PRIMCaSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v Kotovim Abb postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 141 (6119)
TRST, sreda 16. junija 1965
URADNI IZIDI VOLITEV NA SARDINIJI
Rahel premik volivcev na levo in nazadovanje skrajne desnice
KD je izgubila absolutno večino - Komentarji tajnikov KPI, PSI, KD, PSDI in PLI
	Izidi	deželnih volitev			na	Sardiniji		
	STRANKE		GLASOVI		ODSTOTEK		MESTA	
			1965	1961	1965	1961	1965	1961
KD			303.549	320.756	43,4	46,3	35	37
KPI			143.394	131.622	20,5	19.0	15	14
PDIUM			20.468	33.995	2,9	4,9	2	2
MSI			31.788	42.145	4,5	6,1	3	4
PSI			48.257	66.523	6,9	9,6	5	7
PLI			42.923	23.011	6,2	3,3	3	1
PSDI			37.914	21.736	5,4	3,2	3	2
Akcijska stranka		— PRI .	44.559	50.031	6,4	7,2	5	5
PSIUP			26.287	—	3,8	—	1	—
Drugi			—	2,490	—	0,4	—	—
		SKUPNO	699.139	692.307	100	100	72	72
Opomba: PSI je		pravzaprav	imel pred	volitvami dva	svetovalca, ker jih je pet svo,			čas
	vstopilo	v PSIUP.						
RIM, 15. — Za boljšo primerjavo usmeritve volivcev na Sardiniji objavljamo tudi izide v odstotkih političnih volitev 28. aprila 1963 in pokrajinskih volitev 22. novembra 1964.
Politične volitve 28. aprila 1963: KD 42,5, PSI 11,1, PSDI 3,7, PRI 4,0, KPI 22,5, PLI 5,8, PDIUM 3,7, MSI 5,8 PAPI 0,9.
Pokrajinske volitve 22. novembra 1964: KD 38,8, PSI 8,0, PSDI 4,8, Akcijska stranka Sardinije (povezana s PRI) 6,7, KPI 20,9, PSIUP 4,8, PLI 6,5, PDIUM 2,7, MSI 6,5 MNPS 0,3.
Kot običajno skoro vsi uradni komentatorji strank ugotavljajo, da so «zmagalt», za kar imajo tokrat dokaj lahko delo, saj so spremembe neznatne in dobimo diametralno nasprotne zaključke, če primerjajo volilne izide iz raznih razdobij. Zato so mogoči samo nekateri splošni zaključki in je povsem veljavna trditev, ki smo jo na osnovi delnih izidov napisali že v včerajšnji številki, da se je tudi na teh volitvah nadaljevala težnja krepitve levice. Nedvoumno so namreč zgubili neofašisti in monarhisti, za kolikor pa se niso okrepili liberalci, ki so ponekod celo
rahlo nazadovali. Izgube demokristjanov gredo v korist socialdemokratov, izgube socialistov na račun PSIUP in delno v korist KPI. V bistvu pa je politična slika in razmerje sil ostalo neizpremenjeno.
Tajnik KPI Longo je v zvezi z volilnimi izidi ugotovil, da je KPI napredovala tako glede glasov kot glede doseženih sedežev. Glede volitev na Sardiniji pa je najvažnejše dejstvo, da je KD izgubila absolutno večino v deželnem svetu (prej je imela 37 od skupaj 72 svetovalcev, sedaj pa jih ima le 35) in da je KPI dobila še en nov sedež. Koalicija levega centra vzeta v celoti je ošibela, kar odraža krizo vlade In politike levega centra. Končno je Longo ugotovil, da je sicer v manjši meri kot na volitvah novembra 1964, vendar pa občutno opazen premik volivcev na levo, kar ponovno poudarja nujnost enotne politike vseh levičarskih sil in predvsem vseh socialističnih sil.
Tajnik PSI De Martino je izjavil, da je za PSI najpomembnejši rezultat dosežen na Sardiniji, kjer je stranka dosegla pet Izvoljenih deželnih svetovalcev. PSI je namreč na Sardiniji na zadnjih volitvah imela 7 izvoljenih svetovalcev,
IliiiiiiiuitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii
Odbor za razorožitev je zaključil delo
NEW YORK, 15. — Odbor OZN za razorožitev je zaključil svoje delo in odobril načrt resolucije, ki jo je predložilo 29 držav.
