Stev. 11,__ Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Urednico : Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nadrfr. — V* dcrtd na) se pošiljajo nredništvi Usta. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vratajo. tećiiatei] in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti". - Tisk tiskarne .Edinosti«, vpisane zadnje « omejenim pctostvom v Trstu, ulica Sv. Frančifta Asitkega SL 20. Teiefon uredništva in uprave fcev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24*— za po) leta................. "J— za tri mesece ........... Za nedeljsko izdajo za celo leto • . . 520 za pel kU • 2*60 V Trata, v Letnik H. VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vta Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ......... ...... mm po 20 vla Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadatjna vrsta............, 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravt .Edinosti". — Plača In toži se v Trstu. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulld Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Pofitnohranilnični račun št 841.652. Uspehi naših motornih baterl] in trdidavskesa topništva u Galiciji. Na auinem boJiitu nI nemških tet. - Turiko-angMkl boli. - NaJvišie cene moke in kruha v Trstu. Položni o Galiciji In RoipatllL DUNAJ, 19. (Cenzurirano.) Ob Nldi In v ozemlju med ustjem Dunajca in Gor-licami se vrše hudi artiljerijski boji-Smatrati jih je treba za pripravljajoče akcije. Boj se vrši posebno s težko artiljerijo. V enem zadnjih poročil ruskega generalnega štaba se omenja zelo veliki kaliber, s katerim obstreljujejo ob Du-najcu Avstrijci ruske položaje. Mišljene so tu pač naše 30-5 centimeterske motorne baterije, ki delujejo ob Nldi In tudi ob dolnjem Dunajcu. Zaradi bližine trdnjave Krakovega smo v ugodrcn položaju, da uporabljamo tudi težke trd-njavske topove, katerih dalekosežnost in učinek, obenem s silnimi motornimi baterijami nam zajamćuje pridobitev artiljerijske premoči. Da smo si vsaj na enem delu bojne fronte že priborili to artijerijsko premoč, dokazuje veliki u-speh pri Zakliczynu, ki ga slej ko prej moremo ceniti zelo visoko in čigar pomen sega preko dneva, ko je bil prl-borjen. Seveda ne smemo upati, da je neposredno pričakovati odločilnega uspeha, iemveč moramo s potrpežljivostjo zasledovati zelo važne artiljerijske boje, ki se zde določeni za uvod velikih dogodkov. Napadi preko poreških nižin so zelo težavna podjetja in potrebujejo najtemeljitejše priprave. Eden najvažnejših predpogojev je, da se omaje stališče sovražnika z več dni trajajočim topovskim ognjem. Z velikim zadovoljstvom se gotovo sprejme vest, da se je posrečilo naši tnali bukovinski skupini pod vodstvom polkovnika Fischerja, da je odbila napad močnejših ruskih čet in jim zadala težke, izgube. V Karpatih vlada zopet zimsko vreme. Na črti Užoški-Duklanski prelaz proti nam stoječi dva ali trije ruski armadni zbori so porinili le slabejše sile na gorske prelaze, dočim pa je glavna moč ostala zadaj v ozemlju Žmigros-Dukla-Komar.cza. — („Tagespost.") Ruska poročila. KODANJ 19. (Cenz.) Ura na ruska poročila go\ore s posebnim poudark« m. da na vseh frontah skrajno neu? dno vreme ovira napredek operacij, zato da vlada v splošnem mir in se vrše le brezpomembni artiljerijski boji in spopadi med prednjimi četami. V ozemlju med Kozlovira in Borzymovim so zavezn ki pri eli ljuto napadati, a za zavrnitev teh napadov da je poskrb'jeno. V