. Skrb za vrstvo naravnega bogastva, za čisto in zdravo okolje, za zdrave in lepe reke in potoke in drugi cilji ribiške organizacije so dovolj plemeniti in pomembni, zato bi lahko bili ribiči v svojih naporih deležni več pomoči. Proti skrajno malomarnemu odnosu nekaterih posameznikov, ki ob čistih vodah »ustvaijajo« divja odlagališča najrazličnejših smeti in odpadkov, so sami več ali manj nemočni. Naslednji problem je v tem, da se je stalež rib po vojni močno zmanjšal. Veliko krivde za to je v dejstvu, daje na obeh rekah in ob njih vse manj jezov, pragov in drugih vodnih objektov, kolikor pa jih je še, jih slabo vzdržujejo in obnavljajo. Dovolj zgovoren je podatek, da je bilo v Mozirju in bližnji okolici pred vojno 128 žag venecijank, 89 mlinov, 9 malih vodnih elektrarn, celo dve kovačiji, kar vse skupaj pomeni ogromno potokov, strug, jezov in drugih vodnih objektov, za ribe še kako pomembnih. Za področje Ljubnega so te številke vsaj podobne, če ne še višje. Ribiči obeh družin seveda iz gojitvenih potokov, strug in ribogojnice, pa z nakupi ribjega zaroda vlagajo na stotisoče zaroda postrvi, lipana in nekaj drugih rib, vendar se pri tem srečujejo z velikim pomanjkanjem sredstev. Poleg visoke članarine si sredstva zagotavljajo z najrazličnejšimi prireditvami in akcijami, vseeno pa bi potrebovali več pomoči. Ne le denarne, tudi več skrbi za vzdrževanje vodnih objektov, saj obe reki vse bolj postajata hudourniški, s tem pa je v njunih vodah vse manj rib. TP- S' takole lestvijo se pa lahko gasijo požari tudi v najvišjih stavbah O delu gasilcev Občinska gasilska zveza Moziqe pokriva območje občine Moziije in skrbi za požarno varnost, družbeno samozaščito, elementarne in druge nesreče v povezovanju z gasilskimi organizacijami, SIS za varstvo pred požarom obč. Moziije ter enotami CZ. Zavedamo se, da smo le enotni, združeni, tehnično dobro opremljeni in strokovno usposobljeni kos vsem nalogam, ki so nam zaupane. Po zadnjih podatkih ugotavljamo, da je v občinsko gasilsko zvezo Mozirje vključenih in včlanjenih iz 15 gasilskih društev 1.883 aktivnih članov, od tega 340 žensk ter 2.300 podpornih članov, skupaj torej 4.183 gasilcev, kar predstavlja slabo tretino vsega prebivalstva občine Moziije in je prav gotovo najštevilnejša organizacija v občini. Svoje naloge uresničujemo preko programskih usmeritev, smernic gasilske zveze Slovenije in drugih inštitucij. V lanskem letu smo sprejeli obširen program, ki smo ga skoraj v celoti uresničili, razen tistega, kije vezan na večja finančna sredstva, ki jih pač nismo zmogli, prav tako pa tudi naše gasilske organizacije. Večjo pozornost smo v programu posvetili področju izobraževanja, preventivi, nabavi in vzdrževanju gasilske opreme in orodja, krepitvi organizacijske dejavnosti ter medsebojnemu sodelovanju in povezovanju. V lanskem letu smo nadaljevali po programu z akcijo 100, oziroma 200 tisoč preventivnih pregledov v stanovanjskih, gospodarskih, industrijskih in drugih objektih, ki so jih opravile naše gasilske organizacije in pregledale 2.923 objektov in odpravile več pomanjkljivosti, ki sojih ugotovile v teh pregledih. V preteklem letu beležimo na našem območju le 2 požara, dočim jih je bilo leto poprej 11 a manjšega pomena, žal pa sta bila ta dva težja z večjo materialno škodo. Gre za požar v tovarni ivemih plošč v Glinu Nazarje in stanovanjsko hišo Mavrič v Lenartu. Prav gotovo imajo pri tem gasilci zasluge za zmanjšanje požarne varnosti v stalni akciji pri požarni preventivi in osveščanju širokega kroga občanov na področju izobraževanja za večjo varnost nas vseh. Na področju izobraževanja in preventive smo organizirali občinsko gasilsko tekmovanje in občinsko tekmovanje enot CZ. Udeležili pa smo se preko gasilskih enot še območnega in republiškega tekmovanja. Vsa tekmovanja so potekala v počastitev XI. kongresa slovenskih gasilcev, ki bo letos v času od 17—19/6-1988 v Celju. Tekmovanje je potekalo množično. Občinskega tekmovanja se je udeležilo 65 moških in ženskih desetin, od tega 26 članskih moških in ženskih desetin, 10 mladinskih in kar 29 pionirskih moških in ženskih desetin, kar je dokaz več, da razpolagamo z mladim in naprednim kadrom. Območnega tekmovanja pa se je udeležilo 18 desetin ter 2 desetini na republiškem gasilskem tekmovanju v Kopru. Uspehi in doseženi rezultati so več kot zadovoljivi. S tem so naše gasilske organizacije dokazale, da imajo dovolj usposobljenega kadra za potrebe požarne varnosti in da lahko z njimi računamo v slučaju potrebe. V oktobru 87, mesecu požarne varnosti, je bila po programu načrtovana medobčinska gasilska vaja »Moziije 87« na kateri so nastopile gasilske enote iz obč. gas. zveze Moziije, Žalec in T. Velenje. Vaja je bila izvedena dne 17/10-1987 dopoldne v Mozirju. Na njej je sodelovalo kar 117 gasilcev iz omenjenih zvez s 13 gasilskimi vozili. Vajo je vodil poveljnik obč. gas. zveze Moziije tov. Franc Matjaž. Vajo pa sije ogledalo veliko število občanov, žal pa ne iz vseh gasilskih društev. Na vaji je bil prikazan požar v veleblagovnici, ki se je nato širil na ostale objekte in celo v zvonik. Gasilci so pokazali način reševanja ljudi in premoženja iz teh objektov, še posebej pa je bil zanimiv prikaz reševanja ljudi iz višjih nadstropij v blokih in iz line zvonika na višini 30_metrov, kjer seje reševalo z avtolestvijo. Zanimiv prikaz pa je bilo tudi reševanje ponesrečencev iz gorečega avtomobila v prometni nezgodi. Ocena po končani vaji je pokazala, da je bila vaja dobro pripravljena in izvedena, saj takšne vaje še ni bilo v Moziiju. Ugotovimo lahko, da so naše gasilske enote strokovno dobro pripravljene za izvajanje tudi težjih in odgovornejših nalog, saj so to dokazale med drugim tudi na vaji v Moziiju. Zavedamo pa se, da brez izuijenih in strokovno usposobljenih gasilcev ter ustrezne in sodobne gasilske opreme in orodja ne bi dosegli takšnih rezultatov in ob pomoči naših občanov ter širše družbene skupnosti. V dokaz temu naj povemo, da smo samo v lanskem letu z izobraževanjem pridobili 15 novih gasilskih častnikov, 35 nižjih gasilskih častnikov in več kot 60 izprašanih gasilcev. Prav tako smo poskrbeli za ustrezno nabavo gasilskega orodja in opreme za potrebe gasilskih društev in tako nabavili 16 prenosnih UKW radijskih postaj, novo sodobno 5000 litrsko avtocistemo za GD Gornji grad, novo motorno brizgalno za GD Luče, iz uvoza pa smo prejeli rabljeno tehnično reševalno vozilo Mercedes ter 4 rabljene avtocisterne. Razen tega pa še razno gasilsko orodje in opremo. Ugotavljamo, da smo za naše razmere primerno opremljeni z gasilskim orodjem in opremo, kakor tudi z gasilskimi vozili. Gasilska društva pa so za svoje občane nabavila večje število, nad 400 gasilskih ročnih aparatov za gašenje in jih tudi strokovno poučili o njihovem delovanju in uporabi. Ob koncu lahko z gotovostjo trdimo, daje gasilska organizacija na vseh področjih • delovanja dosegla pomembne uspehe, ki so porok, da bomo gasilci tudi v bodoče storili vse, kar je v naši moči, za kar smo sposobni in usposobljeni na področju požarnega varstva in v splošno korist naše samoupravne socialistične družbe. MILAN KOPITAR 3. Nabava odelca kamere za ZP Nazaije Stara rentgenska aparatura povzroča precejšnjo nevarnost rentgenskega žarčenia za zdravnika in pacienta, zaradi tega se že povsod v svetu in pri nas uvajajo nove odelca kamere, ki preprečujejo izpostavljenost žarčenja. Nova naprava bi služila za celotno prebivalstvo občine Mozirje. — ocenjena investicijska vrednost (cene jan. 88): 60.000.000 din — nabave v letu 1989 Osnovno šolstvo 1. Izgradnja 3. faze osnovne šole Mozirje Priprava in razdeljevanje prehrane za učence osnovne šole se izvaja v prostorsko in sanitarno neprimernih pogojih, zato bi bilo nujno potrebno pridobiti dodatne prostore za jedilnico, kuhinjo in učilnico za gospodinjski pouk. Dodatni prostori bi znašali 150 m2, dočim bi bilo potrebno adaptirati 850 m2 obstoječih površin. — ocenjena investicijska vrednost (cene jan. 88): 200.000.000 din — stopnja priprave investicije: izdelan idejni projekt — zemljišče: pridobljeno — začetek del v letu 1992, zaključek del v letu 1992 2. Dograditev telovadnice pri podružnični šoli Nazaije Predlagani športni objekt bi bil večnamenski, in sicer za potrebe združenega dela na območju KS Nazarje ter za izvajanje telesne vzgoje na podružnični šoli Nazaije (904 m2). Za ogrevanje telovadnice, podružnične šole ter enote VVO, predlagamo napeljavo toplovoda iz GLIN Nazarje. — ocenjena investicijska vrednost (cene jan. 88): 500.000.000 din — stopnja priprave investicije: še ni v pripravi — zemljišče: pridobljeno — začetek del 1. 1991, zaključna dela v letu 1993 3. Projektna dokumentacija za izgradnjo 5. osnovne šole V šolskem okolišu Mozirje, Nazarje, Rečica se iz leta v leto povečuje število učencev, kar povzroča izredno natrpanost posameznih oddelkov. Na osnovi strokovnih izhodišče, kijih bo pripravila OŠ Moziije, bo skupščina občine pristopila k sprejemu sprememb programa razvoja osnovnega šolstva na tem območju ter hkrati določila lokacijo nove OŠ in začrtala območja novih šolskih okolišev. Zaradi navedenih razlogov bo potrebno v naslednjem referendumskem obdobju pristopiti k izdelavi programske študije in projektne dokumentacije za dolgoročni razvoj osnovnošolske mreže na tem območju. — ocenjena investicijska vrednost (cene jan. 88): 70.00.000 din — zemljišče: še ni pridobljeno. — dokumentacija izdelana v letu 1991 Otroško varstvo — dve dodatni igralnici Največje potrebe po dodatnih prostorih za vzgojno varstveno dejavnost so v KS Ljubno in KS Nazarje, kjer bi bilo potrebno dograditi po eno igralnico. 1. Enota VVO Nazarje Prizidek k obstoječemu objektu z eno igralnico s sanitarijami in hodnikom (60 m2) — ocenjena investicijska vrednost (cene jan. 88): 60.000.000 din — stopnja priprave investicije: še ni v pripravi — zemljišče: pridobljeno — začetek in zaključek del v letu 1991 2. Enota VVO Ljubno Prizidek k obstoječima oddelkoma v sklopu OŠ Ljubno (42 m2) — ocenjena investicijska vrednost (cene jan. 88): 40.000.000 din — stopnja priprave investicije: še ni v pripravi — zemljišče: pridobljeno — pričetek in zakljušek del v letu 1989 Pridobitev prostorov za potrebe glasbene šole in spomeniškega varstva NOB Z adaptacijo stanovanjskih prostorov nad slaščičarno v Moziiju (nekdanja »narodna učilnica«), bi pridobili primerne prostore za pouk učencev glasbene šole ter za stalno razstavo NOB. Pouk učencev glasbene šole seje do sedaj izvajal v prostorih osnovne šole Moziije in nazadnje v novih prostorih delavskega doma Nazarje. Zaradi čedalje večjega zanimanja in naraščanja števila učencev glasbene šole, je nujno potrebno pridobiti primerne prostore, ki bodo tudi v prihodnje omogočali razvoj te dejavnosti. Objekt bo služil za potrebe učencev glasbene šole iz območja celotne občine, zato predlagamo, da se sredstva zagotavljajo tudi iz združenih referendumskih sredstev. Prav tako bo tudi spominska soba NOB služila vsem našim občanom in drugim, ki bodo želeli spoznati našo bližnjo zgodovinsko preteklost. Adaptirati bo potrebno približno 200 m2 obstoječih stanovanjskih površin. — ocenjena investicijska vrednost (cene jan. 88): 90.000.000 din — stopnja priprave investicije: še ni izdelana — zemljišče: pridobljeno — adaptacija bo opravljena v letu 1991 Investicijske vrednosti in viri cene l.jan. 1988 (v 000 din) Zap. Opis objekta Ocenjena Združ. % Drugi št. vrednost sred. KS viri 1. Prizidek k ZP Moziije (340 m2) 200.000 100.000 50 100.000 2. Laboratorij in garaža pri ZP Luče (40 m2) 25.000 10.000 40 15.000 3. Nabava ODELCA kamere (ZD Nazarje) 60.000 20.000 33 40.000 4. Izgradnja 3. faze OŠ Mozirje (150 m2) in adaptac. (850 m2) 200.000 100.000 50 100.000 5. Izgrad. telovad. pri šoli Nazarje (904 m2) 500.000 125.000 25 375.000 6. Priprava progr. študije in projekt, dokument, za razvoj osn. šol na območju KS Mozirje, Rečica, Nazarje 70.000 51.000 72 19.000 7. Dograditev igralnice k VVO Nazaije (60 m2) 14.000 23 46.000 8. Dograditev igralnice k VVO (Ljubno (42 m2) 40.000 10.000 25 30.000 9. Adapt, »narodne učilnice« Moziije za glasb, šolo in SP sobo NOB (209 m2) 90.000 70.000 77 20.000 Skupaj: 1.245.000 500.000 40 745.000 ZAKLJUČKI: 1. Predlagane investicije na področju družbenih dejavnosti so opredelile skupščine posameznih interesnih skupnosti, posamezne med njimi pa sta dodatno obravnavali še komisiji Izvršnega sveta SO Mozirje. 2. Zavedamo se, da bo v sedanjih težkih gospodarskih razmerah in upadanju življenjskega standarda, zelo težko realizirati vse zastavljene programe, vendar hkrati se moramo tudi zavedati, da brez razvoja ni napredka in da bodo brez investicij tudi družbene dejavnosti stagnirale. 3. V začetnem obdobju 4. samoprispevka bodo nastopale tudi težave glede administrativne prepovedi investicij na področju družbenih dejavnosti. Pri tem ne gre za prepoved zbiranja sredstev za investicije iz samoprispevka, temveč za sredstva, vložena v investicije, iz drugih virov. »Zakon o začasni omejitvi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v letu 1988«, (Ur. list, št. 84/87), dopušča tudi izjeme (3. člen), kar se bomo morali posluževati pri začetni realizaciji zastavljenih programov. 4. Druge investicije na področju družbenih dejavnosti, ki imajo krajevni značaj, bi se financirale iz zbranih sredstev samoprispevka posameznih krajevnih skupnosti ter delno tudi iz amortizacije nosilcev investicije. Med te objekte spadajo: a) obnova prosvetnih domov (Ljubno, Gornji grad, Rečica), b) izgradnja športno-rekreativnih objektov pri OŠ Gornji grad, Nova Štifta in Šmartno ob Dreti, obnova smučarske skakalnice na Ljubnem Pri realizaciji teh programov se bodo vključevale tudi posamezne SIS družbenih dejavnosti. Komisija Izvršnega sveta za pripravo osnutka IV. samoprispevka Glasujmo za naš razvoj Naš razvoj, razvoj KS s tem pa krajanov, ki živimo in delamo v kateri koli od desetih KS v naši družbenopolitični skupnosti, postavlja čedalje večje potrebe in zahteve po nepogrešljivih dobrinah sodobnega družbenega standarda Če želimo te naše potrebe kolikor toliko zadovoljivo uresničiti potem nam ostane edinole iskati možnosti pri nas in v nas samih, to je da vsak občan v kraju kjer živi prispeva nekaj čisto malega za zadovoljevanje skup- nih potreb v KS, to je samoprispevek. Ze 15 let občani naše občine združujemo minimalna sredstva za zadovoljevanje naših potreb, šolstva, zdravstva, otroškega varstva, v varstvo okolja, turizma, komunale itd, skozi tako imenovani občinski samoprispevek S svojo trikratno odločitvijo na referendumu za samoprispevek smo se Zgomjesavinjčani odločili da s tako in na takšen način zbranim denarjem enkrat za vselej izidemo k nerazvitosti, da enkrat za vselej pripravimo primerne pogoje in možnosti generacije, ki prihaja, in da bi ta generacija v dolini tudi ostala. Obrnili smo se k sebi v naše okolje kjer živimo in delamo, dokazali smo svojo moč, znanje, sposobnost, enotnost, ljubezen do doline. TakojeZgomjesavin-jčan krotil naravo, s trdim de- lom, odrekanjem in pomočjo soseda sosedu, tako smo prišli do standarda, ki ga danes imamo. Svoj dolg do doline, do ljudi, bomo izpolnili le z zgledi do sedaj, da bomo združili moči, znanje, ter enotno tako delavec, kot kmet še enkrat spoznali Če se bomo v bodoče odločali drugače, bo dolina postala oropana, žalostno prazna, s tem pa tudi mi Krajani v vseh desetih krajevnih skupnostih se bomo 22.5. 