Z 71 glasovi proti 12 in 18 vzdržanimi je odbor sprejel paragraf, ki obsoja poskuse z jedrskim o-rožjem po podpisu moskovske pogodbe in obžaluje dejstvo, da ni bil dosežen sporazum za trajno ukinitev vseh poskusnih eksplozij z jedrskim orožjem. Države sovjetske skupine, Kuba, Kambodža in Pakistan so glasovale proti temu paragrafu, češ da po-
V	ospredju dogodkov so komentarji o nedeljskih deželnih volitvah na Sardiniji ter o volilnih upravnih volitvah v nekaterih pokrajinah in občinah. Volitve v glavnem niso prinesle velikih sprememb. Ta ugotovitev velja predvsem glede deželnih volitev na Sardiniji. Važno pa je pri teh volitvah dejstvo, da je Krščanska demokracija nazadovala in zgubila absolutno večino v deželnem svetu. Na splošno se lahko reče, da se kaže rahel premik volivcev na levo..
V	Ljubljani se nadaljuje seminar o manjšinskih vprašanjih. Debata je izredno zanimiva in včasih prihaja tudi do ostre polemike.
Kar se tiče mednarodnih dogod kov, je še vedno predmet glavne pozornosti jugovzhodna Azija, oziroma Južni Vietnam. Stanje za ZDA in sajgonsko vlado se vsak dan slabša. Zato je predsednik Johnson poklical v Washington Taylorovega pomočnika Alexisa Johnsona, in to le nekaj dni po tem, ko se je posvetoval z gene ralom Tayiorom. V poučenih kro-gih se vedno bolj vztrajno govoi, da vodi ameriška politika nujno v vojno, kakršna je bila na Koreji, kar pomeni, da bo Johnson verjetno prej ali slej poslal v Južni Viet-nam nova vojačka ojačenja. ki bi utegnila narasti na 200.000 mož in še več. Predsednik indijske vlade ftastri je v Londonu izjavil, da se tojl, da bo taka ameriška politika pripeljala do hudih zapletljajev. Pripomnil je, da bodo o tem govorili na konferenci ministrskih predsednikov Commomve.dtha in nato proučili možnost skupne akcije za začetek pogajanj.
V	Dominikanski republik- so a-me riški v j.iaki zopet prekrsli spo-razum o premirju :n so nenadoma napadli enote Caamanovt vojske. Caamano je zahteval posredovanje Združenih narodov in obvestil o napadu U Tantovega predstavnika.
Odbor OZN za razorožitev je zaključil razpravo in sprejel resolucijo, ki poziva ”se države naj se pridružijo moskovski pogodbi in
meni kritiziranje Kitajske. Francija, Romunija ter mnoge afriške in azijske države so se vzdržale.
Odbor je pozval ženevsko konferenco, naj v najkrajšem času obnovi delo in naj pri proučevanju da prednost možnosti, da se v pogodbo o prepovedi jedrskih eksplozij vključijo tudi podzemeljske eksplozije. Prav tako naj da prednost diskusiji o sporazu-mu za prepoved širjenja jedrskega orožja.
Odbor je odobril celotno resolucijo 7. 81 glasov; proti enemu (Albanija); 18 držav pa se je vzdržalo. Resolucija ponavlja poziv vsem državam, naj Se pri; družijo moskovski pogodbj in naj spoštujejo njene določbe. Poleg tega se odobrava predlog, naj se prihranki, ki bi jih države dosegle z razorožitvinemi ukrepi, določijo za razvoj zaostalih dežel.
Takoj po glasovanju sta sovjetska in ameriška delegacija umaknili svoje resolucije.
od katerih pa je kar pet prestopilo v PSIUP in sta samo dva ostala v socialistični stranki. De Martino ugotavlja, da so volivci' popravili krivico, zaradi česar se je udeležba PSIUP v deželnem svetu znižala od petih na enega svetovalca in da se je odstotek glasov, oddanih za PSIUP znižal od novembra 1964
s 4,8 na 3,8. De Martino tudi ugotavlja. da je stranka z razkolom izgubila na Sardiniji skoro v celoti vodilni aparat.