nasprot;u z drugimi bojišči se torej vrše na teh t< čkah in spi« h zapadno od Visle ljuti boji, v katerih se Rusi z oziroma na težavno nadobavo ni naravna z preke ozemlja omejujejo na defenzivo, kar je tem bolje, ker je ofenziva, kakor kaže zgled zaveznikov, zvezana z znatnimi izgubami. Na Vzhodnem Pruskem je nastal v ruskem prodiranju zastanek, ker so naenkrat močnejši konjiški oddelki, podpirani po ar-tiljer ji posegli vmes na nasprotni strani. Ta premor so Rusi uporabili za utrditev pridobljenih pozicij. Ob Punajcu se razvijajo akcije pripravljalnega značaja, Porčeva'ci ruskih listov govore o predstojeći ruski ofenzivi v sredn;i Galiciji, ker se nadsljni razvoj avstro-ogrske fronte ne sme več dopuščati. Zapadno od Visle da je pri akovati kmalu odločilnih bojev, ki so izostali le zaradi slabega vremena. Na obeh str neh se z vsemi močmi prizadevajo kvalitativno in kvantitativno, da si zagotove uspeh. Stališče ruskega finančnega ministra omajano. BAZEL. 19. (Kor.) Glasom nekega poročila lista »Bascler Nachrichten« iz Pe-trograda, se smatra stališče ruskega fi- nančnega ministra za omajano. Oficijozno časopisje ga napada in ga imenuje figuro grofa Witteja. Z jožnetfl taliti! IznttUne vtstL BERN, 19. (Cenz.) Tuk^šnje avstrijsko poslaništvo razglaša sledečo vest: Razni švicarski časopisi so pred kratkim priobčili po „Giornale d' Italla* povzeto vest, da so bile mnogoštevilne čete iz Nemčije poslane v Bosno in Hercegovino in da so zato c. in kr. polki slovanske narodnosti odšli na zapadno bojišče. C in kr. poslaništvo je pooblaščeno, da označi to vest za izmišljotino. Z nemsko-froncoskeao bojišča. Bitko pri Soissonsu. BERN 19. (Kor.) Razpravljajoč o vojnem položaju stavlja „Bund* vprašanje, je-li šlo v bojih pri Soissonsu za ofenzivo Francozov, ki naj bi se bila čim najbolje pospešila in porabila, da pripravi generalni napad* ali pa je šlo le za zavarovanje pozicije pr1 SoissonHL Po zadnjih pojasnilih si domneva list, da je general Maunnory, izvajajoč direktive od 17. decembra m l.f diktirane bržkone po mil taričnih in političnih razlogih, uvel ofenzivo. Glede razmerja moči meni „Bund", da je Maunnory — če je res, kakor javljajo Franc zi, da so se udeležile le tri brigade — uprizoril napad s po\sem nezadostnimi močmi in vprašati bi morali zopet, kje ntki so bile rezerve, ki naj bi dale napadu potrebni oslon, da se niti ne govori o kaki armadi, pripravljeni v ozadju. Zato ne verujemo v te tri brigade, smatramo od nemške strani sporočene številke kot prave ter prihajamo tako do vsaj še enkrat tako velikega števila čet. Nemške pozicije pri La Bassee niso bile zavzete. LONDON, 19. (Kor.) Očividec v angleškem glavnem stanu poroča z dne 18. t. m.: Poročilo glede zavzetja nemške pozicije pri La Bassee je krivo. Napad se ni poskušal.__ Turčija proti trosporaznmiL Turško uradna poročilo. CARIGRAD, 19. (Kor.) Glavni stan poroča: Tekom nočnega napada na angleške utrdbe ob Šatel-Arabu je bil sovražnik presenečen. Imel je sto mrtvih in ranjenih. Angleški konjiški škadron je poizkusil presenetiti v okolici Korne oddelek naše pehote. Napad je bil odbit ob velikih sovražnikovih izgubah. HoltniloiM nin« v Afriki- LONDON 19. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja iz Kopstadta nastopne podrobnosti o zavzetju Svakopmunda dne 14. januarja: Pred zavzetjem so sovražniki pripravili mine na kopnem do eksplozije, da bi pre prečili prodiranje angleških čet. Pri tem sta bila ubita dva moža. Videti je bito, kako se je neki sovražni oddelek umaknil, ko so se bližale angleške Čete. V mestu so vse hiše ostale nepoškodovane, razdejani pa so bili: m prava električne luči, postajališče, brzojavni kabel in k temu spadajoči instrumenti. ___ taMfllev v Mm. RIM 19. (Kor.) Včeraj popoldne je minister zunanjih stvari, Sonnino, sprejel na Consuiti bivšega bolgarskega ministra zu-nan ih stvari, Genadijevega. Brazilijo ii sedaj« vojn ROTTERDAM 19. (Kor.) .Nieuwe Rot-terdamsehe Courant" piše: Brazilijanski list „Tribuna" stavlja v svoji številki od 14. decembra vprašanje „Ali se nahajamo pod angleškim protektoratom?" ter izvaja: Večkrat so poročali listi o navzočnosti ene divizije angleških vojnih ladij v brazi-ijanskem tertorija'nem vodovju. Povprašali smn pred nekoliko dnevi pri ministru mor- narice, U je temu sporočilu oporekal in zja vil, da se nobena tuja vojna ladja ne nahaja v brazili.anskem vodovju. Mej tem p • je angleški oklopni parnik „Defence" zaustavil parnik »Bahia* Uoyda Brasllero na potu iz Rio de Janeiro v Manaos pri otokih Abrolho. Posadka enega čolna križa rke je preiskala ladjo in si je dala predložiti listo pomikov, nakar je mogel parnik dalje pluti. Potniki poročajo, da so v onem okolišu videli kakih 6 ladij. Minister mornarice je priznal dejstvo preiskave, tajil pa je, da bi se bilo to dogodilo v brazilijanskih teritorijalnih vodah. „Tribuna" odreka končno Angliji pravico do tega, da na brazilijanski laji, ki vozi od enega brazilijanskega pristanišča do dražega, zaustavlja slučajno navzoče podanike Angliji sovražnih drŽav. Istotako bi mogli v kakem brazilijanskem pristanišču zapreti Angliji sovražne podanike. List zaključuje: Kaj bi storila Brazilija potem ? Eksplozijo v tovorni. CHEMNITZ 20. tKor.) „Chemnitzer Neue-ste Nachrichten" poročajo iz Schwarzen-berga: V tukajšnji tovarni vodika in kisika je prošlo noč ob gromu podobnem poku eksplodiral neki gazometer. Dva delavca, ki sta polnila steklenice s kisikom, sta bila raztrgana na kose. Na sosednih hišah so bila razbita vsa okna. Vzrok nesreče še ni znan. Ekspiozfla dinamita. KRISTIJANIJA 19. (Kor.) V rovih v Kir-kenesu je eksplodiralo včeraj 2000 kilogramov dinamita in je bilo pri tem ubitih 6—8 tam zaposlenih delavcev. flprotfzccijsKa v&r&firajfl. — Rekvizicija DUNAJ, 20. (Kor.) Kakor poroča „Frem-ae b'att", se je vršila včeraj v predsedništvu ministrskega sveta pod predsednistvom mi «istrskega predsednika grofa Stiirgkha napovedana konferenca o aprovizacij-skih vprašanjih, kateri so prisostvovali: minister baron Heinold, baron Engel, pl. Fi rster, pl. Schuster, Zenker in mnogoštevilni strokovnjaki. Po daljši splošni razpravi o aktualnih aprovizacijskih vprašanjih se je razpravljalo o rekvizicijski naredbi ogrske vlade. Kakor čuje „Fremdenblatt", je bilo v današnji seji sklenjeno, da se uporabi rekvizicija, če bi se pokazala potreba zanjo. Po poročilih o zalogah žita, ki so še na razpolago v Avstriji, se da trditi, da se more stanje zalog smatrati za zelo zadovoljivo in da bi eventualno rekvizicija dosegla znatne uspehe. Poleg rekvizicijske naredbe se je v današnji seji razpravljalo tudi o naredbi glede novih predpisov za peko. V današnji ministrski konferenci se je vsestranski izražala trdna odločnost, da se z vso energijo ukrene vse potrebno v zagotovitev prehrane ljudstva. Posebno je treba poudarjati, da finančna uprava, v polni spoznaji položaja, ne misli niti od daleč, da bi delala kaki