1988 vsak v svoji KS odločali z referendumom za krajevni samoprispevek. Gre za razliko od dosedanjih v tem, da bomo v vseh KS glasovali za krajevni lastni program, program investicij in vzdrževanja, za katerega se bomo krajani v KS sami predhodno dogovorili in ga s finančnimi sredstvi tudi pokrili Viri sredstev in obremenitve bodo enaki kot sedaj s tem, da bomo odvajali še od blagovne proizvodnje, da bomo pritegnili tudi združeno delo, in da bodo lastniki počitniških hišic tudi prispevali svoj delež in na takšen način dokazali in izkazali svojo pripadnost in zainteresiranost za razvoj tiste KS, v kateri je objekt Vsi se zavedamo, da nam časi niso naklonjeni nikoli nam niso bili zato nas življenje sili k združevanju, k večji zagnanosti in delovni vnemi Zato bomo še enkrat vsem in sebi dokazali z »ZA « kako se da in mora poenotiti, kaj zmoremo vsi skupaj, ne posameznik. In nekdo bo enkrat zapisal: prelepo urejena, čista, prijazna, prešima Zgornja Savinjska dolina, nima pomembnih posameznikov, ima pa v vseh svojih krajevnih skupnostih dobre in plemenite ljudi Predsednik skupščine občine BORŠNAK ANTON Kar dajemo, dajemo za svoj lastni napredek Maja letos poteče tretje petletno obdobje, v katerem občani občine Mozirje združujejo sredstva za uresničevanje programov samoprispevka. Za to obliko zbiranja sredstev smo se doslej odločili zato, ker le na ta način lahko uresničujemo potrebe po novih družbenih dobrinah, le na ta način lahko izboljšujemo družbeni in s tem tudi lasten osebni standard. Prav je, da težimo za hitrejšim napredkom, da poskušamo loviti korak hitrega, vsestranskega razvoja. Razumljivo je razmišljanje ljudi, da ni vseeno v kakšnem okolju živimo. Povsem razumljive so tudi potrebe po sodobnejših objektih družbenega standarda, šolah, vrtcih, zdravstvenih domovih. Želimo zgraditi novo in obnoviti obstoječo komunalno infrastrukturo, odpraviti ozka grla in zgra- diti tiste objekte in naprave v dolini, ki so naše javno dobro, vsi jih koristimo in potrebujemo, zato jih tudi vključujemo v program samoprispevka. Zadolžitev, da pripravimo program IV. samoprispevka je bila dam jasno in nedvoumno v vseh krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Naloga izhaja iz dosedanjih zelo bogatih in pozitivnih izkušenj, iz poznavanja sedanjih družbenoekonomskih razmer in iz tega izhajajočega videnja našega prihodnjega razvoja. Sleherni Gornjesavinjčan uživa sadove naših skupnih vlaganj, od najmlajših v novozgrajenih vrtcih in šolah, do občanov, ki koristijo usluge v zdravstvenih domovih kot tisti, ki uporabljamo nove in posodobljene ceste, gledamo televizijski spored in koristimo druge komunalne objekte in naprave. Vendar reči, da danes ni več potreb po nadaljnjem razvoju bi bilo zmotno in napačno, nove potrebe po objektih družbenega standarda so odraz našega razvoja nasploh, odraz povečevanja števila prebivalcev, spreminjanja standardov in normativov, ter seveda potreb, ki jih v preteklih obdobjih nismo uspeli realizirati. Pa vendar je predvideni IV. samoprispevek drugačen kot so bili dosedanji trije: — drugačen jepo svoji zasnovi, saj ne bo izveden na ravni celotne občine, ampak bo izveden v vsaki od 10. krajevnih skupnosti posebej, — drugačen je tudi po svoji vsebinski zasnovi, saj predvideva združevanje sredstev krajevnih skupnosti za programe na ravni občine le v višini 20%. Dosedanji samoprispevki so združevali sredstva na ravni občine od 100% prvi in drugi, do 50% tekoči tretji samoprispevek. Tako bo krajevnim skupnostim ostajalo za lastne krajevne potrebe, če upoštevamo še solidarnostno prelivanje, preko 80%> zbranih sredstev, kar je vsekakor poseben motiv, da se bodo sredstva trošila neposredno in čim bliže potrebam krajanov. Zato smo pri pripravi predloga skupnega programa pristopali izredno selektivno z veliko mero realnosti pri opredeljevanju možnega skupnega interesa večine občanov in gospodarstva naše občine. Tako ti programi, ki jih predlagamo kot skupne, niso odraz idej komisije za pripravo predloga, ampak so nastali v širokih razpravah v krajevnih skupnostih, SIS družbenih in materialnih dejavnosti, pri izvajalcih družbenih dejavnosti ter so tudi zajeti v sedanjem srednjeročnem programu razvoja naše občine. Poudaritije tudi potrebno, da 20% združena sredstva IV. samopris- pevka pokrivajo le 27%> predračunskih vrednosti načrtovanih objektov, zato bo od izhoda referenduma odvisno, kako in na kakšen način bomo uspeli zagotoviti še ostale finančne vire. Vendar, le s pozitivnim izhodom referenduma lahko računamo na dodatno združevanje sredstev našega gospodarstva, na sredstva Cestne skupnosti Slovenije, na sredstva RTV Ljubljana, na sredstva Petrola Ljubljana in seveda na sredstva samih investitorjev, kot so Zdravstveni center Velenje, Osnovne šole, Vzgojno varstvena organizacija, Cestno podjetje Celje in drugi. Pomemben vir so tudi sofinanciranje področnih krajevnih skupnosti, ki bodo iz svojih sredstev sofinancirali skupne objekte, ki se bodo gradili na območju posamezne krajevne skupnosti. Ob odločanju za ali proti samoprispevku želimo, da vsak občan pretehta, koliko je dal in koliko smo vsi skupaj pridobili. Danes smo lahko ponosni na to, kar smo dosedaj v dolini pridobili, zato ne bo odveč, če zaključim z mislijo: Kar dajemo, dajemo za svoj lastni razvoj! Predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje IVO KOS Krajevna skupnost Mozirje, kot občinsko središče ima v programu razvoja predvideno izgradnjo pomembnih družbenih objektov, ki poleg krajanov Mozirja, služijo tudi širši okolici in občanom celotne občine. Prenekate-rim bi se prebivalci naselja Mozirje in ožje okolice rajši odrekli, saj nam prinašajo polegdcoristi tudi mnogo nevšečnosti, predvsem onesnaženost in vse posledice, ki jih s seboj nosi frekvenca ljudi in prometa. Vendar geografske lege in preteklega razvoja občine ne moremo spremeniti. Zato se odločamo za uvedbo IV. samoprispevka, da bomo lahko obdržali sedanji standard objektov skupnega pomena in posodobili še tiste, za katere občani izražajo največ interesa. Za ledje odločanje za prihodnost navajamo nekatere najpomembnejše pridobitve iz preteklih samoprispevkov; nova šola v Šmihelu, nova šola v Lepi njivi, prizidek z osmimi učilnicami pri Osnovni šoli Mozirje, nov objekt za potrebe predšolske vzgoje — vrtec, kolektor, prizidek k pošti, mrliška vežica in razširitev poko- pališča, sofinancirali smo napeljavo javne razsvetljave, vodovod na Dobrovljah, širitev PTT omrežja, vodovodno zajetje na Gne-ču, posodobljenih je bilo preko 20 km krajevnih cest (Trnavče, Loke, Gneč, Brezje, Lepa njiva) in še bi lahko dopisali Na samoupravnih organih krajevne skupnosti smo pripravili program IV. samoprispevka. Iz predlagane razporeditve sredstev je razvidno, da bomo ob izvršitvi vseh nalog pridobili znatno večjo vrednost objektov, kot pa bomo zbrali sredstev v naši krajevni skupnosti. Ne delamo si iluzij, da bo vse planirano lahko doseči, ker nekateri ostali viri še niso zagotovljeni. Zato je naša obveznost še toliko večja, ker brez našega deleža tudi predvideni investitorji ne bodo prisotopili k izgradnji objektov. Zavedamo se, da trenutek v katerem se odločamo z samoprispevek ni ohrabrujoč, ohrabrujoče pa naj bo prepričanje, da vsi skupaj zmoremo mnogo, kar nam potrjujejo dosedanji dosežki iz naslova samoprispevka. Tokrat bomo v krajevnih skupnostih občine Mozirje glasovali ločeno, kar pomeni, da če ne bomo nič prispevali, tudi ne bomo nič dobili. Za to odločitev na referendumu »ZA« ne bi smela biti vprašljiva, saj se bomo odločali za tiste potrebe, ki omogočajo, da se bo razvoj nadaljeval Predsednik sveta KS RADE RAKUN A. Program krajevne skupnosti (v 000 din) Ocenjena vrednost Samoprispevek din % Drugi viri 1. Asfaltiranje ceste in parkirišča pri pokopališču 18.000 18.000 100 2. Ureditev Kopelc in sejmišča 30.000 30.000 100 3. Sanacija kulturnega doma 60.000 60.000 100 4. Pločnik do vrtca 50.000 50.000 100 5. Parkirišče pri kulturnem d. 40.000 40.000 100 6. Sekundarna kanalizacija 50.000 50.000 100 7. Ulična razsvetljava 49.000 21.300 43,5 27.700 8. Vodovod Dobrovlje 23.500 11.750 50 11.750 9. Asfaltiranje ceste na Rožni 95.000 47.500 50 47.500 10. Asfaltiranje ceste Pezdel — Podružnična šola 150.000 75.000 50 75.000 11. Asfaltiranje ceste Šmihel — Borovnik, Rzeničnik 72.000 36.000 50 36.000 12. Nabava črpalke za gasilsko društvo 20.000 10.000 50 10.000 13. Sofinanciranje dejavn. KS 3.000 3.000 100 B. Sofinanciranje skupnih 1. Čistilna naprava Mozir.-Naz. programov 400.000 20.000 5 380.000 2. Avtobusna postaja Moziije 160.000 48.000 30 112.000 3. Pešpot Mozirje—Nazaije 80.000 8.000 10 72.000 4. TV pretvornik—Krašica 60.000 2.400 4 57.600 5. Prizidek k ZD Moziije 200.000 35.000 18 165.000 6. III. faza OŠ Moziije 200.000 10.000 5 190.000 7. Adaptacija narodne učiln. 90.000 10.000 11 80.000 8. Projekti za novo OŠ '1 170.000 4.200 6 65.800 SKUPAJ: 3o LD O O 590.150 30 1,330.350 , ... «+,8'+ oo.' Obrazložitev programa A. 1. Asfaltiranje ceste in parkirnega prostora pri pokopališču: Za dokončno ureditev pokopališča in okolice načrtujemo izgradnjo novega parkirišča in asfaltno prevleko ob pokopališču do vrha. Cesta ob pokopališču je ob vsakem neurju v obupnem stanju. Kakor je že omenjeno, da bi se pokopališče dokončno uredilo, je potreben tudi takšen poseg. iteaistjis.i' >m 2. Ureditev Kopelc ^ft'SdjhnšČa: Mozirje je svoj čas in Kopelce. V zadnjem času je zaradi slabega vždrŽevkpjSiit 'baševBda' zoba časa to počasi propadalo. Da bi ponovno ta ,rnoq - hrißii I. Soudeležba pri izgradnji PTT objekta Ljubno Investicija: nov prizidek ATC Ljubno (50 m2) — KS Ljubno pridobi 184 novih telefonskih številk Investitor: PTT, organizacije združenega dela, KS Ljubno 2. Obnova prosvetnega doma Investicija: prizidek k prosvetnemu domu Investitor: Prosvetno društvo Ljubno, KS Ljubno, Kulturna skupnost Mozirje 3. Obnova vodovoda Ljubno Investicija: obnova glavnega vodovoda, obnova vodovoda v Lokah, obnova vodovoda v naselju Ter 4. Postavitev avtobusnih čakalnic Investicija: avtobusna čakalnica pri Kegljišču — lokacijska dokumentacija pridobljena 5. Ureditev pokopališča Ljubno Investicija: ureditev odvodnjavanja, asfaltiranje parkirišča, ureditev stez na novem pokopališču 6. Asfaltiranje krajevnih cest Investicija: asfaltiranje 500 m2 makadamskih cest Dosedanji predlogi: Zdravstveni dom-Foršt, Prod, novo naselje, cesta ob Savinji proti Gradbeniku, Gričar — Kremžar 7. Ureditev Vrbja Investicija: postavitev paviljonov za turistične prireditve Investitorji: KS Ljubno, Turistično društvo Ljubno, Lovsko društvo Ljubno, Ribiška družina Ljubno 8. Obnova kulturnih spomenikov Investicija: sofinanciranje obnove kapelic v KS Ljubno 9. Obnova krajevne kanalizacije Investicija: ureditev jaškov, pridobitev dokumentacije za čistilno napravo za KS Ljubno 10. Javna razsvetljava Investicija: dosedanji predlog — javna razsvetljava v naselju Zaljubnica II. Ureditev višinskih cest Investicija: gramoziranje višinskih cest 12. Sofinanciranje gasilskega društva Ljubno Investicija: sofinanciranje adaptacije gasilskega doma Ljubno 13. Sofinanciranje delovanja KS — pomoč društvom in organizacijam v KS OBMOČJE RADMIRJE 1. Soudeležba pri izgradnji PTT objekta Ljubno Investicija: velja isto kot za območje Ljubnega 2. Razširitev pokopališča Radmirje Investicija: nova lokacija pokopališča 3. Izgradnja mrliške vežice Investicija: izgradnja nove mrliške vežice na novem pokopališču 4. Obnova vodovoda Radmirje Investicija: nadaljevanje gradnje novega vodovoda 5. Vodovod Okonina Investicija: financiranje raziskav za novi vodovod 6. Vodovod Meliše Investicija: financiranje raziskav za novi vodovod 7. Obnova kulturnih spomenikov Investicija: sofinanciranje obnove cerkve v Okonini 8. Posodobitev krajevnih cest Investicija: asfaltiranje 2500 m2 krajevnih makadamskih cest 9. Obnova šole Radmirje Investicija: dokončanje adaptacije šole v večnamenski objekt za potrebe krajanov 10. Avtobusna čakalnica Okonina Investicija: pridobitev zemljišča, postavitev čakalnic 11. Sofinanciranje delovanja gasilskega društva 12. Sofinanciranje delovanja KS — pomoč društvom in organizacijam v KS 13. Vrastvo narave in okolja Investicija: ureditev kanalizacije SOFINANCIRANJE SKUPNIH PROGRAMOV KS Ljubno bo sofinancirala dva objekta iz skupnega programa: 1. TV pretvornik Krašica, ker je nanj vezan tudi pretvornik Ljubno 2. Razširitev vrtca Ljubno, ki je tudi na skupnem pogramu Viri sredstev samoprispevka za KS Št. Zavezanci Število Petletni prihodki % 1. Delavci 907 357.645 70,5 — v družbenem sektoiju 869 349.860 — v zasebnem sektorju 38 7.785 2. Upokojenci 301 50.145 9,9 3. Kmetje 61.165 12,1 — od katastrskega doh. 451 8.010 — od gozdne proizv. m3 10.400 31.250 — od kmetijske proizv. 4. Obrtniki . 77 21.905 34.395 6,8 — od dejanskega doh. 54 30.900 — od pavšala 23 3.495 5. Počitniške hišice 12 4.355 0,9 Prihodki skupaj: 507.705 100,0 Poraba sredstev — združevanje za skupne programe — solidarnost 20% — 101.541 — združevanje za solidarnost 10% — 50.770 — prihodki iz solidarnosti 1/10 + 33.340 Za financiranje programov KS r 388.735 76,6 Krajevna skupnost nejše: — s sredstvi prvega samoprispevka smo pridobili osnovno šolo v Lučah — z drugim samoprispevkom smo financirali izgradnjo ceste v Podvolovljek, kupili avtobusne čakalnice in zgradili javno razsvetljavo v Strugah in na Kumrovi njivi — tretji samoprispevek pa nam je omogočil postavitev TV pretvornikov Podvolovljek I in II ter Struge, asfaltiranje ceste »Duplje«, izgradnjo kanalizacije po spodnji vasi; dolgujemo pa še izgradnjo javne razsvetljave na Bol-tinovem travniku in Hribu, katero načrtujemo v pomladanskih mesecih letošnjega leta. Če ne bi imeli samoprispevkov, bi otroci v Lučah najbrž še vedno hodili v staro, neugledno šolo. Vseh pridobitev zadnjega referendumskega programa od TV pretvornikov do ceste v Duplje v Lučah ne bi bilo, če nas ne bi pred 4 leti ostale krajevne skupnosti v občini preglasovale, kajti tretji samoprispevek v KS Luče ni bil izglasovan. Prepričani smo, da se to v glasovanju za IV. samoprispevek ne bo ponovilo, saj bi to, glede na dejstvo, da je sedanji samoprispevek krajevni, lahko bi bilo usodno za nadaljni razvoj krajevne skup- Luče Samoprispevki so, čeprav pogosto nepriljubljena oblika zbiranja sredstev v naši socialistični družbi postali vsakodnevna stvarnost. Več kot očitno je, da kot družba nismo sposobni iz drugih virov financirati najosnovnejšega lastnega razvoja. Zato so referendumska sredstva v dani družbenoekonomski stvarnosti edina alternativa razvoja ter edini pogoj nadaljnega dela in tudi obstoja krajevnih skupnosti V dosedanjih treh referendumskih obdobjih smo v KS Luče naredili veliko. Od vsega opravljenega sem izdvojili le najpomemb- voja. Le na tak način smo v naši KS pridobili mnogo dobrin kot so: vrtec, šola, mrliška vežica, spominska soba, da ne omenjamo popravila in izgradnje mostov, lokalnih cest, vodovoda, ter finančne pomoči društvom Jn DP organizacijam v kraju. Če se ozremo nazaj, smo lahko ponosni, da imamo vse te dobrine po naši lastni zaslugi Z rastjo slehernega kraja se večajo tudi potrebe. Potrebe so na eni strani osnovne in na drugi tiste, ki jih prinese razvoj sam. Mnogo je bilo storjenega, in kljub vsemu še ostaja mnogo nerešenih nalog, ki jih lahko izpeljemo le s skupnimi močmi, z glasovanjem ZA IV. samoprispevek. Doseženi uspehi nas vzpodbu- jajo, zato smo si tudi za IV. samoprispevek zastavili program: adaptacija prosvetnega doma, asfaltiranje ceste v Kanolščico, nabava opreme za spominsko sobo, modernizacija cest na Tlaki, obnova vodovoda, izgradnja bencinske črpalke in razširitev A TC centrale. KS ima planirana finančna sredstva tudi za izgradnjo športno rekreacijskega centra pri šoli, v kolikor se bo našel investitor in bo do gradnje prišlo. Zavedati se moramo, da bomo samo na tak način, z referendu-mom, zbrali potrebna sredstva, da izpeljemo plan del, ki smo si ga zadali in se s tem odločili za boljši jutri. Predsednik sveta KS DARKO RIHTER Svet KS je skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev pripravil naslednji predlog programa. A. Program krajevne skupnosti Ocenjena Samoprispevek Drugi vrednost din % viri 1. Soudelež pri adaptaciji PTT 12.000 3.000 25 9.000 objekta Gornji grad (za KS Gornji grad in Nova Štifta) 2. Adaptacija Prosvetnega doma 3. Nabava opreme 80.000 48.075 60 31.925 za spominsko sobo 10.000 10.000 100 4. Posodobitev ceste Kanolšca 5. Izgradnja 150.000 70.000 46 80.000 športno-rekreac. cent. 210.000 20.000 9 190.000 6. Posodobitev ceste na Tlaki 75.000 50.000 67 25.000 7. Obnova vodovoda 20.000 15.000 75 5.000 8. Sofinanciranje delovanja KS 2.000 2.000 100 B. Sofinanciranje skupnih programov 1. Bencinska črpalka Gornji grad 300.000 10.000 3 290.000 Skupaj 859.000 228.075 26 630.925 Obrazložitev: 1. Soudeležba pri adaptaciji PTT objekta Gornji grad (3.000.