Glede drugih Izidov pa pravi tajnik PSI, da se lahko reče, da je «PSI v bistvu ohranila svoje pozicije in v nekaterih središčih tudi pomembno napredovala«. Ne gre za pomembne spremembe, kar se sklada z ozračjem nenasprotovanja do levega centra in ((pričakovanja, da bo levi center dal prepričljivejše in pozitivnejše rezultate pri izvajanju svojega programa«.
Tajnik Tanassi je ugotovil okrepitev stranke, ki se opaža na vseh zadnjih volitvah in kar se sklada s pravilno usmeritvijo glede osnovnih vprašanj: utrditve levega centra ln naporov za enotnost socialistov. Na tej osnovi zaključuje Tanassi, da «volivcl hočejo veliko socialistično demokratično stranko«.
Tajnik KD Rumor pravi, da je KD zabeležila na Sardiniji ((pomemben uspeh«, ki je znatno presegel vsa njena pričakovanja. Tudi zavezniške stranke so pozitivno prestale preizkušnjo, KPI pa ni dosegla predvidenega uspeha. Tajnik PLI Malagodl pravi, da ni prišlo do večjih sprememb in da so tudi te volitve na splošno potrdile usmeritve, ki so bile opazne v zadnjih
SEMINAR OZN V UUBLJANI
Dolga razprava o pravici združevanja Danes: o avtonomnih vzgojnih ustanovah
Razprava se je zavlekla zaradi težavne definicije posameznih vrst združenj - Mnenje prof. Sperdutija
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA, 15. — Prva značilnost današnje razprave o pravici do združevanja v ljubljanskem seminarju OZN o človeških pravicah v večnarodnostnih skupnostih je bila polemi-k ’ deie?atov CSSR in Sovjetske zveze z včerajšnjim poročilom ameriškega delegata o tem delu druge točke dnevnega reda. frrvi je pobijal trditev, da v državah z enostranskim sistemom
ni tako ugodnih pogojev za pravice manjšin kot v državah z večstranskim sistemom. Kot primer je navedel, da je bilo v CSSR slovaško vprašanje rešeno šele po vojni, ker ga sistem pred vojno, ko je bilo celo 35 strank, ni mogel rešiti. Ameriški delegat mu je odgovoril, da nikakor ni govoril o tem, kateri sistem je za manjšine boljši, temveč le da je slabo ravnanje z manjšinami ((kriminal in napaka«. Dodal pa je, da je pravica do združevanja tudi izven nacionalnih meja zelo važna, «tako za enopartijske kot za države s 35 strankami«.
Vodja sovjetske delegacije je bil v svoji kritiki mnogo ostrejši ter je govoril celo o nevarnosti, da bi šlo delo seminarja po napačni poti. Za poročilo delegata ZDA je dejal, da je premalo objektivno, da so organizacije izven nacionalnih meja vzrok vmešavanja v notranje zadeve druge države, da obstoj ene ali več strank še ni dokaz večje demokratičnosti, ker
1 -l v	• ‘»“‘(j™ uuaaz vec.ie aemoKraucnosu, Ker
letih. Za PLI pa pravi, da je «u-1 je važno le, v čigavih rokah ie merjeno zadovoljna« z izidi.	I vlada. Končno je protestiral pro-
tiimiiiiiiiiiiiiniiiimiimuiiiiififiiiiitiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHimuiimiiiiiiiimmiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiitiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ VRSTA POSVETOVANJ MED STRANKAMI
Sprejet okvirni vladni dogovor o členu 5 filmskega zakona
Vroče ozračje v senatu med razpravo o pomilostitvah - Osrednja manifestacija upokojencev v Rimu
RIM, 15. — O petem členu filmskega zakona sta bila da- | šali s prvotnim besedilom zako-nes uva pOAicmbna sč. - a-ki. Dopoldne so se na vabilo mi-' na »Horaviti nistrskega predsednika Mora sestali podpredsednik Nenni, ministri Corona, Taviani, Scaglia in Reale ter strokovnjaki strank Piccoli za KD Censom za PRI, Paolicchi za PSI in Orlandi za PSDI. Minister Corona je ob zaključku izjavil, da so se sporazumeli, da predloži-
govske špekulacije«. Na tak na
jo ((poslanskim skupinam rešitev, ki naj zagotovi svobodo izražanja, kot je bilo to predvideno v prvotnem osnutku zakona, istočasno pa naj se prepreči financiranje pornografskih filmov z državnim denarjem«.