akciji tudi le najmanjše zapreke. a DoUtfdJtro. DUNAJ 20. (Kor.) „Wiener Zeitung" pri-občuje naredbo skupnega ministrstva od 18. t m. v stvari oskrbe poljedelstva z duši častimi gnojili. BCRBiuimV OuSIOp. »Arbeiter Zeitung« komentira ta dogodek na nastopni interesanten način: Izprememba v našem uradu za vnanje stvari je že sama na sebi sila redka stvar, dogajajoča se vsikdar le pod silo izrednih razmer, vsied česar bi odstop grofa Berchtolda presenetil tudi sedaj, če bi imeli normalne čase, če bi živeli v najglobljem miru. Od demisije grofa Julija An-drassyja, torej od leta 1879 sem, smo imeli vsega skupaj le pet ministrov za unanje stvari. Na Ballhausplatzu ne menjavajo pogosto. Od teh 5 ministrov sta dva umrla za časa službe: Haymerle, ki je bil naslednik Andrasyja, in Aehrenthal. Dva pa, Kalnoky in Goluchowski sta padla kot žrtvi konfliktov z ogrsko vlado. Ta stalnost na vodstvu vnanjih Stvari ima seveda svo- je notranje razloge. Avstro-ogrski minister za vnanje stvari je popolnoma odmaknjen parlamentaričnim nevarnostim, ki povsod drugod v Evropi ogrožajo ministra. Dokler vživa zaupanje krone, se težko o-maja njegov položaj. Njega morejo le odpustiti, a ne zrušiti. Ker pa ni bilo nič vidnega, kar bi moglo pojasniti to nenadno ministrsko spremembo, je umevno, da je — došla tako brez vsake stvarne obrazložitve — povzročila močno razburjenje. Ni potrebno, niti ne bi imelo pomena, da bi v tem tre-notku kritično premotrivali triletno delovanje grofa Berchtolda , spremljano po neprestanih diplomatičnih krizah, dokler se ni izlilo v — svetovno vojno. Kajti vse, kar je bilo pred svetovno vojno, postaja ničevo po neznanskih perspektivah tega svetovnega dogodka. In o deležu avstro-ogrske politike na tej vojni smo še tako v nejasnem, da je vsaka končna in zaključna sodba nemožna. Pa saj bo to govorila zgodovina sama. Toda, neodvisno od mnenja o talentu, zaslugi in delovanju grofa Berchtolda nastaja nujno vprašanje, kaj naj nam pojasni to izpremembo na vodstvu vnanjih stvari v toli resnem in kritičnem trenotku. Brez odgovora na to vprašanje, ki pač ne izvira le iz prazne radovednosti, se nemir radi nepričakovane demisije ne da potolažiti. Minister za vnanje stvari je edini mož, ki predstavlja monarhijo na zunaj in tudi za notranjepolitično življenje je on v resnici edina pojava skupne monarhije. Grof Berchtold je uradni nosilec politike, v kateri pada sedaj odločitev na bojiščih. Nič ni torej bolj samo po sebi umevnega, nego to, da bi kontinuiteta te politike, ki se bo morala po vojni odločitvi še posebno izkazati, ohrani v osebi nje nositelja. Iz-rednost te ministrske izpremembe je zato v tem, da se ne navaja zanjo noben razlog. Oficijelna nota se omeja na sporočilo, da je grof Berchtold »že pred dolgo časa« prosil za odpust ter da je sedaj obnovil to prošnjo. Navadno pa take demi-sijske prošnje ne učinkujejo za dolgo potem, ko so biie podane. Dejstvo, da se je grof Berchtold »že pred dolgo časa» hotel ločiti od službe, ne pojasnjuje nikakor, zakaj odhaja sedaj. In da je svojo prošnjo sedaj »obnovil*, to je bilo predpogoj za to, da se icj more ugoditi. Ali, zakaj da jo je ponovil, ne doznajemo nikakor. Pravijo, da so »važni osebni razlogi«, ki so ga primorali v to. Nu, naj se že misli o grofu Berchtoldu kar hoče: da bi bil svojo osebo in osebne želje in potrebe postavljal nad svojo službo in nad svojo dolžnost, — kaj takega ni bilo opažati v vsem poteku diplomatičnega delovanja