— din ali 25% predvidne vrednosti). Sredstva se bodo porabila za adaptacijo prostorov PTT centrale, kajti v letu 1991, je predvidena širitev centrale in KS Gornji grad bo dobila 80 novih številk. 2. Adaptacija prosvetnega doma (48.000.— din ali 60% predvidene vrednosti). S sredstvi samoprispevka bi sofinancirali obnovo dvorane in ostalih prostorov, ki so v zelo slabem stanju. 3. Nabava opreme za spominsko sobo (10.000.— din ali 100% predvidene vrednosti). Spominsko sobo bi tako lahko odprli za širšo javnost, kar bi bil pomemben prispevek k turistični ponudbi našega kraja. 4. Posodobitev ceste v Kanolšico (70.000.— din ali 46% predvidene vrednosti). Z posodobitvijo 2 km ceste, bi razrešili dolgoletni problem te ceste, s tem pa bi delno povrnili prebivalcem tega zaselka njihovo udeležbo pri vseh dosedanjih akcijah v kraju. 5. Izgradnja špomo-rekreac. centra pri šoli (20.000.— din ali 9% predvidene vrednosti). V kolikor se bodo našli ostali investitorji, menimo, daje izgradnja tega centra nujna, saj naši otroci nimajo primernega igrišča, vsi ostali krajani pa ne prostora za rekreacijo. 6. Posodobitev cest na Tlaki (50.000.— din ali 67% predvidene vrednosti). Zaradi izgradnje novega naselja, kakor tudi zaradi samega izgleda kraja je posodobitev teh cest potrebna. 7. Obnova vodovoda (15.000.— din ali 75% predvidene vrednosti). Vodovod v centru Gornjega grada je bil zgrajen že okoli leta 1932. Defektov in okvar je vedno več, zato je potrebno pristopiti k celoviti prenovi. 8. Sofinanciranje delovanja KS (2.000—din ali 100%). Občasna pomoč društvom, delovanje DPO in ostali izdatki, kijih KS potrebuje za redno dejavnost- - -.üO. 9. Sofinanciranje skupnega programa #O.QQ0,--t din ali 3% predvidene vrednosti). Iz krajevnega samoprispevka bi sofinancirali \v gradnjo bencinske črpalke v Gornjem gradu.. • j i • V'YSC\ Viri sredstev samoprispevka za KS Gornji grad Št. Zavezanci Število Petletni prihodki % 1. Delavci 458 180.670 64,9 — v družbenem sektoiju 435 175.135 — v zasebnem sektorju 23 5.535 2. Upokojenci 170 27.330 9,8 3. Kmetje 40.185 14,5 — od katastrskega doh. 217 3.910 — od gozdne proizv. m3 5.377 16.145 — od kmetijske proizv. 4. Obrtniki 36 20.130 16.685 6,0 — od dejanskega dohodka 21 13.875 — od pavšala 15 2.810 5. Počitniške hišice 39 13.325 4,8 Prihodki skupaj: 1 278.195 100,0 Poraba sredstev — združevanje za skupne programe — solidarnost — združevanje 20% — 55.639 za solidarnost — prihodki 10% — 27.820 iz solidarnosti 1/10 + 33.340 Za sofinanciranje programov KS 228.075 81,9 Krajevna skupnost Nova Štifta Nova Štifta je manjši kraj v Gornjesavinjski dolini. Pred leti je bilo v kraju nad 950 prebivalcev. Po vojni pa so se, predvsem mladi, zaposlili v Gornjem gradu in v drugih krajih gornjesavinjske in šaleške doline. Največ pa se jih je zaposlilo v Kamniku, kjer se je lahko dobila zaposlitev in so bile prometne zveze dobre. Mnogi od teh so dobili stanovanje in si ustanovili družino ter se odselili za vedno. Odselitevje bila v povojnih ledji tak° velika, da je sedaj v Novi Štifti le še okrog 720prebival- cev. Kmetje se ukvarjajo v glavnem z živinorejo in gozdarstvom. Predvsem so se usmerili v proizvodnjo mleka, ki pa zadnje čase ne prinaša nobenih dohodkov. Krajevna skupnost si je v zadnjih letih prizadevala za napredek kraja. Asfaltirana je bila lokalna cesta od Sluga do šole v Novi Štifti ter prostor pred pokopališčem. Tudi pokopališče je bilo urejeno in se je tako povečal prostor za nove grobove zadaj za cerkvijo, kjer so bile narejene terase. Obnovljeno je bilo tudi obzidje pri pokopališču. V preteklih letih so bili tudi veliki problemi z vaškim vodovodom in je večkrat primanjkovalo vode ali pa je sploh ni bilo. Z obnovo vodovoda od zajetja do Nove Štifte pa seje stanje izboljšalo in je sedaj oskrba z vodo zadovoljiva. Z obnovo vodovoda pa bo treba nadaljevati, saj je vod od Nove Štifte skozi vas Šmiklavž do Sluga že močno dotrajan in ga bo treba čimprejobnoviti Pereč problem so tudi krajevne ceste; ki so v zelo slabem stanju. Urediti in modernizirati bi bilo treba nad 5 km krajevnih cest in bo KS tem posvetila V bodoče posebno skrb. Telefonsko omrežje je v Novi Štifti — sredstva tretjega samoprispevka smo namenili predvsem za zgraditev mrliške vežice, ki je v zadnji fazi izgradnje (ureditev okolice in oprema), skupno s KS Šmartno ob Dreti smo pridobili iz sredstev samoprispevka še TV pretvornik v Florjanu ter del sredstev porabili še za asfaltiranje ceste pokopališče — Grič — križišče pri Kuharju. Pri vseh akcijah so bili krajani izredno prizadevni Sedanji samoprispevek je kra- jevni Prepričani smo, da se izid glasovanja za III. samoprispevek pri IV. samoprispevku ne bo ponovil, saj bi to bilo usodno za nadaljnji razvoj našega kraja. Z vsemi skupnimi močmi si moramo zastaviti program, ki bo atraktiven, privlačen, uporaben, v katerem bo vsak krajan videl del svojega, vsi pa skupni napredek in razvoj naše KS. Predsednik sveta KS STANE ZAGOŽEN Za razrešitev perečih problemov v KS je svet krajevne skupnosti pripravil predlog programa naložb iz IV. samoprispevka. A. Programi krajevne skupnosti Ocenjena vrednost Samoprispevek din % Drugi viri 1. Razširitev pokopališča 6.500 5.000 76 1.500 2. Nabava opreme za zimsko vzdrževanje cest 8.000 7.000 87 1.000 3. Sofinanciranje razširitve PTT omrežja 35.350 15.000 42 20.350 4. Asfaltiranje ceste odcep Bele—Čeplje—Slatina 89.100 60.000 67 29.100 5. Rekonstrukcija TV pretvornika Florjan 5.000 4.000 80 1.000 6. Nabava kontejnerjev za odpadke (3 kom) 2.100 2.100 100 5.000 7. Vzdrževanje šolske stavbe 12.000 7.000 58 8. Sofinanciranje male dvorane v zadružnem domu 3.000 2.000 66 1.000 9. Javna razsvetljava: Delce, Otok, Čeplje, vrtec in spodnji del Bočne 3.000 2.400 80 600 10. Izgradnja betonskega mostu v Kavici 8.500 6.000 70 2.500 11. Izgradnja parkirnega prostora pri pokopališču 8.600 5.500 64 3.100 12. Obnova krajevnih cest 11.400 5.000 44 6.400 13. Vzdrževanje komunalnih naprav 20.000 1.000 5 19.000 B. Sofinanciranje skupnih programov 1. Bencinska črpalka Gornji grad 300.000 2.500 1 297.500 Skupaj ' 512.550 124.500 24 388.050 Obrazložitev programa (v 000 din) 1. Širitev pokopališča (5.000 din ali 4% sredstev samoprispevka). Pokopališče se bo povečalo za približno 30 družinskih grobov. 2. Nakup opreme za oranje snega na krajevnih cestah (7.000 din ali 5% sredstev samoprispevka). Dosedanji leseni plug je dotrajan. 3. Razširitev ATC centrale in omrežja (15.000 din ali 11% sredstev samoprispevka). V Šmartnem ob Dreti bo razširjena že obstoječa centrala, s tem pa bo naša KS pridobila nad 60 priključkov. 4. Asfaltiranje ceste — odcep od lokalne ceste proti Bele in ceste Čeplje — Slatina (60.000 din ali 46% sredstev samoprispevka). Obe cesti sta v zelo slabem stanju in potrebni obnove, obenem pa jih bomo asfaltirali. 5. Rekonstrukcija TV pretvornika v Floijanu (4.000 din ali 3% sredstev samoprispevka). S tem bomo izboljšali TV sprejem zaselkom Kropa, Čeplje, Slatina in Otok. 6. Nakup kontejnetjev (2.100 din ali 1,5% sredstev samoprispevka). Kontejnere potrebujemo za postavitev v zaselke Otok, Kropa in Delce. 7. Vzdrževalna dela na stavbi šole (70.000 din ali 8% sredstev samoprispevka). Stavbo šole, kjer ni več pouka, je prevzela KS Bočna, dajo očuva propadanja. V njej je en oddelek vrtca, skladišče občinskega odbora Rdečega križa, ponovno je bilo urejeno stanovanje. Stavba je potrebna temeljite obnove. 8. Obnova male dvorane v zadružnem domu (2.000 din ali 1,5% sredstev samoprispevka bomo samo pomagali, da bo Prosvetno društvo Bočna lahko izvršilo obnovo te male dvorane. 9. Cestna razsvetljava (2.400 din ali 2% sredstev samoprispevka). Popolni-li bomo cestno razsvetljavo v KS Bočna. 10. Izgradnja novega betonskega mostu v Kavici (6.000 din ali 5% sredstev samoprispevka). Most v Kavici je dotrajan in potreben stalnega vzdrževanja, zato bomo pristopili k izgradnji novega, posebno še, ker je ta na krajevni cesti, ki je zelo obremenjena. 11. Zgraditev parkirnega prostora pri pokopališču (5.500 din ali 4,5% sredstev samoprispevka). Prostor okoli pokopališča je utesnjen in obiskovalci nimajo kje pustiti svojih avtomobilov. Z zgraditvijo parkirnega prostora bo problem rešen. 12. Obnova asfaltne prevleke na krajevnih cestah (5.000 din ali 4,5% sredstev samoprispevka). 13. Vzdrževanje komunalnih naprav (1.000 din ali 2% sredstev samoprispevka). Ta znesek bomo porabili za postavitev avtobusne čakalnice na Kropi, za vzdrževanje le-teh in drugih že obstoječih komunalnih naprav (mostovi, brvi in drugo). 14. Sofinanciranje skupnega programa 2500 din ali 2% sredstev samoprispevka). To je izgradnja bencinske črpalke v Gornjem gradu. Viri sredstev samoprispevka za KS Bočna Št. Zavezanci Število Petletni prihodki % 1. Delavci 226 85.645 65,8 — v družbenem sektoiju 199 80.125 — v zasebnem sektorju 27 5.520 2. Upokojenci 86 14.315 11,0 3. Kmetje 24.925 19,1 — od katastrskega doh. 98 1.740 — od gozdne proizvod, m1 2 3 4 5 6 7 2.426 7.280 — od kmetijske proiz. 4. Obrtniki 17 15.905 5.335 4,1 — od dejanskega doh. 14 5.145 — od pavšala 5. Počitniške hišice 3 190 Prihodki skupaj: 130.220 100,0 Poraba sredstev — Združevanje za skupne programe 20% — 26.044 — Solidarnost — združevanje za solidarnost — prihodki 10% — 13.022 iz solidarnosti 1/10 + 33.340 Za financiranje programov KS 124.500 95,6 Krajevna skupnost Gornji grad Razvoj KS Gornji grad je odvisen od krajanov samih. Zavedati se moramo, da le s skupnimi močmi, interesi, lahko v KS pospešimo razvoj kraja v dobrobit družbe. Marsikaj smo prejeli od prejšnjih generacij, na nas je odločitev, kaj bomo pustili našim zanamcem. Samoprispevek je vir vlaganja sredstev nas delovnih ljudi, saj brez te oblike zbiranja sredstev si v KS ne moremo zamisliti nadaljnjega razvoja kraja v boljši jutri. Vemo pa, da kot družba nismo sposobni iz drugih virov financirati najosnovnejšega lastnega raz- nosti. S skupnimi močmi mora- odločili za napredek in razvoj mo zastaviti program, v katerem našega kraja, bo vsak videl del svojega, vsi pa i skupni napredek našega kraja. Predsednik sveta If S V KS Luče se bomo v maju ANTON BREZNIK Za razrešitev pereče problematike v krajevni skupnosti j& svet KS pripravil predlog programa naložb, iz IV. samoprispevka. A. Program krajevne skupnosti ' Q0Q Ocenjena Samoprispevek Drugi vrednost din % viri 1. Razširitev PTT dejavnosti 2. Izgradnja vodovodnega 470.000 40.000 8 430.000 zajetja 30.000 15.000 50 15.000 3. Adaptacija mrliške vežice 45.000 40.000 88 5.000 4. Izgradnja ŠRC »Srnica« 50.000 30.000 60 20.000 5. Komunalna dejavnost 65.000 48.315 74 16.685 6. Kanalizacija v zaselku Hriber 35.000 20.000 57 15.000 7. Lokalni antenski sistemi 10.000 5.000 50 5.000 8. Drenaža pokopališča 9. Sofinanciranje pašne 30.000 15.000 50 15.000 dejavnosti 10.000 10.000 100 — 10. Sofinanciranje društev 15.000 15.000 100 — B. Sofinanciranje skupnih programov 1. Razvojni programi za naložbe v KS luče in Solčava 114.000 5.500 5 108.500 2. Sofinanciranje ceste na Pavličevo sedlo 3. Rekonstrukcija 400.000 8.000 2 392.000 TV pretvornika Krašica 60.000 2.400 4 57.600 4. Dograditev laboratorija pri 25.000 3.000 12 22.000 ZD Luče Skupaj 1,359.000 257.215 19 1,101.785 Obrazložitev programov: 1. Razširitev PTT omrečja (40 mio din ali 15% sredstev IV. samoprispevka). Sredstva se bodo porabila za 130 novih telefonskih priključkov za občane v KS Luče in za sofinanciranje objekta nove ATC Luče. 2. Izgradnja vodovodnega zajetja (15 mio din ali 6% sredstev IV. samoprispevka). Z izgradnjo novega 4. vodovodnega zajetja za vodovod Luče bi rešili občasno že kar kritično preskrbo vasi Luče s pitno vodo. 3. Adpatacija mrliške vežice (40 mio din ali 15% sredstev IV. samoprispevka). Zaradi vse večje uporabe tega objekta je potrebna posodobitev in prenova. 4. Izgradnja ŠRC »Srnica« (30 mio din ali 12% sredstev IV. samoprispevka). Športnorekreacijski center »Šmica« bo večnamenski objekt (poligon za vadbo, rekreacija, prireditve, kamp...), ki ga v KS Luče že več let težko pričakujemo. 5. Komunalna dejavnost (48 mio din ali 19% sredstev IV. samoprispevka). Krpanje, asfaltiranje površin, odvodnjavanje, gradnja podpornih zidov, gramoziranje, rekonstrukcija mostov, oranje snega in ostala komunalna dejavnost v KS. 6. Kanalizacija »Hriber« (20 mio din ali 8% sredstev IV. samoprispevka). Zaradi razširitve zaselka »Hriber« in neurejenega kanalizacijskega omrežja obstaja (po mnenju spristojnih strokovnjakov) nevarnost plazenja terena. Nujna je izdelava dokumentacije in izgradnja kanalizacije omrežja. 7. Lokalni antenski sistemi za sprejem TV signala (5 mio. din ali 2% sredstev IV. samoprispevka). Kljub intenzivni izgradnji pretvor-niškega omrežja za sprejem TV signala v III. refer, progr. so v KS Luče še vedno zaselki (Boltinov travnik, Krnički log), kjer je sprejem TV signala slab. Sprejem bi bilo po mnenju strokovnjakov mogoče izboljšati z izgradnjo lokalnih antenskih sistemov. * 8. Drenaža pokopališča (15 mio. din ali 6% sredstev IV. samopr.) Pokopališče v KS Luče leži na vododržnem terenu. Z več vidikov je nujna čimprejšnja izdelava studije in izvedba drenaže pokopališča. 9. Pomoč pašnim skupnostim (10 mio. din ali 4% sredstev samopr.). S to nalogo se KS Luče vključuje v pospeševanje planinskega pašništva. 10. Pomoč društvom (15 mio. din ali 6% sredstev IV. šamopr.) Občasno pomoč društvom in organizacijam pri njihovi dejavnosti v krajevni skupnosti. 