Popoldne so se na ministrstvu za turizem in predstave sestali predstavniki poslanskih skupin in strokovnjaki za film štirih strank, ki so razpravljali o novem besedilu petega člena filmskega zakona. Po sestanku je strokovnjak KD Piccoli dejal: ((Nismo se dogovorili o končnem besedilu. Iz-delane predloge bomo predložili vodstvom strank, ki jih bodo e-ventualno odobrila«. Minister Corona pa je dejal, da je bil dosežen okvirni sporazum, da pa je treba sedaj izdelati dokončno besedilo, ki ga morajo odobriti stranke.
Po sestanku vodstva PSI je bilo izdano poročilo, ki pravi, da sta Corona in Paolicchi obvestila vodstvo o sprejetem sporazumu, kj predvideva, da se ukine popravek Zaccagnini in obnovi prvotno besedilo, kateremu se doda, da ne bodo vključeni filmi, ki na vulgaren način izkoriščajo seksualno tematiko s ciljem tr-
čin se potrjuje osnovna načela zakona. Vodstvo PSI je ratificiralo sporazum. Sestalo se bo ponovno v petek, ko bodo proučili volilne izide in splošni politični položaj.
Ob 22. uri se je sestalo vodstvo PSI; prisotni so bili med drugim; Nenni, minister Corona ter predstavnika socialistične skupine v poslanski zbornici in v senatu posl. Ferri ter sen Tolloy.
Iz navedenega izhaja, da so se štiri stranke sporazumele za kompromisni predlog, ki naj bi izključil iz okvira obveznega predvajanja filme, ki «nimajo umetniške ali kulturne vrednosti in ki imajo erotično-seksualni značaj«. O tem predlogu se je govorilo že več dni in ga v filmskih krogih ocenjujejo kot kapitulacijo pred stališčem KD, saj bi se na tak način uzakonilo načelo diskriminacije pri ocenjevanju filmov in bi lahko na različne načine tudi filme z visoko umetniškimi vrednostmi proglasili za običajno pornografijo in jim tako odvzeli državno podporo, ki glede večine filmov bistveno odločuje o njih ekonomskem uspehu. Skratka, na drugačen način bi se uvedba gospodarska cenzura, ki so jo sku-
.........................n..iiimiiiiiiiiHiniiuiiiiiiiMiiiiimiMiiliii.....m.........
ZA ZDA SE POLOŽAJ V VIETNAMU VEDNO BOLJ SLABŠA
Taylorov pomočnik A. Johnson prišel na poročanje v VVashington
VJUson je izjavil, da so v teku posvetovanja ■ .Sastri poziva vlado ZDA, naj stori nove korake za pogajanja
WASHINGTON, 15. — Ameriški I vom ((Vietnam: nova Koreja?«. V i vprašal, ali je bila britanska vla-državni departma je javil, da pri- članku piše, da čeprav so zanikali da vprašana za mnenje v vseh fa-........." ■ -- 1 govorice, da se bo število ameriških	-*—4-
čakujejo v Wash ing tenu prihod pomočnika ameriškega poslanika v Sajgonu Alexisa Johnsona, ki prihaja prvikrat v Washington, odkar ga je predsednik Johnson poslal v Južni Vietnam kot pomočnika poslaniku Taylorju. Kakor je znano, se je Taylor pravkar vrnil v Sajgon s posvetovanja v VVashing-tonu. Toda med njegovim bivanjem v Washingtonu je prišlo v Južnem Vietnamu do novih nepredvidenih dogodkov, o katerih bo sedaj poročal Johnson, ki je ((politični« specialist v poslaništvu, medtem ko je Taylor «vojaški izvedenec«. Na vsak način je prihod Johnsona v Washington nekaj dni po odhodu Taylora znak, da je Wa-shlngton zaskrbljen zaradi sedanjega razvoja dogodkov.