njegovega. In potem: mi moramo sedaj zapostavljati vse svoje »osebne razloge* in postavljati nad svoje osebne želje in hotenje splošno skrb, skupno potrebo. In za moža na mestu, združenim s toliko odgovornostjo, naj bi bili osebni oziri nad dolžno skrbjo za splošno blaginjo? Temu ni verjeti. In tako ostaja dejstvo, da je javnost -popolnoma v nejasnem ter da stavlja mučno vprsašanje, kaj se je neki 7" dilo, ali kaj neki se pripravlja, ker voditelj vnanje politike odstopa v trenotku, ko je ta politika dospela do najresnejše točke? Prebivalstvo, ki mora sedaj toliko dajati, ima tudi pravico zahtevati, da pride do jasnosti. Odgovor se bo smelo zahtevati tem nuj-neje, ker tudi imenovanje naslednika izlu-šča marsikateri dvom. Baron Burian je bil dosedaj član ogrske vlade in njegovi stiki z vnanjimi stvarmi so bili doslej le rahli. Ali bi mogel kak avstrijski minister biti tako gladko imenovan ministrom za vnanje stvari? Brezvspešno početje bi bila sedaj ugibanja, kaj neki tiči v ozadju te ministrske izpremembe, ki je dovedlo do Berchtoldove demisije in do imenovanja Burianovega. Ali vendar, ko že živimo v konstitucijonelni državi in je delež ljudstva na upravi in vladanju države u-stavno zajamčen, se ne bo moglo odrekati odgovora na vprašanje, ki je vsakomur na jeziku in stavlja vse prebivalstvo v vprašanje, kaj pomenja ta ministrs*ka izprememba in kaj napoveduje za bližnji razvoj? Ne le važni osebni razlogi ministra — tudi važni politični razlogi zahtevajo vpoštevanja! Pismo z bojlifo. Piše stotnik J., poveljnik kolesarske stotnije. Danes, 9. januarja, sem čital »Neues Wiener Tagblatt«, ki me je zelo zadovoljil. Že na enem uvodnih mest govori o naših kolesarskih uspehih, dasiravno nas ne imenuje. V »Sportu« pripoveduje nexi prostovoljni tovariš precej obširno o nas, dasiravno je bil med nami samo dva dni in to le tekom pohoda pred sovražnika. Kakor izhaja iz moiih preišniih poročil, se nahajamo v položajnem boju. Otroci strelskih zakopov! Leti so dovolj znani, da mi jih ni treba opisovati natančneje, in imajo prednost, da so stalni in se izpolnjujejo. V teku dni se udomači v takem za-kopnem življenju nekaka rednost. Vemo, da vsak dan enkrat, ko se stemni, prihajajo kuharski zaboji z menažo, pošto in časopisi; vemo, da Rusi neprestano streljajo na nas in kedaj še pomnožujejo svoj o-genj; vemo, kedaj menažirajo in kedaj dajo prepeljavati svoje municijske vozove; slutimo, kje so njihovi štabi in naperjamo posebno proti njim svoj ogenj. Oni pa delajo enako. To menjajoče se življenje traja dan in noč. Človek se nauči nanje in izpolnjuje s stoiškim mirom v svinčenem dežju svoje dolžnosti. Tri dni se mi že godi izborno. Sem oddaljen 1500 korakov od sovražne pozicije in imam tu poleg nekega višjega povelj-ništva in artiljerijske pozicije posebno nalogo z deli svoje stotnije, dočim ostali del vrlo in posredno vztraja in se bori v zako-pih. Na 1500 korakov je samoposebi umevno, temmanj varno, ker Rusi tako radi obstreljavajo ozadje in si že podnevi z eksplozivnimi krogljami kot cilj poslop-jajo, v katerih naslučujejo poveljništva, da jih potem obstreljujejo ponoči. Če mi dovoljuje moja rana, sem torej sostanovalec v neki takoimenovani vaški šoli. Tam se nahaja tudi neko poveljništvo. neki bradat, dobrosrčen gospod s svojim adjutantom, svojim služabniškim osobjein (med njimi tudi en kuhar iz Sacherjevega hotela) in svojimi službenimi stvarmi. Pogumen učitelj, oče 11 otrok, ki mu niso