11. Sofinanciranje skupnega programa (18,9 mio. din ali 7% sredstev IV. samoprispevka). Iz sredstev krajevnega samoprispevka se bodo sofinancirale tudi nekatere naloge iz skupnega programa: — izgradnja laboratorija pri ZP Luče — projektna dokumentacija razvojnih programov za vlaganja v KS Luče in Solčava — TV pretvornik Krašica — cesta »Pavličevo sedlo«. Viri sredstev samoprispevka za KS Št. Zavezanci Število Petletni prihodki % 1. Delavci 493 190.320 59,5 — v družbenem sektorju 457 183.980 — v zasebnem sektorju 36 6.340 2. Upokojenci 183 29.135 9,1 3. Kmetje 71.940 22,5 — od katastrskega doh. 278 4.945 — od gozdne proizv. m3 13.845 41.595 — od kmetijske proizv. 4. Obrtniki 50 25.400 22.785 7,1 — od dejanskega doh. 28 19.400 — od pavšala 22 3.385 5. Počitniške hišice 13 5.640 1,8 319.820 100,0 Poraba sredstev — združevanje za skupne programe — solidarnost — združevanje 20% — 63.964 za solidarnost — prihodki 10% — 3.198 iz solidarnosti 10% + 3.334 Za sofinanciranje programov KS 257.215 80 Krajevna skupnost °ilrava Krajevna skupnost Solčava je po številu prebivalstva ena najmanjših v občini Mozirje, po po '- '' vršini pa največja. Posledice nek- 1 danjega izseljevpfijaj’ßhüscUkjif kmetij in nezm6znöstizaposlo-r vanja imajo še danes odraz v strukturi prebivalstva in v opreml- jenosti z infrastrukturnimi objekti. Vendar je Solčava v zadnjih 15 letih storila velik korak v razvoju, kar je vidno skoraj na vsakem koraku. K temu smo predvsem pripomogli sami krajani, saj smo se doslej že triktrat odločili za samoprispevek, ki smo ga še oplemenitili z udarniškim delom, dodatnim zbiranjem sredstev s finančno pomočjo delovnih organizacij in ne na zadnje, s solidarnostnim prelivanjem sredstev iz drugih krajevnih skupnosti Ko delamo inventuro za nazaj, smo lahko ponosni na naše dosežke, zato je Drav da jih naštejem: sofinancirali smo izgradnjo VNO v delu za potrebe delovanja krajevne skupnosti, sofinancirali smo širitev PTT omrežja, posodobitev šole z centralnim ogrevan-Jencin urgditev prostorov za po-ifebfi vrtca, obnovili smopokopa-'iŠcčfin .rhrliško vežico, zgradili [äßvSäbppd za potrebe vasi in zala ' ‘Mčdice, vlagali smo v grqdnjo campa in vlečnice v Lo-gdrški ' dolini, sofinancirali smo gradnjo bencinske črpalke. Poleg tega smo sredstva samoprispevka namenjali tudi za vzdrževanje cest, mostov in drugih komunalnih objektov, s finančnimi sredstvi smo sodelovali pri aktivnosti društev. Svet krajevne skupnosti je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami pripravil program IV. samoprispevka, za katerega se bomo odločali 22. maja. Pri sestavi programa smo upoštevali predvsem tiste naloge, ki izhajajo iz našega srednjeročnega plana ter najbolj vitalnih potreb krajanov. Zavedati se moramo, da brez našega deleža ne bo pripravljenosti tudi drugih organizacij, da bi vlagale na naše območje, zato je pred nami odgovorna naloga, da se odločimo »ZA«samoprispevek. Na predvidenem referendumu bodo krajevne skupnosti v občini Mozirje glasovale ločeno, zato se zavedajmo, da je usoda našega nadaljnjega razvoja predvsem v naši odločitvi. Predsednik sveta KS HAVDEJ DAMJAN Za razrešitev pereče problematike v KSje svet KS pripravil predlog programa naložb iz IV. samoprispevka. A. Program krajevne skupnosti (v 000 din) Ocenjena Samoprispevek Drugi vrednost din % viri 1. Soudeležba pri izgradnji PTT objekta 12.000 2.400 20 9.600 2. Dograditev MHE Rogovilec 130.000 49.720 38 80.280 3. Ureditev pokopališča 50.000 26.780 54 23.220 4. Prispevek za vzdrževanje šole — internata 20.000 8.000 40 12.000 5. Izboljšanje RTV signala 15.000 7.500 50 7.500 6. Sofinanciranje delovanja KS 3.685 3.685 100 B. Sofinanciranje skupnih programov 1. Dovršitev Camp cone v Logarski dolini 100.000 10.000 10 90.000 2. Razvojni programi za nerazvite 114.000 5.500 1 108.500 3. Cesta na Pavličevo sedlo 400.000 8.000 2 392.000 4. Dograditev laboratorija pri ZP Luče 25.000 2.000 8 23.000 Skupaj: 869.685 123.585 14' 746.100 Obrazložitev programov: 1. Razširitev telefonskega omrežja: Z razširitvijo telefonskega omrežja na področju KS Solčava bomo pridobili 100 priključkov. Za izvedbo razširitve pa je potrebna tudi prestavitev telefonske centrale v nove prostore večnamenskega objekta. 2. Izgradnja MHE Rogovile: Na prostoru stare žage bi se obnovila MHE, katera bi s proizvodnjo električne energije, oddane v omrežje, ustvarjala sredstva za tekoče potrebe kraja. Za izgradnjo navedenega objekta bi namenili 40% sredstev samoprispevka v KS. 3. Pokopališče v Solčavi terja obnovitev zgornjega dela obzidja, razširitev dovozne poti z obračališčem, za kar bi namenili 54% sredstev samoprispevka v KS. 4. Sola, v kateri se nahaja internat, vrtec in učilnice za nižje razrede OŠ, je v izredno slabem stanju. Da bi zadostila svojemu namenu jo je nujno potrebno obnoviti. Poleg drugih sredstev bi tudi iz samoprispevka KS prispevali sredstva v višini 10.000.000 din. 5 6 7 5. Na nekaterih predelih KS je zaradi hribovitega dela zelo nekvaliteten RTV signal, zato tudi izboljšanje le-tega vključujemo v IV. samoprispevek, saj bo le na tak način omogočeno spremljati tudi druge programe RTV. 6. Krajevna skupnost ima stroške za svoje delovanje, to je ogrevanje, elektrika, poštnina, minimalni honorarji, prispevki in drugi upravni stroški. 7. Iz sredstev krajevnega samoprispevka pa bomo sofinancirali tudi naložbe iz skupnega programa, za kar smo gotovo tudi zainteresirani. To je cesta na Pavličevo sedlo, dograditev campa v Logarski dolini, razvojne programe za KS Luče in Solčava in dograditev laboratorija v ZP Luče. Viri sredstev samoprispevka za KS Solčava Št. Zavezanci Število Petletni prihodki % L Delavci 170 68.155 52,8 — v družbenem sektorju 164 66.025 — v zasebnem sektorju 6 2.130 2. Upokojenci 89 15.330 1L9 3. Kmetje 38.225 29,6 — od katastr. dohodka 120 2.155 — od gozdne proizvod, m3 10.335 31.050 — od kmetijske proizvodnje 4. Obrtniki 17 5.020 5.725 , 4,5 — od dejanskega dohodka 12 5.215 — od pavšala 5 510 5. Počitniške hišice 4 1.485 1,2 Prihodki skupaj: 128.920 100 Poraba sredstev i Združevanje za skupne programe — Solidarnost — združevanje 20% — 25.784 za solidarnost — prihodki 10% — 12.892 iz solidarnosti 1/10 + 33.340 Za financiranje programov KS 123.585 95,9 Krajevna skupnost Šmartno Razvoj kraja je v zadnjih nekaj več kot desetih letih odvisen v večji meri od naše skupne solidarnosti, ki jo daje delavec iz osebnega dohodka, kmet od tržne proizvodnje ali upokojenec od zaslužene pokojnine. Samoprispevek je torej oblika solidarnosti in financiranja skupnih in krajevnih potreb, je torej tisti vir, ki daje širši družbeni skupnosti in kraju novo vsebino v razvoju. Prav posebno velja to za krajevne skupnosti, ki niso v neposrednem stiku z industrijo, ki torej v svoji sredi nimajo niti enega industrijskega obrata. Med te krajevne skupnosti prav gotovo spada tudi naša krajevna skupnost in je razvoj kraja odvisen izključno od te oblike financiranja krajevnih potreb. Seveda pa je ob Dreti ta finančni vir zdaleč premajhen, potrebno ga je oplemenititi z mnogimi udarniškimi urami ter seveda tudi s finančnimi sredstvi krajanov. Le na ta način smo v preteklosti pridobili mnoge dobrine, kot so: vrtec v Šmartnem, telefonsko centralo, več kot 10 km sekundarnega telefonskega omrežja, povezali smo najbolj oddaljene kmetije v Rovtu z dolino, redno vzdrževali ceste krajevnega značaja, javne razsvetljave, pokopališča, avtobusne čakalnice, torej lahko rečemo, da smo v nekaj letih spremenili videz kraja. tn kljub vsemu nam ostaja še mnogo nerešenih nalog, ki bi jih lahko izpeljali le s skupnimi močmi, s širšo družbeno solidarnostjo. Prav zaradi tega v krajevni skupnosti pričakujemo uspešno izveden naslednji IV. samoprispevek, saj v nasprotnem primeru ne bo nadaljnega razvoja kraja; zaselek Malega Rovta še kmalu ne bo dobil telefonskega omrežja, dosedanja zastarela telefonska centrala ne bo obnovljena, niti razširjena, prav tako tudi bodoči interesenti zaman pričakujejo telefonske priključke, gasilsko društvo ne bo dobilo nadejane solidarnosti, zaselek Brdega nima realnih možnosti za napeljavo pitne vode, krajani v KS pa niti minimalnega vzdrževanja cest in zadovoljitve ostalih potreb skupne komunalne rabe. Krajevna skupnost se pridru- čeprav smo to dolžni dati našim žuje prizadevanjem za uspeh na- zanamcem, daljnega IV. samoprispevka, saj Predsednik sveta KS brez tega ne bo razvoja v KS, PETER CAJNER Za razrešitev pereče problematike v krajevni skupnosti je svet KS pripravil predlog programa naložb iz IV. samoprispevka. A. Program krajevne skupnosti (v 000 din) Ocenjena vrednost Samoprispevek din % Drugi viri 1. Izgradnja vodovoda Brdo 150.000 30.000 20 120.000 2. Razširitev PTT omrežja 100.000 20.000 20 80.000 3. Asfaltiranje kraj. cest 100.000 20.000 20 80.000 4. Vzdrževanje kraj. cest 40.000 20.000 50 20.000 5. Obnova vodovoda Šmartno 10.000 10.000 100 — 6. Ureditev pokopališča 5.000 5.000 100 — 7. Pridobitev prost, za KS 40.000 11.000 28 29.000 8. Sofinanc. delovanja KS 9.000 9.000 100 ■TT- 9. Sofinanc. delovanja glasils. društva 10.000 10.000 100 —' B. Sofinanciranje skupnih programov — nima predvidenih sofinanciranj Skupaj 423.000 135.265 32 328.735 Obrazložitev programov: 1. Izgradnja vodovodnega omrežja BRDO Zaselek Brdo v KS Šmartno ob Dreti se že več let zaporedoma srečuje s problemi pitne vode. Izrazito pomanjkanje ter tudi onesnaževanje seje pojavilo v zadnjih petih letih, tako da lahko danes rečemo, da ni studenca, kjer bi bila voda neoporečna. V teh pogojih je napeljava vodovoda, oz. oskrba s pitno vodo nuja, še posebno, če hočemo obdržati živelj na tem območju KS. Trenutno je okoli 30 interesentov, od tega je 80% kmetij, ki so vezane na tržno proizvodnjo mleka in mesa. 2. Izgradnja sekundarnega telefonskega omrežja za nove številke V KS je trenutno skoraj 100 interesentov za telefonske številke, od tega je zaselek Malega Rovta popolnoma nepokrit s telefoni. Pri sedanjih cenah napeljave telefonskega priključka bo KS morala sofinancirati napeljavo sekundarnega telefonskega omrežja vsaj v tiste predele KS, kjer je že do sedaj jasno, da si interesenti s svojimi sredstvi nikakor ne bodo uspeli zgraditi telefonskega omrežja. Hkrati bi iz teh srestev sofinancirali tudi primarni del telefonskega omrežja. 3. Asfaltiranje krajevnih cest cca 3 km V KS že danes lahko ocenimo, da bo v naslednjem petletnem obdobju potrebno asfaltirati najmanj 3 km krajevnih cest znotraj zaselkov oz. vasi v naši KS. 4. Vzdrževanje cest krajevnega značaja KS vsako leto nameni za vzdrževanje cest krajevnega značaja znatna sredstva, tako za zimsko vzdrževanje — sofinanciranje pluženja, prav tako pa se pojavljajo potrebe vzdrževanja makadamskih kot tudi asfaltiranih krajevnih povezav. Sedanji sistem vzdrževanja seje izkazal za uspešnega in ga želimo obdržati tudi v prihodnjem obdobju. 5. Prispevek gasilskemu društvu KS vsako leto nameni del finančnih sredstev tudi tistim društvom v kraju, ki se s svojim delom aktivno vključijo v delo KŠ, med njimi je prav gotovo prostovoljno gasilsko društvo v kraju. Društvo se že leta srečuje s finančnimi težavami, saj je zadnja leta obnovilo opremo in dom, za kar so bila potrebna znatna finančna sredstva. V letošnjem letu namerava društvo kupiti nov kombi, saj je dosedanji propolnoma dotrajan, in prav zaradi tega ter bodočih potreb menimo, da bi KS morala tudi znatneje podpreti njihova prizadevanja, ki slonijo izključno na prostovoljni bazi. 6. Obnova krajevnega vodovoda Krajevni vodovod, ki napaja velik del kraja Šmartno, Volog in Kraše, vse od zgraditve ni bilo opravljeno kakšno večje vzdrževanje, v bodoče pa bo KS že morala nameniti del finančnih sredstev tudi za tekoče vzdrževanje, saj se že pojavljajo defekti na samem vodu in se kljub višjim cenam vodarine ne bodo mogli pokrivati le iz lastnih virov. 7. Ureditev pokopališča V kraju že dalj časa čutimo potrebo po ureditvi krajevnega pokopališča, saj dosedanja ureditev ni najbolj primerna, vse bolj se kaže potreba po ureditvi poti, ograje in mrliške vežice. 8. Pridobitev prostorov za KS Delo KS poteka skoraj v nemogočih prostorih, vendar ker se vedno znova pojavljajo potrebe po ostalih dobrinah, je ta postavka zajeta ob izteku IV. samoprispevka, ko bodo vsaj v grobem le-te tudi pokrite. Obstaja želja KŠ po dograditvi prostorov v obliki prizidka k enemu družbenemu objektu. 9. Stroški delovanja KS V manjših KS sicer poslujemo z minimalnimi stroški, vendar se tudi v takšni KS ne moremo izogniti najbolj potrebnim stroškom, kot je najemnina, elektrika, ogrevanje ipd., simbolične nagrade pa delimo delavcem za vzdrževanje vodovoda ter za tajniška in knjigovodska dela. Viri sredstev samoprispevka za KS Šmartno ob Dreti Št. Zavezanci Število Petletni prihodki % 1. Delavci 265 104.410 71,7 — v družbenem sekt. 259 104.275 — v zasebnem sekt. 6 135 2. Upokojenci 70 11.190 7,7 3. Kmetje — od katastar, doh. 124 2.190 26.000 17,9 — od gozd. proizv. m3 3.060 9.185 — od kmetijs. proizv. 