dovoljevala sredstva, da bi pobegnil, stanuje v prostorih, ki mu pripadajo in se počuti popolnoma dobro v našem sosedstvu. Mi smo kavalirji in ne zabavljamo, če se otroci cmerijo in jokajo; dajemo jim slaščic in jim odstopamo svojo menažo. »Ljubavni darovi«, oziroma zavojna pošta še ni dosegla nas kolesarjev in smo navezani svoje življenje prebijati pač tako, da menažiramo po enkrat na dan in dobivamo kot poboljšek čaja z rumom. Zato pa obsipajo oba ona druga gospoda mojega bivališča z ljubavnimi darovi in znaten del odpada potem meni v prid. Seveda pa ne obdržujem tega zase. Naprav-Ijam majhne zaboje in jih pošiljam, kedar ogenj le nekoliko utihne, v fronto poročniku, nadporočniku, potem vrlim odliko-vancem in slabotnejšim. In če mi potem na ostankih raztrganih, zamazanih kuvert vračajo par besedic zahvale z obligtano pripombo: »Izgub ni, municije dovolj«, potem se čutim srečen in ginjen premišljam, kako bi jim napravil še kako veselje. Sporočila o sovražniku se sporočajo redno in neredno, ne da bi se tvegala človeška življenja, telefonično. Neverjetno je, kako hitro se more z iz-vežbano, disciplinirano, pogumno in samozavestno četo obvladati vsak bojni položaj. Čuditi se je treba, s kako spretnostjo se bori moštvo: ne samo, da premaga sovražnika, temveč tudi da samo še ostane sposobno za boj. To poslednje ima svoj glavni pogoj v zadovoljnosti — želodca. Denar nima v vojni absolutno nobene vrednosti. Zamenjevanje tvori medsebojno kupčijo med častniki in moštvom. Ta ima to, oni ono, vsi skupaj pa vse. Rekvirira se vse v dobrem in proti plačilu v denarju. Prebivalstvo nima vzroka, da bi se pritoževalo nad nami. Nasprotno! Pogostoma prehranjujem cele rodbine z menažo, zato mi radi prodajajo jajca, mleko in slanino. Moj sluga je pravi cigan in zato se ne bojim, da bi trpel lakoto, dokler sploh dovoljuje bojni položaj, da se misli na jed. (Konec prihodnjič.) Razne politične vesti. Praga zaprta za begunce. V Pragi je bilo uradno razglašeno: Z ozirom na veliko število v Pragi se nahajajočih vojnih beguncev, je cesarsko namestnistvo z dovoljenjem ministrstva za notranje stvari, zaprlo ves praški policijski rajon za na-daljni pritok vojnih beguncev. Ta odredba je stopila v veljavo dne 18. januarja in se bo vporabljala tako na posredne, kakor na neposredne begunce. Vojni begunci, ki še niso bili pred 18. t. m. najavljeni na policiji, morajo zapustiti Prago tekom 48 ur, oziroma se jih, če bi prišlo na novo. sploh ne bo pustilo v mesto. Begunce brez sredstev se bo transportiralo v zato določene naselbine. Državna podpora se bo izplačevala v Pragi le takim beguncem brez sredstev, ki so bili že 18. t. m. najavljeni na policiji. Osemdesetletnica hrvatskega političnega časopisja. Pred 80 leti je izšel prvi hrvatski narodnopolitični list Novine Hor-vatzke" pod uredništvom Ljudevita Gaja s tedensko beletristično prilogo „Danicza Hor- * Stran H. »VEČERNA EDINOST" št. 11. V Trstu, dne 20. jannvarja 1915. vatska, Slavonzk* y Dalm tinzka"- Ze lea 1832 e bil vl< žil Gaj pri udarnem „hr at.-o^ktrin k« nziliu- prošnio za izdajanje hr-vats; ee* čas«»pi>a. Nav/lic vsem i terven-djar ni b;k> mog če v patnj tične požrtvovalnosti*^ Iz Ser je ega javljajo; Dne 19. t m. je v mirr potite n>lri cerkvi v Seta.evem metropo'it Le i^a opravil srbsko-^ravosla no slavnost bi poslov ljenja vede. Slavrosti so prisostvovali namestnik deželnega še:a dr. Mandič in zastopniki ivilmh in v« jaških oblasti. Med službo božjo so molili za Njegovo Veličanstvo in za zmago našega orožja. Cesarjevo priznanje društvom za vojno pomoč. Iz Dunaja javljajo dne 19. t. m: Ce-ar je sprejel v nedelj * c. k. komisarja za avst ijska društva za vojno pomoi*, gr. fa Trajna, v daljši privatni avdt.enci. Ko je grof Traun podr bno sporočil o delovanju, ki so je razvijala avstrijska društva za vojno pom<^č cd začetka v« jne, je izra/il cesar na t plejo zahvalo za njegova prizad vanja k co d 'segla tako lepe uspehe. Dohro-v. Ijn.i «?ani etna služba po-ebno pa avstrij s- a družba Rdečega k iža da so v potrebrt , n gr*. ljivo izpopo'nitev vojaškega sanitet-STva Cesar je pooblastil končno komisarja, raj to njegovo zahvalo sporoči funkcionarjem zve/nega vodstva, kak« t tudi glavnim In podružn m društvom avstrijske družbe Rdi čega križa, zlasti pa mnog m stotinam dobrovoljnih delavnih si, ki so se, izvršu-i č svojo ljubezen do domovine in do bližnjega, stavile Rdečem j križu na razpolago. Prestopki te?a razglasa se kaznujejo z gl' br m do 2000 kron ali z zaporom do 3 mesecev. 1 RST, dne 16. januarja 1915. O kr. namestnik: Hohenlohe s. r. Gcmil2 vesti. Imenovanja v finančni službi. Finančni koncepist dr. Rudolf Sterle je imeno an /a fina* čnega komisarja; davčni oficijali Ernest Bernt, Ivan Politeo in David Kukanić so imenovani za davčne upravitelje. Razglas r- kr. ara >tništva s katerim se lo1 uj; , največje cene za pro-c* Jo m ke In kruha na drobno, T a p i § 51 obrtn-ga reda se dolo-fajj^ a n.esto Trst in okolico sledeče naj-tečje cene za prodajo moke in t ruha na drobno Čedna pekovska psšenična moka 80 vin. X> kg. Kuhirjska pšenična moka 68 vin. po kg. Pšenična moka za kruh 56 vin. po kg. Pšenična moka enovrstnega mlenja 60 vin. •o kg. Navadna koruzna moka (razun nagizdne noke in činkvantinske moke) 40 vin, po kg. K 4 sLul bt^cJo-Mastoo ti kaue besede se raču n«jo enkrat veS. — Najmanjša : prijitni?- . j- t uk. : □□ □□ □□ urnim soua Alfi r. 17, vrata 5, prvo nadstropje. 401fi Heblovana soba v ulic« Commerciale štv 11. Ifl. muLst. 4 Dnevnik „Edinost" o Trstu je izdal in zal< žil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLST EGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii j8. stoletja. Napisal I. C. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'rn rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. [3002X^X35X9000000© Brf7lirf19 me^^rane pr ^-ne sobe, za eno ali IlU&rllbllb dve osebi, kakor tudi meblirano a i prazno stanovanje se oddajo takoj v najem v sredin' mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 9 pr tličje. 100 Zaloga tu in inozemnih vin, špirita, likerjev in razprodnia na drobno in debelo Ja!:©^ Po-' ■■. : Trst, Viia cčeBie Acqus št. 6 (Nasproti Caffč Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. liortleaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slrvovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz do-j tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvršf. Raz-| pošilja se po povzetju. Cenikt na zahtevo fn franko. Razprodaja cd pol litra naprej. Odda m solnčna soba z dvema posteljama v J K ul i ci Selvedere 12, vrata 15. 