14.625 4. Obrtniki 5 4.005 2,7 — od dejan. doh. 4 3.815 — od pavšala 1 190 5. Počitniške hišice — — — — Prihodki skupaj 145.605 Poraba sredstev — združevanje za skupne programe — solidarnost — združevanje 20% — 29.121 za solidarnost 10% — 14.561 — prihodki iz solidarnosti 1/10 + 33.340 Za financiranje programov KS 135.265 92,9 Krajevna skupnost nanciratilastnega razvoja. Ravno zato v tem času edino sredstva samoprispevka dajejo možnost razvoja in so pogoj nadaljnjega dela in obstoja krajevne skupnosti. Iz sredstev treh referendumskih obdobij je KS Bočna precej naredila, sredstva pa so bila krepko oplemenitena s prostovoljnim delom in prispevki krajanov v denarni in materialni obliki Iz treh samoprispevkov navajamo le najpomembnejše opravljene akcije: — sredstva, zbrana s prvim samoprispevkom, smo v celoti porabili za posodobitev in asfaltiranje ceste Bočna—Grušovlje, kar smo izvedli skupno s KS Rečica. Veliko so prispevali krajani obeh KS; — sredstva iz drugega samoprispevka smo ravno tako oplemenitili s prispevki krajanov in delovnih organizacij in asfaltirali krajevno cesto Otok — Ceplje — Kropa v dolžini 1900 m; Bočna Samoprispevek je za krajevno skupnost izredno pomemben, ker so krajevne skupnosti za svojo dejavnost v glavnem financirane iz tega vira, kajti financiranje KS ni sistemsko urejeno. Očitno je, da iz drugih virov nismo sposobni fi- V mesecu kulture sta v mozirski galeriji razstavljala dva naša umetnika — ljubitelja: Milica Zupan in Jure Repenšek Kulturni »maraton« Nov val stekline uspel Ob izteku meseca kulture, ki ga že tradicionalno organizirata Zveza kulturnih organizacij in Kulturna skupnost občine Mozirje, smo lahko zadovoljni. Letos so prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku potekale že tretjič skozi ves meec februar. Vrstile so se po vseh krajevnih skupnostih občine. Vključenih je bilo 9 prosvetnih društev, glasbena šola, godba na pihala, šolska-kulturno-umetni-ška društva in vzgojno-varstvena organizacija. Tako smo zabeležili 44 nastopov skupin odraslih in mladine. Skupno število nastopajočih je preseglo 740 udeležencev. Tudi ob pregledu letošnjega obiska teh prireditev smo lahko zadovoljni. Vse prireditve je spremljalo okoli 3600 občanov, kar je skoraj 23% vsega prebivalstva naše občine. V vseh krajih so ljudje z navdušenjem spremljali kulturne dosežke naših amaterjev in jih nagrajevali s polnimi dvoranami. V prireditvi »NAŠA BESEDA« so poleg mladih in šolsko kulturno-umetniških društev, vzgojno-varstvene organizacije in prosvetnih društev, sodelovale tudi 4 osnovne organizacije zveze socialistične mladine naše občine. V prihodnje bo potrebno še več pozornosti nameniti popularizaciji te akcije, ki je bila letos po nekaj letih premora spet postavljena na oder. Ugotovljeno je bilo, da kaže tako obliko predstavitve kulturne dejavnosti mladih postaviti na nivo občinskih revij pevskih zborov. V prireditvi so bile predstavljene vse zvrsti kulturnih aktivnosti mladih v vseh naših sredinah. Izvzeti so bili le mladinski in otroški pevski zbori, ki imajo v mesecu mladosti organizirano pevsko občinsko revijo. V program NAŠE BESEDE so se uspešno vključili tudi najmlajši iz naših vrtcev. Vsi vemo, daje njihova kulturna aktivnost izredno bogata, še vedno pa jim damo premalo možnosti, da s svojo izvirnostjo in ustvarjalnostjo na vseh področjih estetskega izražanja bogatijo naše občinstvo. Šolska kulturno-umetniška društva so pomemben dejavnik in spodbujevalec kulturnih dogodkov v svojem ožjem in širšem okolju. Vemo, da so vsi pomembni dogodki v krajih naše doline povezani z različno aktivnostjo mladih, daje njihova kulturna dejavnost živa skozi vse leto. Na prireditvi so pokazali le del njihove bogate aktivnosti. Zanimiv je bil odziv OO ZSMS in mladih iz delovnih organizacij, ki smo ga bili še posebej veseli. Potrebno bo več spodbude tudi tem oblikam aktivnosti mladih. Tu bi lahko največ pomoči nudila okolja, kjer mladi živijo in delajo. Možnosti, da pokažejo svoje rezultate dela na kulturnem področju, bi morale biti večje in bolj spodbudne. Le tako si bomo zagotovili, da bodo mladi zadovoljni in željni kulturnega delovanja. Zaključna prireditev v mesecu kulture s koncertom godbe na pihala seje prijetno povezala s proslavo ob dnevu žena. Polna dvorana kulturnega doma Mozirje je bila največja zahvala mladim harmonikašem glasbene šole, ŠKUD-u OŠ Mozirje in osmim mladim glasbenikom, ki so tokrat prvič nastopali na odru. Dolgoleten trud priprav za zahtevno vključitev v orkester godbe je bil poplačan z močnim aplavzom polne dvorane. Vsi ti podatki nam povedo, da je kulturna dejavnost med nami bogata in ostaja kljub težjim pogojem delovanja živa vez med našimi ljudmi. Področje mozirske in velenjske občine je zajel nov val stekline pri gozdnih in tudi pri domačih živalih. Ob vsem tem je treba ugotoviti, da se predpisi o pripori psov in mačk ne izvajajo dosledno, to pa pomeni resno možnost prenosa na ostale domače živali in tudi na človeka. Zadnji primeri v obeh občinah so dovolj zgovorni, predvsem glede neodgovornega ravnanja posameznih lastnikov psov. Veterinarska inšpekcija zato pripravlja zelo ostre ukrepe. Namerava poklicati tudi celjsko veterinarsko-higiensko službo, ki bo polovila vse pse tistih lastnikov, ki ne upoštevajo predpisov. V februarju je izvršni svet skupščine občine Moziije sprejel odredbo o preventivnih akcijah, cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letošnjem letu. V odredbi je nekaj novosti. Predvsem je novo določilo o pregledu mesa prašičev zaklanih tudi za domačo porabo, gre pa za bolezen lasnico ali trihinelo spiralis. To je zajedalska bolezen domačih živali in tudi človeka, prav za človeka pa zna biti celo smrtno nevarna. Predpis so sprejeli tudi zaradi vse večjega števila prašičev, ki jih ljudje za domači zakol kupujejo v sosednjih republikah, kjer je ta bolezen močno razširjena. Lasnice je precej tudi v naših gozdovih in je povezana tudi s steklino. V gozdovih namreč obstaja biološko ravnotežje med lisicami in gozdnimi glo-dalci. Ob pojavu stekline seje to ravnotežje porušilo v korist glo-dalcev, ti pa so glavni prenašalci lasnice. V mozirski občini so enak predpis sprejeli že lani. Ugotavljajo namreč, daje precej divjih prašičev, kijih uplenijo, okuženo s to boleznijo. Posebej morajo biti pozorni zlasti tisti, ki so kupili prašiče za zakol ali za rejo in so ti prašiči neznanega porekla. Preglede opravlja Savinjsko-šaleška veterinarska postaja. Rejci so ob zakolu dolžni prinesti na pregled kos mesa trebušne prepone. Odrezati ga je treba na mestu, kjer se prepona veže na hrbtenico. Z novo odredbo je ta pregled obvezen. Naslednji problem, s katerim se sooča veterinarska služba, je zdravstveno stanje čebel, kije iz leta v leto slabše. Vzrok temu je parazitama bolezen varoa jakob-soni, s katero so okužene vse čebele v naši občini. To je zaje-dalec, ki parazitira na odraslih čebelah in tudi na ličinkah, saj se razvija na pokriti čebelji zalegi. Sam po sebi parazit ne povzroča hudih poškodb na čebelji družini, ob tem pa je glavni raz-našalec ostalih čebeljih bolezni, ki so osnovni razlog padca števila čebeljih družin. Čebele so med drugim vse bolj okužene s plesnijo, to je poapnela zalega, ki jo pogojuje in raznaša prav ta parazit. Prenaša tudi ostale virusne bolezni, ki še niso dovolj raziskane. Med nje sodijo paraliza čebel in huda gniloba čebelje zalege. Veterinarji opozarjajo čebelarje, da je Krka izdelala nekaj preparatov za zdravljenje čebeljih bolezni. Vsi še niso registrirani, za zdravljenje pa jih že uporabljajo, seveda pod nadzorstvom veterinarske službe. Nadzor veterinarjev je nujen tudi zato, da se prepreči vnašanje preparata v zalego. Ob vsem tem je letošnja zima zelo blaga, zato bo razvoj družin verjetno precej pospešen, s tem pa nastaja nevarnost ob morebitnem kasnejšem mrazu. Veterinarji čebelarje tudi opozarjajo naj pregledujejo zaloge medu v čebeljih družinah, saj je lahko zaradi pospešenega zaleganja poraba v sedanjem obdobju precej večja. Dr. Matjaž Kmecl se je ljubeznivo odzval vabilu mozirskih kulturnikov. V galeriji je predstavil svojo knjigo Slovenska postna premišljevanja. S svojim nastopom je vzpodbudil poslušalce, ki so mu postavili najrazličnejša vprašanja, ki nas danes Slovence najbolj tarejo. IVANA ŽVIPELJ Postavitev sramotilnega stebra je samo ena izmed akcij Turističnega društva Rečica v preteklem letu. SŠ VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE Razpored cepljenja psov '% U if §) £ ^ proti steklini Ill’s 1. torek, 5. 4.1988 ' V ob 8. uri Ljubno pri zadrugi ob 10. uri Rečica pri zadrugi ob 12. uri Šentjanž pri Majerholdu ob 14. uri Radmirje pri zadrugi 2. sreda, 6. 4.1988 ob 9. uri Struge pri gostilni ob 10. uri Luče pri zadružnem domu ob 12. uri Solčava pri zadružnem domu 3. četrtek, 7. 4.1988 ob 8. uri Nova Štifta pri zadrugi ob 9.30 uri Gornji grad pri zadružnem domu ob 11.30 uri Bočna pri zadrugi ob 13. uri Šmartno pri zadrugi 4. petek, 8. 4.1988 ob 8. uri Kokarje pri zadrugi ob 10. uri Sp. Pobrežje pri Fleretu ob 12. uri Prihova pri Kovaču 5. sobota, 9. 4.1988 ob 7. uri Ljubija veterinarska postaja ob 10. uri Trnavče Pečnik ob 11. uri Šmihel gostilna Navidez drobni, vendar pomembni uspehi Turistično ponudbo Gornje Savinjske doline in njeno skromnost več ali manj poznamo. Precej bi k dvigu njene ravni lahko pripomogla turistična društva. Ta ponekod delujejo dobro in drugod precej slabše. Zato je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da prav pridno deluje najmlajše med njimi, turistično društvo na Rečici ob Savinji namreč. Slabi dve leti šele obstaja, lani pa so njegovi člani opravili precej dela. Uresničene naloge so številne in na prvi pogled skromne, toda za kraj in okolico veliko pomenijo. V nedeljo sojih ocenili na občnem zboru, prvem po ustanovnem. Ugotovili so, da so uresničili prav vse in to izključno s prostovoljnim delom. Največje priznanje za njihovo delo jim je vsekakor dejstvo, da so krajani zadovoljni z njihovim delom, da se jim vse bolj pridružujejo, torej je plod prizadevanj mladega društva padel na rodovitna tla. Pomembno je, da se osveščenost krajanov za lepši videz okolja in celotne krajevne skupnosti dviguje. Vsi si želijo, da bi rasla še naprej in bi segla do te mere, da bi Rečica postala urejen manjši turistični kraj. Doslej je bila v turističnem pomenu precej ob strani, zadnje čase pa je krenilo na bolje. K temu je pripomogel vsak po svoje. Na prvem mestu je najbrž avto kamp Menina v bližnjih Varpoljah s številnimi gosti, predvsem iz tujine. Na Rečici so na temelju velike zagnanosti nekaterih posameznikov in s pomočjo številnih krajanov in združenega dela zgradili dve lepi teniški igrišči in ob njih prostore za športno dejavnost v kraju z garderobami in drugimi prostori. Tu so še turistične kmetije, pa znana vaška olim-piada in podobno. Ustanovitev turističnega društva predlani je bila torej več kot razumljiva in dobrodošla. Člani društva so se zavedali, da iz malega raste veliko in temu primerno so opredelili svoje delovne načrte in z njimi v veliki meri strnili napore vseh dejavnikov v tem kraju in krajevni skupnosti. Že kar na ' začetku so poskrbeli za stvari, na katere so turistično »razvitejša« okolja že pozabila. To so koši za smeti, klopi za sprehajalce, oglasna tabla, urejeno plakatiranje in očiščevalne akcije. Vrsto let na Rečici niso postavljali mlajev za delavski praznik, lani sojih spet, za vaško olimpiado so pripravili razgiban tridnevni spored, prežet s kulturo, športom in razvedrilom za vse krajane. Zagotavljajo, da bo letos še boljše. Lani so predstavili tudi »pranger«, sramotilni steber in pomemben zgodovinski spomenik ter pri tem opravili veliko dela. Vse naštete naloge bodo letos še obogatili, obenem pa želijo obnoviti zgodovinsko pomemben zid v središču kraja. Nadaljevali bodo tudi z ocenjevanjem urejenosti stanovanjskih hiš in okolice, kar je* med krajani vzbudilo precej pozornosti in jo bo letos zagotovo še več. Veliko uspešno opravljenega dela torej in še več obetavnih nalog, ki jih bodo zagotovo uresničili, saj so začetne težave v delovanju društva uspešno prebrodili. j. p. Mozirski pust Letošnje delovanje pustne trške uprave je bilo v marsičem drugačno od dosedanjih. Vsebinsko so se osredotočili na sodobno dogajanje »štrajk« in prali domače perilo. Kot sami zatrjujejo so vrste pomladili in seveda z novimi močmi prihajajo tudi nove zamisli. Sklenili so spet slediti izročilu mozirskega pusta, ki seje loteval od nekdaj bolj domačih zdrah. V svetovna dogajanja se ni spuščal. Tako nameravajo sedanji pripadniki pustne druščine tudi v naprej delovati. Seveda je to za ljudi, ki so vsako leto prihajali od blizu in daleč, nekaj novega in v vrstah pustjakov ne skrivajo prepričanja, daje marsikdo pogrešal nekdanji sprevod, številne vozove in podobne prikaze. Mislimo, da ni nič napak, če skušajo ob najbolj norem dnevu mozirski pusti temeljito »oprati domače umazano perilo«. Seveda je tudi res, da že kar prvi poiskus ni mogel v celoti uspeti, verjamemo pa, da jim bo uspelo že prihodnje leto zadeti srčico zanimivosti našega kraja in okolice. Zelo krivično bi bilo od peščice ljudi zahtevati uspehe, kot jih imajo, denimo v Cerknici. Zakaj, predvsem zaradi tega, ker v Cerknici sodelujejo v pripravah prav vsi vidni kulturni in drugi javni delavci. Nikogar ni tiste dni v kraju, ki bi takole zviška ošvrknil »pustne delavce«, češ, saj ti lahko zganjajo neumnosti... Pa ne gre za neumnosti, gre za ohranjanje izročila, kije v Moziiju živo že dolga desetletja. Končno se vprašajo pustjaki, zakaj bi vse moralo narediti le nekaj zanesenjakov, vsi ostali pa stoje ob strani in čakajo na spodrsljaje... in kvečjemu pikro ocenjujejo delo male skupine krajanov. Dokler ne bo tudi v Moziiju prevladovalo prepričanje, da je pustovanje stvar vseh krajanov, tako dolgo ne bo dobre in zanimive prireditve. Preveč je namreč zahtevati, da naj isti ljudje oskrbijo sredstva, nastopajo in še požirajo zbadljivke. Letošnji Pustni kurir je bil vsebinsko dober inje »opral« najnujnejše umazanije in površnosti v kraju. Razmišljajo, da bi izšel tudi med letom in bi sproti opozarjal na pomanjkljivosti in postal tako vez med. pustjaki in krajani. Upajmo, da bo to res. A. V. Mozirska pustna druščina 1988 OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MOZIRJE RAZPIS za prijavo raziskovalnih projektov in nalog za delovni program Občinske raziskovalne skupnosti Mozirje za leto 1988 1. Pri razpisu lahko sodelujejo: — delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij SRS, — delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela na področju raziskovalne dejavnosti, — delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničeanju raziskovalne dejavnosti. 2. Raziskovalci lahko prijavijo raziskovalne naloge v okviru naslednjih raziskovalnih projektov: — ekologija (vplivi, posledice in možna sanacija), — energetika (izkriščanje vodnih virov, varčevanje in smotrna raba energije), — elektronika (avtomatizirano računalniško vodene proizvodne linije, računalniško krmiljeni obdelovalni stroji, stroji in naprave za pridobivanje hrane in zaščito okolja), — biotehnologija (uporaba teh dosežkov v proizvodnji hrane, intenzivna vzreja živine, intenzivna proizvodnja lesa), — mehanska predelava lesne mase, — komunikacijski in informacijski sistem, — reševanje razvojnih problemov v zdravstvu, šolstvu, kulturi in gostinsko-turistični dejavnosti, — kulturno zgodovinske raziskave, — izdelava in posodabljanje obdelovalnih strojev. 3. Prijava raziskovalne naloge naj vsebuje: 1. opredelitev izvajalca in nosilca raziskovalne naloge, 2. izhodišče in cilje raziskovalne naloge, 3. namen raziskovalne naloge, 4. utemeljitev in uporabnost raziskovalne naloge, 5. obrazložitev dela in časovni potek naloge, 6. vrste raziskav v raziskovalni nalogi, 7. finančni predračun za raziskovalno nalogo. 4. Za večletne naloge morajo izvajalci predložiti okviren program za celotno obdobje izvajanja in podrobno razčlenitev za potek dela v letu 1988. 5. Rok za prijavo raziskovalnih nalog je 20. april 1988. 6. Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Mozirje. SKUPŠČINA ORS MOZIRJE GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOZD Gozdarstvo Gornji grad Komisija za delovna razmeija TOZD Gozdarstvo Gornji grad objavlja večje število prostih del in nalog nega gozdov z ročnim orodjem Delo je v dopoldanskem času in je primerno tudi za ženske. Pogoji: KV ali PK delavec gozdarske stroke Zaželeno je stalno bivališče na relaciji Šmartno ob Dreti — Nova Štifta. Približni mesečni osebni dohodek — 350.000 din. Za objavljena dela in naloge bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh od dneva objave na TOZD Gozdarstvo Gornji grad. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo. OBVESTILO GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE obvešča potrošnike, da je blagovna proizvodnja drv listavcev v letu 1988 bistveno nižja kot v prejšnjih letih (negativni vpliv umiranja gozdov!), zato ne obstojajo objektivne možnosti za dobavo drv do predvidoma meseca septembra. O pogojih in možnostih dobav omenjenih količin drv do konca leta 1988 bodo potrošniki obveščeni v avgustovski številki Säymjskih Novic. Do omenjenega obvestila torej ne sprejemamo vlog za nakup drv, do sedaj prispele vloge pa se ne upoštevajo. Hvala za razumevanje! GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n.sub.o. »Vse kupce, ki so v Blagovnici Ljubno v času od 10. 