4015 Krčmar]! in gostilničarji!!! Kupujte za prodajo grenko vino An$usto deli' A$nolo oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje. tdma pritnor-ha tovarna dvokoles .TRIBUNA* Gorica. TrZaška ul. 23 prej pivovarna Oorlup). Zaloga dvokoles. iivalnlh In kmetijskih slrojev.gramofonov, orkestr >n. itd. F. BATJEL Gorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje se na obroke. Ceniki (ranko. Nirodnnico Id dtirarnica JOSIP PET0RIĆ Trst: Crtnla V. lepriitti 19. tri. 23-69 Nužni«: f« Lazzarctto mdm St. 32. !ia Apiari št. 4 ra Tia Mircin (bjn) 2. - Zahia u deteta V. Lazzarctto nabio 32 Medicinadne in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe (direktni uvoz) Lt i 33f«- Izključn* zaloga gum, Frere-«. Specijaliteta, higijeničnih potrebščin. Dva-najs erica ti. 1.80, 2.20 in 2.40. t Proti pošiljatvi tudi v znamkah — 8u stot. pošljem poštnine prosto 3 uzorce). — Tajne pošiljacve, Gum i predmetov tovarne Gard aiHII kiMMil liflMIMB 9 s Dobroznana mirodUnlca s S I Iv. Camaull i = s». na - tet - Ha to. tm = 1 Velik Izbor barv I | s po vlak Kd.= 5 H Zaloga za Trst in okolico retfilnega H ! SLADIN1 H * Mmp 4H ii Map pnilu v - fckfla a h IIHMIINHHIIIHBII UMETNI ZOBJE ptoHaiRANJC * zoaov. ^^^^HZOBOVI VELIKA ZALOGA žita, mobe, riža, otrobov, fižola, ovsa ter koruze, In boruzne moke Po usodni ceni se ufloHi Bika Horeneo 13 - TRST - fia Caronea 13 Se toplo priporočam R. GAMBEL Telefon 24-03. lastnik. 1VAI1SIMOHIC Trst ulica Behredcre 49 t TRGOVINA USNJA : v>eh vrst, Črnih in barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin za čevljaije in sedlarje Specijaliteta: podpet-111 nlk „PALMA" ! I ! ZDRAVNIK Med. Dr. Ktrrol Pernižič ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne). IMno-fotografični ateli§ Trst. olica del Rivo it. ki (pritličje) Trst ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ Izvršuje vsako foto^rafično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. sponrv nike. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Kadi udobnosti gosp. naročui-kov spreji-ma naročbe in jili izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. A Trst, ul. del Riuo štev. 42. Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Semollč. Trst ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlato kolajno io častno diplomo na razstavi v Firm Peče se fia in navaden kruh trikrat na dan. Izbera sladčic, vina v £t klenicah, prepečrn^ev bi cott ni> konfekture itd. Sprefama naročila za poroks In krste ter vsakovrstno pecivo ter postreže tudi na dom. - ZMERN5 CZK2. 9 B e 8 9 ZALOGA POHIŠTVA Giacomo Macerata se je preselila v ulico San Giovanni štv. 7. Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠIH CENAH. Samo v ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA. CROATIA In Prtradovlltv« ulice. — Novtsad, Osjofe, Reka, S Zavarovalna zadruga Zagrebu. Edina domača zavarovalnica, odoogood ■ Zaortb, v lastni MSI, vosa« AVNO ZASTOPSTVO s LjaMJana, jjevo. Podružnica Trstu, ul. Lavatoio 1, II Dr. J. CEfiffAK v.TOSCHEB UUCA CASERMA. 13 IL nad. \ Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na ilvUenJe. 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Preti Škodi po poiaru. 1. Zavarovanje zgradb, (hiš, gospodarskih zgradb m tovaren. Z Pr°daialniS'te«a blaga' 8osP°" 3. ZaarovanJe steklenih Sip. Zadružno Imetje v vseh delih znaša.........K 3,013^32*06 Letni dohodek premije 9 pristojbinami........K 1,486.297-56 kptačane Škode.................k 5,254.162^6 Sposobni posredovalci In akvizlftorji so sprolmolo pod ugodnimi pogoji. Natanfineje informacije daje Podruiniai „Croatiae14, Trst, ul. Lavatoio 1v II. In glavno zastopstvo „Croatie" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar). Zastopnik za OorKko g. Franc Perko, Gorica, Trgovski dom