9. 1987 dalje kupili radijske sprejemnike znamke SHARP po ceni 597.800 din vljudno naprošamo, da se čimprej zglasijo v tej trgovini!« Video klub Video predstave v klubu mladih Moziije vsak petek ob 19.00! Najnovejše filmske uspešnice!!! OO ZSMS MOZIRJE Obvestilo Obveščamo vse stranke, daje odprt frizerski salon »MANJA« v Ljubnem ob Savinji vsak dan od 12. ure do 19. ure, ob sobotah od 7. ure zjutraj do 14. ure, OB PONEDELJKIH JE SALON ZAPRT. Se priporoča frizerski salon »MANJA«! Obvestilo Geodetska uprava občin Moziije in Velenje, enota Mozirje obvešča občane, da odslej posluje v prostorih Komunalnega podjetja Mozirje. KOVAČ VIKTOR SLIKOPLESKARSTVO GORNJI GRAD 35 Zaposlim takoj dva slikopleskaija. Vse informacije v obratovalnici ali po telefonu 842-069. PLANINSKO DRUŠTVO GORJI GRAD Išče oskrbnika za dom na Menini planini, od 1. junija do 30. septembra. Zaželen je zakonski par in lasten prevoz. ROK PRIJAVE: 6. april 1988 GORENJE GLIN Lesna industrija Nazarje razpis štipendij za šolsko leto 1988/89 Usmeritev stopnja št. štip. obdelovalec lesa II. 5 lesar širokega profila IV. 15 lesar širokega profila — brusilec IV. 3 tesar IV. 2 strojni mehanik IV. 2 elektroenergetik IV. 1 kuhar IV. 1 lesarski tehnik IV. 4 strojni tehnik IV. 2 ekonomski tehnik v. 1 dipl. inž. lesarstva vn. 3 strojn inž. — proizvodno strojništvo VI. 1 dipl. inž. strojništva — konstrukcija in gradnja strojev vn. 1 dipl. inž. elektro-elektronika VII. 1 ekonomist — računovodstvo VI. 1 dipl. ekonomist — denarništvo in finance VII. 1 komercialna dejavnost VII. 1 dipl. inž. računalništva VII. 1 dipl. ing. organizacije dela VII. 1 Prosilci za štipendije morajo prijave na obrazcu DZS SPN-1 (Vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic DZS 8,40) vložiti v kadrovski službi do 15. julija 1988. Cenjene stranke obveščam, da sem v Mozirju odprl ZLATARSTVO. Obratovalnica zlatarstvo je v hiši TROGAR Moziije 8. Popravljam in izdelujem vse vrste zlatega nakita. Delovni čas je vsak dan od 8. — 12. ure, popoldne od 15. — 17. ure. Ob sobotah od 8. — 12. ure. Se priporočam KVAS ROMAN Med nami so se spletle nove vezi V teh časih je zelo pomembno, da ohranimo kulturo vsaj na takšni ravni, kot je. Zavedamo se, da moramo obujati spomine na naše velike pesnike in pisatelje, kajti le-ti imajo velike zasluge za slovenski knjižni jezik. Zato učenci v šolah pripravljamo kulturne dneve, ki so posvečeni slovenskim pesnikom, pisateljem, slikarjem... Da bi bil kulturni dan čim uspešnejši, da bi odnesli veliko novega znanja, smo se odločili, da osmošolci obiščemo Ljubljano, bolje spoznamo naše glavno mesto in se spet srečamo s prijatelji iz OŠ II. grupe odredov na Fužinah. V petek, 19. februarja, smo se z avtobusom odpeljali proti Ljubljani. Ob prijetni vožnji nam je čas hitro minil in tako smo se kar naenkrat znašli v Tivoliju. Vsi radovedni smo se nato odpravili novim dogodivščinam naproti. Pred Narodno galerijo nas je že čakala tovarišica iz Ljubljane. Pod njenim vodstvom smo si ogledali Narodno galerijo, seznanila nas je z Narodnim muzejem, Opero, Cankaijevim domom, popeljala nas je tudi do rimskih izkopanin, do Kardeljevega spomenika.... Tudi do spomenika našega največjega pesnika Franceta Prešerna in do Tromostovja nas je pripeljala pot. Odpeljali smo se še v Trnovo — v »kraj nesrečnega imena«, kjer se je Prešeren zaljubil v Primičevo Julijo. Ogledali smo si še rojstno hišo arhitekta Plečnika in Žale. Kmalu smo se znašli na OŠ II. grupe odredov. Naši prijatelji so nas pričakali z dobrim kosilom, ki smo ga bili veseli, saj smo bili že krepko izmučeni. Tako smo si nabrali spet novih moči za težko preizkušnjo, ki nas je čakala. Učenci s Fužin so nas namreč povabili k sodelovanju na kvizu, ki so ga zelo dobro pripravili. Pomenili smo se v znanju o življenju in delu Franceta Prešerna, Vuka Stefanoviča Kara-džiča in Frana Levstika. Vse ekipe so bile zelo dobro pripravljene, tako da so poslušalci res uživali. Za popestritev pa je poskrbela igralka Irena Prosen in mladi glasbeniki. V spomin na tekmovanje smo tekmovalci dobili knjižice z naslovom Tristo narodnih. Ta danje bil za vse uspešen. Med nami so se spletle nove prijateljske vezi, ki se bodo še bolj utrdile na našem ponovnem srečanju v Mo-ziiju. Polona Kolenc, 8.Č OŠ II. grupe odredov Moziije MERCATOR Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Moziije OB JAVU A prosta dela in naloge v TOZD TRGOVINA GOSTINSTVO: 1. Poslovodja trgovske poslovalnice v Šmartnem ob Dreti 2. Kuhar — natakar za gostilno v Gornjem gradu 3. Natakar za nadomeščanje po Zadrečki dolini 4. Snažilka s 4-umo zaposlitvijo za gostilno v Lučah 5. Kuhar — natakar za bife v Bočni — za določen čas V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB V MOZIRJU: 6. Organizator AOP Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in imajo: pod 1: poslovodsko, komercialno ali šolo za prodajalce in najmanj tri oz. pet let delovnih izkušenj; pod 2: gostinsko šolo, poklic kuharja ali natakarja, 3, 5: delovne izkušnje zaželjene; pod 4: končana ali nedokončana osnovna šola, bivališče v Lučah ali bližnji okolici; pod 6: visoka ali višješolska izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri, tri leta delovnih izkušenj, znanje dveh svetovnih jezil ov, od teh vsaj pasivno angleško, poznanje višjega programskega jezika. Poskusno delo pod 1 in 6 bo trajalo tri mesece, pod 2,3 in 5 dva meseca in pod 4 en mesec. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba zadruge do 3. aprila 1988. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po poteku roka za prijavo. Justina UGOVŠEK-BASTL YU 63342 Gornji grad 76 telefon: 063-842-009 atelje: Gornji grad 76 atelje: Moziije 50 • fotografija • fotomaterial • spominki Spominkarje, proizvajalce izdelkov domače obrti in dekorativnih izdelkov vabimo k sodelovanju. Naročila sprejemamo tudi za fotografiranje na matičnem uradu. Zahvala krajanom Bočne Družina Mlinar iz Bočne se zahvaljuje organizaciji KS Bočna in vsem krajanom Bočne za humano akcijo in pomoč pri odpravi požara, enako se zahvaljujemo vsem gasilskim društvom predvsem pa gasilskemu društvu Bočna in Gornji grad. Vsem iskrena hvala družina Mlinar iz Bočne. Vpočastitev Dneva žena je bilo tudi v naših delovnih organizacijah veliko prireditev. Na mnogih so nastopili otroci iz VVO Mozirje. Takole so zaplesali delavkam ZKZ Mozirje. Izpod Brdc Na sploh poznajo krajani premalo življenje v šolah, tu mislimo na tiste, v domačem kraju. Seveda imajo starši, ki svoje otroke šolajo v naših šolah dobre stike z njimi, manj pa o dogajanjih na šoli vedo ostali krajani. Zato je pobuda mozirske osnovne šole, da razpečajo otroci svoje glasilo »Izpod Brdc« med krajane, tembolj zanimiva. Glasilo je izvirno, tako po svojem izgledu, kakor tudi po vsebini. Prvo kaže pohvaliti zunanjo podobo, ki takoj in jasno opozarja na zahtevo mladih po lepšem in zdravem okolju. Brez dvoma je takšna zavest mlademu rodu zelo potrebna, saj je starejši ni znal ohraniti, še manj pa uveljaviti. Grafično je izvirna marsikatera stran v glasilu in treba je takšno znanje gojiti, namreč, danes smo priča mnogim tiskovinam, ki nimajo ustrezne oblikovne obdelave, kaj šele dobrega izgleda. Tudi to sodi k vzgoji sodobnega mladega človeka. Pohvaliti velja še posebno nekatere sestavke, ki so plod neposrednega razgovora z določenimi osebami. To je zahtevno pisanje, ki je za bralce tudi bolj zanimivo, kot drugi sestavki. Skratka, vsebina je zelo pestra in kar je posebej pomembno, mlada, kot so mladi ustvaijalci okoli tega šolskega glasila. A. V. Strelci za »Zlato puščico« ■ V mesecu februatju je bila po Osnovnih strelskih organizacijah končana LIGA tekmovanj z ^rgčno puško. Družinske ZLATE PUŠČICE po posameznih OSO so osvojili: STEBLOVNIK Toni — Mozirje, BRINOVŠEK Franc — Šmartno/D., ŽEHELJ Dušan — Bočna, STRNAD Henrik — G. grad in ŠIMENC Janko — Rečica/S. Dne 28.2.1988 pa seje 13 najboljših strelcev iz OSO udeležilo občinskega tekmovanja za Zlato puščico, kije bilo Tudi naš kraj je lep organizirano v Moziiju. Zmagal je ŽEHELJ Dušan — Sekcija Bočna s 521 krogi, drugi je bil STEBLOVNIK Toni — OSO Moziije s 508 krogi, tretji pa TROGER Tomaž — OSO Moziije s 502 krogoma. Najboljši trije strelci so si zagotovili udeležbo na regijskem tekmovanju za Zlato puščico. B. KRIŽNIK Skrb za kulturno izročilo Stopnja omike nekega naroda se zrcali tudi v bogastvu ljudskega izročila. Že od nekdaj so si zbiralci in opisovalci šeg, pregovorov, bajk in podobnega narodnega pripovedovanja prizadevali ohraniti naslednjim rodovom bogastvo prejšnjih. Mnogo lepih pesmi bi že zdavnaj šlo v pozabo, če bi ne imeli številnih učiteljev in drugih razumnikov, ki so po vaseh pridno popisovali, kar so starejši ljudje hranili v spominu. V naši dolini so si za reševanje te vrste kulturne dediščine prizadevali Janko Orožen, Fran Kotnik, Josip Korban, Franc Kocbek, Jože Lekše, Fran Hribernik, Žiga Laykauf, Franc Lekše in še bi jih lahko našteval. V novejšem času pa je svoje dijake spodbudil k zbiranju ustnega izročila tudi Lojze Zupan, ki je bil v letih 1955 do 1958 v Gornjem gradu prosvetni delavec. Lojze Županje bil v času, koje delal v Gornjem gradu že znan zbiralec pripovedk in mladinski pisatelj. Eden tistih, ki so za Zupanca zbirali gradivo je bil tudi inž. Alojz Plaznik, takrat dijak nižje gimnazije v Gornjem gradu. Lojze Zupanc, tako Alojz Plaznik, je bil med dijaki zelo priljubljen. Kaj hitro jih je navdušil za ljudsko omiko in izročilo. Posebno tiste, ki so bivali v dijaškem domu je pritegnil k delu. To so bili v glavnem dijaki iz solčavskega in lučkega predela. Mladi so torej sledili svojemu vzorniku in skrbno zbrali zanimive zgodbe, ki jih je nato Zupanc obdelal in izdal v knjigi Povodni mož v Savinji, založila pa Mladinska knjiga leta 1957. V njej je ohranjenih 22 pripovedk, vse pa se nanašajo na našo dolino. Seme je padlo na plodna tla, bi lahko rekli za Zupančeva prizadevanja. Literarna sekcija dijaškega internata v Gornjem gradu je izdala leta 1958 ročno pisano zbirko Almanah ljudskih pesmi. To je skromen snopič skrbno napisanih pesmi. Uredila sta ga Franc Mavrič in Alojz Plaznik. V uvodu so med drugim zapisali: »...Znano nam je, da ljudsko pesništvo tista tvornost, ki seje od početka razšiijala med ljudstvom iz roda v rod... Zanimivo pa je, da se ljudstvo še dandanašnji razvnema za ljudsko tvornost in se ob njej tudi ogreva. Nič čudnega! V njih se čuti vsa grenkoba ali naivnost življenja naših pradedov, zlasti pa je v njih zajeto tisto jedro iz katerega so pesmi pravzaprav nastale...«. Mladi ustvarjalci so duhovito zapisali, daje almanah tiskala tiskarna »z roko« v internatu, vsebuje pa predgovor, opombo in razlago besed, ki so zapisane v narečju in imena ljudi orisanih v pesmih: Pogumni lovci, Skopuh in Prepir. Prva pesem je bila ohranjena v Podvolovljeku, v njej je dosti duhovitosti o lučkih lovcih. Skopuh je pesem iz območja Bočne in Šmartnega ob Dreti, dočim opeva Pepir težave zakonskega življenja iz okolice Luč. V čemje vrednost Almanaha? Gotovo v tem, daje v njem ohranjenih nekaj starih dogodivščin, ki so v pikri in iskrivi obliki krožile med ljudmi. Dalje, ohranjena so različna stara imena za nekatere ljudi tistih dni, ki so se tako ali drugače zapisali med krajevne posebnosti, da ne poudarjamo posebej izrazja, ki je verna oblika časa, ki toni v pozabo. Vse to in še marsikaj bi lahko ob tem zapisali. Vsekakor gre mladim dijakom v takratnem gornjegrajskem internatu zahvala z njihov delež pri ohranjanju bogatega ljudskega izročila v dolini. Nekaj malega iz pesmi Pogumni lovci. »Bil je binkoštni ponedeljek, strah za lovce je velik, medved v Ru-harskih planinah, velik je kakor en bik. Rihar s Podvolovljeka naprosil je Tobakarja: spravi mi ti lovce skup, da bode večji hrup. Lovci smo se skupaj zbrali, žalostno slovo jemali, ker nobeden vedel ni, če do jutri še živi. Ženkice so jokale, ker so se za može bale, vsaka pros’la je Boga, da bi vdova še ne bla. Iskra se korajžen dela, po cesti jo naprej mašera, Bog ve kaj bi le počel, če bi medved predenj priletel. Akso gor na vrh jo krene, kjer najlažje ga zadene, on se ga pa nič ni bal, k’mu dolge noge Bog je dal...«. Iz vsebine je mogoče sklepati o duhovitosti Lučanov, ki so svojim vrlim lovcem v spomin skovali pesem, ki vsakega izmed vidnih članov zelene bratovščine dobro opiše. V pesmi torej ne smemo iskati pesniške sposobnosti, ampak ljudsko hudomušnost, ki ni poznala meja. A. Videčnik Iz mnogih krajev naše prelepe Savinjske doline smo že brali v Savinjskih novicah članke, zakaj pa ne bi enkrat prebrali tudi par besed od našega lepega Rajskega dola. To naselje je ob Savinji, je novo naselje, v bližini mozirskega Gaja, kjer je nekoč raslo tmovje in grmovje. Po vojni pa so se tu začele graditi stanovanjske hiše. V začetku jih je bilo le malo, sedaj pa je že kar lepo naselje. Kraj sam je popolnoma spremenil vo-jo sliko. Grmovja ni več, ampak so namesto grmovja nove hiše in vrtovi. Težko je bilo urediti vrtove, ker ni bilo zemlje, ampak je bilo le kamenje. Zemljo smo morali navoziti. Dobra volja in pridne roke pa so vse to naredile. Vse to smo si v glavnem zgradili s vojimi sredstvi, deloma tudi cesto, tako da imamo sedaj že nekaj let asfalt. Mnogo tujcev pa tudi domačinov se v poletnih dneh sprehaja po našem naselju. Balkoni so večinoma okrašeni z rožami različnih barv. Kdor je ljubitelj cvetja, se pri marsikaterem balkonu ustavi in občuduje cvetje. Tako se mora priznati, da je z delom pridnih rok iz grmovja zraslo stanovanjsko naselje. To naselje pa je že kar pred precej let dobilo ime Rajski dol. To ime se kar dosti uporablja. Nekateri ga uporabljajo tudi že v poštnih naslovih. Kadar bodo ulice imenovali, bi želeli, da bi za našo ulico to ime ostalo, ker smo ga že navajeni. Upamo, da bodo tisti, ki bodo v Moziiju ulice imenovali, upoštevali našo željo. A. S. »Zveze in razveze« Kulturno društvo »Franc Žmavc« iz Gornjega grada seje v mesecu februatju zopet izkazalo z novo dramsko uprizoritvijo. Tokrat so na oder postavili dramo Jožeta Moškriča »Zveze in razveze«. Dramsko delo je bilo napisano pred več kot petdesetimi leti in gornjegrajska uprizoritev je njena prva oderska uresničitev. To je pomembna ugotovitev, saj je tako gornjegrajsko gledališče v tem primeru stopilo v slovensko gledališko zgodovino. Dramo »Zveze in razveze« je režiral Franc Urlep, scena je delo Andreja Kurenta, v njej pa nastopa kar 15 igralcev in sicer: Alojz Mavrič, Vika Venišnik, Stane Rojten, Meta Tratnik, Lilijana Bele, Anka Rakun, Jože Venišnik, Minka Naglič, Rajko Zavo-lovšek, Milko Bezovšek, Jože Ramšak, Jože Tajnšek, Rado Filač, Toni Špeh in Marko Kolenc. Šepetalka je Martina Podpečan za luč pa skrbi Rudi Stakne. Zveze in razveze je ljubezenska drama o negotovosti mladih ljudi, na drugi strani pa je veliko družbene in socialne vsebine, vendar ne samo kmečke, ki prevladuje, ampak prikazuje tipično razdvojenost slovenskega človeka med kmetijo in med odločitvijo za delavski stan. V drami je poleg zaključne napete akcije v začetnem delu tudi precej razprav, ki pa so še danes sveže in zanimive. Gledališki kritiki, ki so si ogledali predstavo, niso skoparili s priznanji. Milan Dolgan je v svoji kritiki dvignil gornjegrajsko izvedbo in samo gledališko skupino že na profesionalno raven. Igralcem in igralkam se pozna, da imajo izkušnje in da se iz leta v leto usposabljajo. Njihova zmogljivost in ljubiteljska požrtvovalnost je prav presenetljiva. R. P. Pismo iz tujine Spoštovano uredništvo, spoštovani bralci Savinjskih novic! Oglašam se vam iz Miinchna. Začenjam s samokritiko, ki zadeva letno vzdrževanje TV antene Podvrh. Sem lastnik hiše, ki ima kot vse druge (25 — če se ne motim) priklop TV antene. Čeprav še nisem stalno naseljen in ne gledam TV, se mi zdi neprimerno, da bi bil opravičen dajatev oz. plačil, ki zadevajo celoto! Konec koncev smo anteno gradili s skupnimi močmi, zato naj jo vzdržujemo tudi skupno! (sicer zna priti do izgovorov: sploh ne gledam, TV je pokvarjen itd.), to pa se mi zdi malomeščansko. V kolikor sem informiran, gre za letni prispevek, ki znaša — da ne rečem smešno vsoto 10.000 din. Roko na srce — v ZRN znaša vsota za 5 programov dvomesečno 45 DM. Tudi električni ali telefonski priklop terja svoje—pa če kuriš, telefoniraš ali ne. Verjemite mi, da ne razmetavam z denarjem — saj marsikdo bo rekel »lahko njemu, ki ima devize«, toda temu ni tako. Trdo se moram boriti za obstoj, za marsikaj sem prikrajšan, pa kljub temu vztrajam. Apeliram na solidarnost, saj kot pravi stari pregovor »v slogi je moč«. Zato pošiljam prispevek 60.000 din. Vem, da so problemi, ki so mi kot »zdomcu« premalo znani, toda vedno sem vesel, ko pridem med vas, ko slišim domačo besedo, šumenje gozdov in rek, ki me spremljajo tudi v tujini Lep pozdrav in srečno! FRANC GLUK Uhaching ZRN Letošnja zima je bila tudi v Logarski dolini skopa s snegom. Pa vendar je bila v zadnjem mesecu smuka pri vlečnici zelo ugodna. Snega je bilo 50—60 cm, smučarske proge pa so bile dobro vzdrževane. Nemalo zaslug za to ima tudi novi teptalec snega. Toliko indijancev in indijank se je na pustni torek znašlo v nazorskem vrtcu. Od kod so prišli, ne ve nihče. Vemo le to, da naslednjega dne ni bilo nobenega več. Intervju s kužnim znamenjem Nič posebnega niso intervjuji z znanimi ali manj znanimi osebami moškega in ženskega spola, z ljudmi seveda, nisem pa doslej naletel na intervju s predstavnikom srednjega spola, s kužnim znamenjem recimo. Kaj zato, sem si rekel, ga bom pa sam naredil. Ker je — zanimivo, kajne? — tudi intervjuvanec bil za to, je razgovor med nama, dragi bralci, končno v Savinjskih novicah. Če hočeš v Gornjem Gradu interv-juvati kužno znamenje, seveda nimaš izbire. Edino, ki je bilo zgrajeno na Gornjegrajskem, je nekje na polovici poti med>Gornjim Gradom in cerkvijo sv. Florjana, ob poti na Menino torej. Vse ostalo o sebi naj raje pove samo, bo bolj zanimivo. Prisluhnimo razgovoru: »Oprostite, v nerodni situaciji sem se znašel. Besede tovariš oziroma tovarišica za vas ne morem uporabiti, njima ustreznega pojma za srednji spol pa, žal, iz njiju ne znam oblikovati.« »Zaradi tega si nikar ne delajte skrbi. Še najraje imam, da ini, enostavno rečete kar kužno znamenje, na kakršnekoli druge nazive prav nič ne dam.« »Hvala torej, kužno znamenje, verjemite, da se tudi meni zdi tako še najbolj prav. Če dovolite, bi kar prešel krvari. Prišel sem z razlogom, da bi vas intervjuval za Savinjske novice. Bralce bo prav sigurno zanimalo kaj o vas, vaša preteklost, vaše počutje, problemi in podobno. Vem, da niste vajeni dajati intervjujev, toda prepričan sem, da mi ga, zdaj, ko sem se potrudil sem gor, ne boste odrekli.« »Kje neki, zelo me veseli in počaščeno sem, da ste se spomnili name. Z veseljem vam bom povedalo kar vem. Toda, veste, leta, pa skleroza, oh...« Iskreno povedano, prav tega sem se bal. Kljub temu sem začel z že vnaprej predvidenimi vprašanji. Na intervju s predstavnikom srednjega spola se je pač treba malo pripraviti. »Upam, da ne bom izpadel neolikan, če vas vprašam, koliko ste stari. Veste, nevljudno bi bilo, če bi to vprašal neko žensko srednjih let, za vas pa, oprostite, ne vem, nimam prakse.« »Tudi vaša skrb je povsem odveč. Me, stare zgradbe, se svojih let prav nič ne sramujemo. Nasprotno, ponosne smo nanje. Ni sicer lepo od nas, toda povem vam, novejše zgradbe, stanovanjske bloke še posebej, prav zaničujemo. Vse to je na hitro in slabo zgrajeno, nas pa so vaši predniki zgradili tako rekoč za večnost. Seveda je zdaj od vas ljudi odvisno, koliko bomo dočakale v praksi. Brez vzdrževanja vendar ne gre. Navsezadnje bi se tudi vaše življenje brez vzdrževalcev — zdravnikov, veliko prej izteklo.« Priznati sem si moral, da je pravzaprav bolj zvito in pametno to znamenje kot sem si prej upal o njem misliti. Ne bi si mislil, da bo znalo tako napeljati vodo na svoj mlin. Že kar ob prihodu sem namreč opazil, da z njegovo streho nekaj ne more biti v redu. Resda je bila pokrita s polivinilom, toda pod njim je bila kaj klavrna streha, kar sem sčasoma ugotovil. Nisem namreč hotel biti neolikan in buljiti vanjo kot tele v nova vrata.. Šele, koje samo načelo ta problem, sem se lahko bolj mar vzel njegove strehe. V besedo mu seveda nisem mogel seči — svoje starosti mi namreč še vedno ni povedalo — kajti brez predaha je nadaljevalo: »Poglejte me, poglejte mojo streho. V njej je moja usoda, moje življenje, pa vidite, kakšna je. Lani, pred začetkom zime sem spet trepetalo za svoje življenje, a seje vendarle tudi takrat vse dobro izteklo. Že drugič. Se še bo kdaj? Rado bi bilo optimist, pa mi vedno ne uspe. Saj razumete, življenje je le eno.« »Razumem vas, razumem, tudi dejstva, da ste edino na Gornjegrajskem, se prav dobro zavedam. Iskreno upam, da bo ta članek priporno* gel, da pravočasno poskrbijo za vašo streho.« »Zares ne vem, kako se yam bom oddolžilo, če bo, kot upate, res kaj iz tega. Seveda pa sem dolžno vso zah- ■ valo tudi Gornjegrajčanu, ki meje že pred zimo 1984/85 rešil propadanja. Pokril me je s polivinilasto folijo, ki pa je pod vplivom ultravijoličnih žarkov začela lani na prisojni strani strehe razpadati. V mojo notranjost in po telesu jp ob deževjih spet začela teči voda. Cez leto me to ni motilo, še-« hladilo meje, toda, kot sem že reklo, tik pred zimo mije pa vendarle šlo že pošteno za nohte. Na srečo ta isti človek ni pozabil name. Polivinil mije še pravočasno zamenjal. Veste, zgradbe smo pozimi strašno občutljive na mokroto. Ko namreč nastopi mraz, nam v takem primeru začne najprej-* odpadati koža, nato pa še tkivo. Do» gotrajno izpostavljenost vremenskim vplivom nas sčasoma povsem uniči. Ostane le kup kosti, vi jim pravite kamenje. Joj, joj, kaj vse mora kužno znamenje prestati na tem svetu.« »Potolažite se vendar, precej upanja je, da se vas bodo po vsem tem le usmilili. Najbrž res ne zaradi vas, prej zaradi sebe, toda ne ženite si tega k srcu. Dosegli boste, da vam naredijo novo streho, drugo pa tako ali ako ni važno.« »Saj imate kar prav, vseeno pa mi kljub temu ne more biti. Stoletja nazaj — priznati vam moram, da ne vem, koliko sem staro — so lepa* skrbeli zame, zdaj pa, kot da za Gorn-jegrajčane ne obstojam več. Verjemite, to boli.« »Z vso pravico ste lahko ogorčeni, toda, kot sem že rekel, upate lahko na boljše čase. Več optimizma vam torej želim. Pomirite se, kajti, prepričan sem, še veliko stoletij boste dočakali. V zvezi s streho pa bi vas prosil za uslugo.« »Kar brez zadrege, če bo le v moji moči, vam bom ustreglo.« »Kot ste že rekli, vas niso ljudje še nikoli tako zanemarili kot zadnja leta. Vendar sem prepričan, da vas zanamci ne bodo. Bolj bodo znali ceniti in spoštovati vse kar je staro, z izjemo tistega, kar ni že za današnji čas neustreznega naredimo in pri tem za prazen nič razmetujemo denar kot da gre za nič vreden plevel. Prosim vas torej, da ne bi zanamcem, če vas bodo slučajno kdaj intervjuvali, povedali, kako nemogoči ljudje sipo živeli v, 80-ih letih 20. stoletja. Že tako ali tako bo za nami ostalo dovolj dokazov, da so nam bile glave bolj v okras* kot za to, da bi z njimi delali pametne in za kraj koristne zaključke.« »To vam vsekakor lahko obljubim. Če že zaradi drugega ne, predvsem zato, ker vem, da bom do takrat že vse to pozabilo. Veste, nisem vam, še omenilo, zelo sem sklerotično.« »Hvala. Hvala tudi ker ste si vzeli nekaj časa zame. Kar se pa spomina tiče, se za svoja leta res kar držite.« »Veselilo meje, če sem vam s tem kaj ustreglo, sicer pa nimam nobenih obveznosti.« »Lepo pozdravljeno.« "**. »Hvala, tudi vi.« »Ob, oprostite, še nekaj, skoraj bi pozabil. Kakšno kritino bi si želeli?« »Leseno, leseno, takšno kot je sedaj. Iz macesnovih deščic, ne skodel, takšnih, s kakršnimi je pokrita cerkvena kupola. Ker jih je tam še veliko ostalo,-* sem prepričano, da jih zame ne bodo odrekli. Seveda naj bi bile prav tako globinsko zaščitene. Če se nekaj dela, naj se naredi tako kot je treba. Najbrž Gomjegrajčani niste tako bogati, da bi si lahko privoščili poceni izvedbe.« »Torej zdravo.« »Zdravo.« ’*>-* J. M. ^zaWrej^Jclairsiaj >redp5oyfeas^lievžaia! S takimi oglasi so zvabljali naše ljudi v tujino Tudi v naši dolini je bilo veliko ljudi, ki so šli s trebuhom za kruhom tja v daljni svet. Številni so iskali sreče v zapadni Evropi, kjer se jih je največ zaposlilo v rudnikih Francije, Belgije in Nemčije. Izpeljevanje je pomenilo zelo tvegano odločitev, saj so dejansko ljudje šli v neznano. Najtežje je bilo za prve, ki so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in še prej iskali kruh v tujini. Marsikdo se bo vprašal zakaj so pravzaprav ljudje zapuščali svoje domove, prodajali na dražbah svoje premoženje in se podajali v tako negotovost, kije za marsikoga pomenila propad. Že večkrat smo orisali stanje na naših kmetijah po kmečki odvezi, ki je podanikom zemljiške gosposke sicer prinesla svobodo, vendar je ta bila za marsikoga predraga. Posestva so se množično zadolževala, saj kmetje niso imeli denarja za plačilo dela odškodnine za prevzeto posestvo, pa tudi dedni zakon je silil prevzemnike posestev v obup. Povrhu vsega je kmet neuk gospodarjenja za trg, imel še velike težave s prodajo pridelkov, les pa tiste čase ni imel ustrezne cene. Posledice takšnega stanja so bile za kmetijstvo uničujoče. Po nekaterih virih je na tisoče kmetij prišlo na boben (dražbo). K temu moramo dodati še velik presežek delovne sile, ki ni našla zaposlitve doma, saj ni bilo daleč naokoli tovarn, ki bi zagotavljale ljudem skromen kruh. V takih časih so bili ljudje v celoti prepuščeni raznim izkoriščevalcem doma, še bolj pa v tujini, ki so dobesedno trgovali z delavci. • Tako beležimo prvi val izseljevanja sredi prejšnjega stoletja, drugega pa v prvem desetletju dvajsetega veka. V naši dolini so se najprej izseljevali iz predela Zadretja, kasneje pa že tudi iz višjih delov Savinjske doline. Daje bilo naših ljudi veliko v Ameriki, je sklepati iz zapisa Laykaufa, ki trdi, da so takoj po prvi svetovni vojni »bogato priskočili na pomoč naši Amerikanci«. Pomagali so lajšati 'pomanjkanje, ki je bilo posledica dolgoletne izčrpavajoče vojne. Skratka, izseljenci so prijeli za vsako delo, tisti, ki so v tujini našli skromen kruh, so vabili na daljno pot še sorodnike in znance, no in o tem bomo spregovorili nekaj več. Na Ljubnem je bilo najdeno nekaj pisem domačinov, ki so se izselili v zadnjih letih prejšnjega stoletja. Tako pišejo starši svoji hčerki, kije še živela na Ljubnem, da je bilo precej razmišljanja, če bi jo vabili v Ameriko. Pomembneje sporočilo o tem, daje starši nikakor ne silijo k odločitvi, da zapusti dom,«... ako tako ni volja tvoja, kir tukaj kirobodi griva, da sem pride...«, tako sta zapisala starša. Dal je je zelo značilno tole »...to ti povem da če se ne občutiš prav zdrava da ti se ne spravljaj sem in tudi ti povem da luštniga časa ne boš imela veliko tukaj...«. Tako je v nadaljevanju še zapisano »...kir mama meni zmirom tisto prigovarja da bi rajši hodila v planino kakor da je tukaj...«. Če pa bi se hčerka Micika, tako je bilo ime naslovnici pisma, le odločila za »rajžo«, potem ji svetujejo, da »daj vse na licitirnugo, samo fecele in antvele vzami seboj, pa eno ta boljšo va-jšenco, kir jo boš strašno nucala...«. Med nasveti v primeru potovanja v Ameriko najdemo še: »...tudi ti povem če bi ne bilo prave drušne za tebe se tudi ne podaj na rajžo, da bi se tebi kaj slabega zgodilo se vseh sort lumpi vozijo sem v Ameriko...«. Dalje opozarjajo Miciko na skrb za dom, ker če se doma kaj slabega zgodi, jih ne bo videla več in dodajajo: ...»le spomni se kaj ti pišem...«. In prav zanimiva je želja ,da v primeru če pride Micika v Ameriko, naj prinese s seboj kamen za brusiti ... »kir tukaj se ne dobi taka reč«. V pismu z dne 22. 2. 1905 pa pišejo o poti preko luže takole: »Hodili smo 14 dni pa moije je bilo zelo mimo, samo na šif smo tak prišli, kir tako vozi kakor tiste šaj-terge kojih Kranci imajo na cesti pa še tiste bolj gredo kakor ta šif«. V nadaljevanju svarijo, da si ne bi kdo izbral prav te ladje za pot, ker... »ko smo bili na šifu so trije dečki umrli« in opozaijajo, da mora na pot »trdna«. Očitno mislijo na Miciko in kot vse kaže so to pismo pisali znanci, ki so potovali v Ameriko za Micikinimi starši. Iz datuma pisma bi bilo mogoče sklepati, da gre za razdobje devetih let, ki ločujejo prvo opisano in drugo pismo. Vsa pisma, ki so na voljo, so odposlana iz kraja Milwauke. Tako pisava, kot vsebina potrjujeta domnevo, da so bili pisci razgledani ljudje, da pa so očitno bili skromnega porekla, saj je mogoče sklepati iz enega najdenih pisem, da gre za najemnike. Govor je namreč o najemnini za »kvartir«, ki ni bil po volji staršev Micike, zato soji odsvetovali takšno preselitev. Pri tem sojo opozarjali na poštenost in bogaboječnost, ki da bi bila ogrožena, če bi se preselila k družini, o kateri je bil govor. Tudi ne manjka grožnje, da v primeru, ko ne bi sledila opozorilom, preneha podpora iz Amerike, pa tudi vez med njimi se bo pretrgala... Ko smo na Ljubnem ugotavljali za katero od družin gre v primeru navedenih pisem, smo naleteli na težave, ki so pač v zvezi z odmaknjenim časom dogajanja. Vendar pa lahko sklepamo, da gre za Marijo Benda. Kot smo lahko ugotovili, so bili njeni starši v Ameriki (Milwauke), sama pa ni nikoli potovala preko luže. Ob koncu še to, pisci pisem rabijo izraze, ki so bili v rabi tiste čase. Tako naletimo na besedo »anzece«, kar naj bi po mnenju nekaterih Ljubencev pomenil ročno narejen čipkasti vložek, ki so ga radi nosili tudi moški na srajcah. Dalje »fecele«, kar pomeni množino za besedo ruta. Zelo zanimiv izraz je »vajšenca« in predstavlja vzglavnik. »Heklan gvant« je bila kvačkana ženska obleka. Poleg teh izrazov najdemo v pismu domača imena raznih družin, ki so že izumrle. A. Videčnik Pred sedemdesetimi leti.. Dolgo je že tega, ko so naše ženske po dolini zbirale podpise za odcepitev južnih Slovanov od takratne monarhije Avstrije. Natančno sedemdeset let mineva od sprejetja »manjiške deklaracije«, ki je bila uvod v široko gibanje za svojo državo med našimi narodi. Teklo je že tretje leto velike morije in naši možje so trumoma padali za cesarsko slavo in tuje gospodaije. Vojna sama je zahtevala izredne žrtve, ne le med vojaki, tudi zaledje se je izmozgavalo do krajnih možnih mej. Stalne rekvizicije živeža so kmetije slabile, tembolj ker je na njih zaradi vpoklica moških, primanjkovalo delovnih moči. Leto 1917 je bilo nekak vrh trpljenja. Takrat pa seje večina poslancev naših narodov pod Avstrijo združila v Jugoslovanski klub, kije 30. maja 1917 sprejel takoimenovano majsko deklaracijo. Vsebina je bila naravnana v glavnem na zahtevo po skupni neodvisni državnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so živeli v monarhiji. Zaradi razmer tistega čas, so poudarjali, da bi naj ti narodi še naprej živeli pod vladavino Habsburžanov, vendar združeni. Ali dobesedno: »...kjer živijo Slovenci, Hrvati in Srbi samostojno, prosto vsakega narodnega gospostva tujcev...«. Razmah zamisli o svoji državi je bil zelo hiter, saj so narodi in ljudje na sploh bili že dokraja izčrpani, tako zaradi vojne, kot zaradi stalnih raznarodovalnih pritiskov. Začelo se je zbiranje podpisov med ljudmi. Oblasti seveda takšno dejavnost niso gledale prizanesljivo, posebno ne v tistih predelih, kjer so bile posamezne občine delno nemško obarvane. Dogodki so se hitro vrstili. Če je v začetku dunajska vlada gledala na delovanje Jugoslovanskega kluba podcenjevalno, je avgusta 1917 vendarle povabila njegove poslance k sodelovanju v vladi. Seveda so ti to odločno odklonili, postali pa so zelo dejavna opozicija. Sredi leta 1918 so mogočni tabori v podporo državni osamosovjitvi naših narodov opozorili na množičnost ljudskega gibanja. Čutiti je bilo tudi odpore v armadi, znanje upor v slovenskem polku številka 17 v Judenburgu, kjer so voditelje upora neusmiljeno pobili. Avgusta 1918 so v Ljubljani ustanovili Narodni svet kot politično telo Slovencev, septembra v Zagrebu pa tudi Narodno veče Slovencev, Hrvatov in Srbov. Takratni cesar Karl je na vsa ta prizadevanja odgovoril z manifestom v katerem zagotavlja »po volji naroda« zvezno državo Avstrijo, vendar pa je Narodno veče manifest odklonilo. Že 30. oktobra 1918 so v Ljubljani ustanovili narodno vlado za Slovenijo. Dan kasneje pa objavi Narodno veče ustanovitev države Slovencev, Hrvatov in Srbov območja nekdanje Avstro-ogrske države. Tekla so tudi pogajanja za združitev južnih Slovanov in tako je L decembra 1918 bila v Beogradu razglašena združitev države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Črnogorci in kraljevino Srbijo v enovito državo pod žezlom Karadžordževičev. Deklaracijsko gibanje je krepko zajel otudi naše kraje in o tem nekaj več v nadaljevanju. Županstva v naši dolini so seveda bila zavedno slovenska, zato so brez izjema vsa z izjavami in sklepi občinskih odborov podprla majsko deklaracijo. To so storile tudi vse župnije, ki so dejavno podpirale narodno gibanje. Obsežno so zajeli ljudstvo v podpisovanje izjav za deklaracijo, seveda je tu najbolj izstopala volja žensk, saj moških še ni bilo z vojne. No in kaj so uspeli v dolini za podporo osamosvojitve? Zanimive so pole za zbiranje podpisov in pripombe na njih. Sv. Frančišek na Stražah (Radmirje). Podpise je zbiralo Bralno in izobraževalno društvo in pole zaključilo L L 1918. Na poli najdemo zanimiv pripis: »Boga daj ter sreča junaška kmalu v tem rešitev«. Podpisalo je vsega 258 žensk in 117 moških. Na koncu pole je pripisala Rozalija Ugo-všek,_ki je očitno vodila zbiranje podpisov: Živela Jugoslavija, živela svoboda!« Radmirje in vsa okolica Ksaveijanska. Podpise je zbirala Franica Ermenc in jih zbrala 312. Občinski odbor v Solčavi je na svoji seji 13. decembra 1917 podprl delo Jugoslovanskega kluba in prizadevanje za svobodno državo in smatral da »stoletja teptani in trpeči narod jugoslovanski zre danes s ponosom in zaupanjem na svoje zastopnike«, podpisal je župan Jože Podbrežnik. V Bočni so naprimer zapisali: »Z veseljem in navdušenjem za svobodo, tolikanj po krivici zatiranih Slovencev pristopimo vsa dekleta in žene iz Dele in okolice k deklaraciji Jugoslovanskega kluba«. Županstvo Bočne je izreklo vso podporo delovanju Jugoslovanskega kluba in se izreklo za majsko deklaracijo. Dopis je bil odposlan 28. L 1918 in ga je podpisal župan Anton Lenar. V Novi Štifti so zbrale ženske kar 338 podpisov in v celoti podprle delovanje Jugoslovanskega kluba in majsko deklaracijo. Zanimiv je dopis iz Nazareta (Nazarij). Naslov ima Zglasitev za Jugoslavijo. V nadaljevanju piše: »...žene in dekleta zahtevajo, da se prejkoprej vsi Jugoslovani združijo v samostojno državo...«. Podpisov pa je bilo 122. Močno je bilo gibanje v občini Kokarje. Za deklaracijo je podpisalo kar 452 žensk. Občina Mozirje—trg je 20. 1. 1918 poslala dopis v katerem med drugim piše: »Zastop trga Mozirje majniško deklaracijo z viharnim odobravanjem na znanje vzame in se naši poslanci poživljajo, da vstavijo v uresničevanje tega sklepa vse svoje moči...«. Podpisali so, kot zapisnikar Žiga Laykauf, župan Ivan Veit in svetovalec Breznik, priložili pa zbranih 661 podpisov. V Solčavi so ženske zbrale 197 podpisov in poslale pismo v katerem med drugim pišejo: »Slovesno izjavljamo, da smo za deklaracijo. Naši možje, sinovi, očetje in bratje trpijo na bojiščih, nam pa tudi doma vojska nalaga težka bremena... Hočemo neodvisno, samostojno, zedinjeno Jugoslavijo«. V občiniwMozirje—okolica so zbirale podpise za Šmihel Reberšakova, za Loke Marija Močnik, v Ljubiji Marija Brino-všek, v Lepi njivi Neža Konečnik. Zbrale so 196 podpisov. Ljubno je pokrenilo veliko akcijo za podpise, kar 457 žensk je na ta način podprlo deklaracijo. V pismu priloženemu podpisom so zapisali: »...Tudi me lju-benske Šlovenke slovesno izjavljamo ter pred širnim svetom priznavamo, da želimo ujedinjenje našega slovenskega-hrvat-skega in srbskega naroda... Usodepolna vojna nam s kruto silo grabi naše ljubljene može, očete in brate, a doma nas napadata beda in trpljenje«. Pismo je podpisal Venčeslav Jastrobnik, vojni kurat in kaplan na Ljubnem. Ne kaže ponavljati izjav drugih občin in skupin, saj so v bistvu vsebinsko podobne, namreč izražajo navdušenje nad ustanovitvijo nove, neodvisne države, ki bi tako prekinila stoletno podrejenost tujcem, ki so po svoje krojili usodo naših ljudi in naroda. A. Videčnik Iz Lekšetovega gradiva o splavarstvu V prejšnjih dveh nadaljevanjih je bil objavljen zapis Jožeta Lekšeta (1901 —1978) o planšarstvu na Gornjegrajskem, in to iz zapuščine, ki jo hranijo v arhivski zbirki Kulturne skupnosti Mozirje. Večina uporabnih Lešketovih zapiskov je bila že objavljena, in sicer predvsem v Kotnikovem zborniku leta 1956; tu stajih upoštevala (sicer le delno) v svojih člankih o zgornjesavinjskem splavarstvu Franc Hribernik in Branko Zemljič. V Lešketovi zapuščini je ohranjeno tudi gradivo z naslovom O splavarstvu v Gornji Savinjski dolini. Nabrano je bilo ob koncu 40. in v začetku 50. let. Za tukajšnjo objavo so izbrani manj znani in doslej neobjavljeni odlomki. Pravopisno so nekoliko prirejeni, manj znane stvari pa so pojasnjene v opombah. V poševnih oklepajih so moji dodatki v Lešketovem besedilu. 1. Po pripovedovanju Franca Baču- na, po domače Miglačevega Franceljna, na Ljubnem: Po Savinji, Dreti in pritokih so plavili do Mozirja in Letuša letno 80.000 do 100.000 platanic (1). Letno je šlo po Savinji približno 1000 flosov (2), po Dreti pa 400, in sicer največ rezanega lesa (tri četrtine); ostalo je bil tesan les. P :zan (vodni) flos ima okoli 12 kubičnih metrov. Tesan flos ima 8 kubičnih metrov in na vrhu še 8 do 10 kubičnih metrov »obloženega«, torej skupaj okoli 18 kubičnih metrov. Žagani flos meri 2,5 kubičnega metra. Leta 1908 so začeli voziti metrsko robo; do takrat so vozili robo po klaftrski meri (3,8 kubičneag metra /je ena klaftra/). 2. /Janez/ Rakun, po domače Kos, iz Varpolj pravi, da je pred prvo svetovno vojno vozil okoli 60 flosov, po vojni pa okoli 100 flosov letno. Grušoveljska stur-ga, kije najmočnejša (ima 20 žag), je zrezala letno od 80.000 do 100.000 platanic. Žage venecijanke so rezale noč in dan. Okoninska struga s svojimi žagami je dala bolj malo lesa. Vrbovec (3) je zrezal letno okoli 100.000 platanic. Iz Luč in Solčave so plavili letno okoli 200.000 platanic. Pri tem pa ni vštet les, ki gaje plavil Vrbovec. Žagmešter (4) je dobil 3 krone od enega Žaganega flosa pri hrani. V enem tednu je zrezal na venecijanki 3 žagane flose. Največ trt za vezanje flosov so nabrali na Ljubnem, večinoma brezovih, le malo je bilo hrastovih. Nabirali sojih največ od jeseni do pomladi. Butara (60 trt) je stala 40 do 60 krajcaijev. Po Kosovem mnenju je šlo po vodah Gornje Savinjske doline /letno/ gotovo okoli 300.000 platanic in okoli 2000 flosov. Dokler ni Acenta postavil žage v Nazarjah, je graščina (to je uprava škofijskih posestev) prodajala les kmetom, ti pa flosaijem. V Beograd so vozili že okoli leta 1885. Kotnik v Grušovljah je vozil v Kalafat (5). Domaje stal žagni flos okrog 20 goldinarjev, v Pančevu in Beogradu pa 26 do 36 goldinarjev. Flosar je dobil za vožnjo do Celja en goldinar, do Radeč 2,50, do Zagreba 8 do 10 goldinarjev, do Roglice (Rugvice) prav toliko, do Mitroviče 25 do 30 goldinarjev. Za vezanje vodnega flosa je dobil delavec skraja en goldinar, pozneje 1,50 do 2 goldinarja. Navadno so vezali trije skupaj in so v enem dnevu navezali 3 do 4 flose. 3. /Franc/Ermenc, po domače Apat, z Ljubnega, star okoli 80 let: Za vožnjo do Kalafata in nazaj so rabili 5 do 6 tednov. Bila je naporna zaradi »džerdapov« in »kazanov« (6). Zato so splav—njivo (7) v Beogradu v Adi močneje utrdili. Š seboj so že od doma peljali na splavu čoln, ki so ga na vožnji v Kalafat pošiljali naprej kupovat hrano (8). Nekateri so vozili tudi v Bistreč in Karabijo (9), to je malo dalje od Kalafata. Znani trgovec v Kalafatu je bil Jonita Marinku. V Kalafat so vozili Petrin in Flere s Pobrež, z Ljubnega pa Kolenc, Filež, Režov in Batelj. Pravi, da so v Romuniji takrat imeli še kar zemunice (10), da so se videli le bolj dimniki. Žagni flos je stal doma 20 do 24 goldinarjev, v Kalafatu pa 50 goldinarjev. V Kalafat so pričeli voziti po letu 1878(?), prenehali pa okoli leta 1890. Nekaj časa so morali od lesa, ki so ga vozili v Kalafat, plačevati carino in so za vsako blago tehtali po eno desko. Zaradi tega tehtanja so vozili po nekaj posebno suhih desk vsake vrste, da bi bilo čim manj carine. OPOMBE: (1) Hlodov (narečno). — (2) Splavov (narečno). —{3)Mišljenja je žaga v Nazarjah. — (4) Žagar, žagarski mojster. — (5) Torej v Calafat (izg. kalafat) v Romuniji. — (6) Đerdap pomeni »vrtinec, tolmun, brzico«, kazan pa »kotel« (v srbohrvaščini, kamor je oboje prišlo iz turščine). Oba naziva se kot lastni imeni uporabljata za skalno sotesko na današnji jugoslovansko-romunski meji. — (7) Več manjših splavov, povezanih v enega velikega, ki je bil »velik kot njiva«. — (8) Lekše na tem mestu piše: »Treba /je/ še ugotoviti, kje so izdelovali čolne; nekaj se mi sanja, da menda v Nazarjah.« -— (9) Gre za romunski mesti Bistretu (izg. bistrecu) in Corabia (izg. korabija). — (10) Zemunica je srbohrvaški izraz za »zemljanko«, v tla vkopano bivališče. Uvod in opombe Peter Weiss Izseljenci iz naše doline. Sestavili so moški pevski zbor, delujejo pa v mestu Aumetz. Veterinarsko dežurszvo 21. 3. do 27. 3. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 28. 3. do 3. 4. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 4. 4. do 10. 4. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 11. 4. do 17. 4. Sturm Bojana, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017, 857-722 18. 4. do 24. 4. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 Dežurna služba Elektro Celje nadzorništvo Nazarje za mesec april 88 Od 28. 3. do 3. 4. Tratnik Franc, Pustopolje, te. 831-263 Od 4. 4. do 10. 4. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 1L 4. do 17. 4. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 18. 4. do 24. 4. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 25. 4. do 1. 5. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. Kino »Dom« Mozirje v mesecu aprilu 2., 3. BOGASTVO CARJA SOLOMONA — ameriški film — avanturistični Glavne vloge: Richard Chamberlein, Sharon Stown 5. VIHRAVI FANTJE — ameriški film — avanturistični Glavne vloge: Daniel Hirch, Kelli Maronew 7. VRNITEV GODZILE — japonski film — znanstvenofantastični Glavne vloge: Keidžu Kobajaši, Ken Tanaka 9., 10. POLICIJSKA PATROLA — ameriški film — komedija Glavne vloge: Linda Blair, Paulsen Morgan 12. ČETRTA NORA MISIJA — avstralski film — akcijski Glavne vloge: Sam Hui, Karl Maka, Sally Yeh 14. SVOBODNI — ameriški film — komedija Glavne vloge: Brian Genees, Carin Wood 16., 17. GUNISI — ameriški film — avanturistični Glavne vloge: Shean Astin, Jeff Koen 19. ODISEJA V VESOLJU 2010 — ameriški film — znanstvenofantastični Glavne vloge: Roy Scheider, John Lithgow 21. MAŠČEVANJE PERNATE KAČE — francoski film — komedija Glavne vloge: Colonges 23., 24. REMO WILLIAMS NEOBOROŽEN IN NEVAREN — ameriški iflm — akcijski Glavne vloge: Fred Word 26. 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI — ameriški film — detektivka Glavne vloge: Jeff Bridges, Rosanna Arquette 28. NAPAKA SUŽNJE — italiajnsk ifilm — erotični Glavne vloge: Laura Gemser 30. 1/5. POLTERGEIST — ameriški film — znanst.-fantastična grozljivka Glavne vloge: Craig T. Nelson, Jobeth Williams Kino »Jelka« Nazarje v aprilu 2.—3. ELIMINATOR, ameriški film — spektakel 6. SRCE IN VEZI, italijanski film —avanturistični 9.—10. KIBORG, italijanski film — avanturistični 13. ČRNA AFRODITA, zahodno-nemški film — erotika 16.—17. PORKYS II., ameriški film — zabavni 20. DOVOLJENJE ZA VIKEND, ameriški film — komedija 22.-23. ZADNJA VOJAKOVA NALOGA, ameriški film — akcijski 27. KRVAVA SVOBODA, ameriški film — kriminalistični 30. IV,—L V. VOJNA IZGUBLJENEGA SVETA, ameriški film — avanturistični Kino Gornji grad v aprilu 2.—3./4. MEDENI MESEC, kriminalni 9.—10./4. PRIKAZEN IZ MOČVIRJA, znanstvneo fantastični 16.—17./4. SEKS V VISOKEM DRUŠTVU, erotski 23.—24./4. ŠKANDAL V DRUŽINI, komedija 30. 4,—L 5. PUSTINJSKI LEV, zgodovinski Nove knjige v občinski knjižnici I. LEPOSLOVJE: Zbirka Hram: Zidar: Sveti Pavel, Jalen: Ovčar Marko, Pregelj: Plebanus Joannes, Tavčar: Visoška kronika, Bartol—Alamut, Kvas, J.: Pripotovanja, Štih: Kratke in izmišljene zgodbe iz let 1941—45, Okudžava: Potovanje diletantov, Stevens: Cagney&Lacey, Na pragu tretjega tisočletja, Bringsvaerd: Luna otroštva, Lapierre: Mesto radosti, Holt: Demonski ljubimec. II. STROKOVNA LITERATURA: Kitzinger: Rojstvo, Kos: Primerjalna zgodvOina slovenske literature, Vrišer: Uniforme v zgodovini, Trate in grmovnice, Hass: Zmaga v želodcu, Brajša: Očetje, kje ste?, Žmuc-Tomori: Klic po očetu, Sajisbury: Dolgi pohod, Jug-Kranjec: Slovenščina za tujce, Korun: Reke, soteske, brzice, Šetinc: Okoli sveta do samega sebe, Trstenjak: Pastoralna simfonija, Horvat&Magajna: Razvojna psihologija, Poglavja iz pedagogike, Rosenberg: Odkrivajmo sombole, Rupel: Otroci in starši, Lunin setveni koledar, Zgonec/Vzpenjalke in ovijalke. III. MLADINSKA LITERATURA: Zbirka Zlata knjiga: Dumas: Črni tulipan, Lindgren: Erazem in potepuh, Edne: Ringo Star, Curwood: Kazan, volčji pes, Dolinar: Dvojne počitnice, Lobe: Mali, jaz sem jaz, Pregl: Smrka in njegovi, Muster: Črni kavboj, Muster: Zimsko veselje, Muster: Gusarji, Strniša: Lučka Regrat, Milčinski: Trdoglav in Marjetica, Filipovski: Šola smučanja v stripu, Simčič: O ptički, kije ukradla zlato jabolko (dramski tekst)