V ameriških vladnih krogih so danes potrdili, da še dalje pošiljajo ameriška ojačenja v Južni Vietnam. V vseh dobro poučenih krogih predvidevajo, da se do število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu naglo povečalo. Pri tem ugotavljajo, da predvidevanja v prejšnjem tednu, da se bo to število zvišalo na 70.000 še pred jesenjo, niso več v skladu z nastalim položajem.
nai spoš1 ujejo njene določbe. Poleg tega poziva lazorožitveni odbor I Revija «US News and World Re-v zenevi, naj čim prej obnov t delo.- port« objavlja članek pod naslo-
vojakov zvišalo na 200.000, bi raztegnitev vojne naglo absorbiralo to število. V vojni na Koreji je sodelovalo 350.000 ameriških vojakov. Zatem piše list, da ima tajna obveščevalna služba podatke o nagli okrepitvi sovjetske vojaške pomoči Severnemu Vietnamu.
Predsednik britanske vlade Wll-son je v spodnji zbornici na razna vprašanja v zvezi z Vietnamom izjavil, da je vlada «zelo zaskrbljena« zaradi nedavnih dogodkov v Vietnamu in zaradi razvoja v zadnjih dveh ali treh tednih. Dodal je, da so v teku posvetovanja, da pa noče govoriti o podrobnostih. Dejal Je, da upa, da bo v čim krajšem času mogel podati v spodnji zbornici novo izjavo.
Na vprašanje levičarskega laburističnega poslanca Zilliacusa o «angleškoameriški delitvi dela« v jugovzhodni Aziji med Vietnamom in Malezijo, je Wilson odgovoril, da ni nobenega takega sporazuma z ameriško vlado. Ko pa je on bil v VVashingtonu, so govcirili tudi o položaju v Vietnamu, toda, z Johnsonom niso govorili o zatrjevani delitvi dela.
na odpraviti,
V poslanski zbornici so pričeli popoldne razpravljati o zakonskem osnutku, ki ga je predložil komunistični poslanec Sulotto in ki se nanaša na ((ureditev od-
•nti
Liberalni vnrttteU Rrtmond Je Iv Vietnam.
zah nedavnega razvoja v Vietnamu. Wilson Je odgovoril pritrdilno. Ko je laburistični poslanec Foot spraševal, ali so možnosti pogajanj z udeležbo južnovletnamske osvobodilne fronte, in kakšna je akcija britanske vlade v tem smislu, je Wllson odgovoril, da Je najbolj pametno v sedanjem trenutku govoriti kolikor mogoče malo. Pripomnil je, da so bili privatni raz-razgovorl zelo važni, zato da so prijateljske države sprejele načelo mednarodne konference.
Predsednik indijske vlade Sastri, ki je prišel danes v London, je na tiskovni konferenci na letališču izjavil, da se boji, da bo ameriško vmešavanje v Vietnamu moglo pripeljati do nadaljnjih zapletljajev in da bi se mogla vojna razširiti. Zatem je Sastri Izjavil, da bi morala ameriška vlada napraviti nov korak za začetek pogajanj ln prekiniti bombardiranje.
Izrekel Je upanje, da bodo na konferenci ministrskih predsednikov Commonvvealtha primerno razpravljali o Vietnamu tn da bodo po konferenci proučili možnost skupne akcije v zvezi z Vietnamom. , Dalje je izjavil, da se ne strinja s pošiljanjem čet Commonwealtha
ti «poskusu, da bi se seminar izkoristil za namene, ki nimajo z njim nič skupnega«.
Ameriški delegat je pozneje k vprašanjem dodal še osmo: ((Pravico manjšin do nezdruževanja«.
Vodja jugoslovanske delegacije Laszlo Rehak, pripadnik madžarske manjšine je na splošno poudaril, da glede manjšinskih vprašanj večina ne sme biti ozkosrčna in manjšino nenehno sumničiti. Pravice, ki jih manjšina uživa, so namreč kompenzacija — ne pa privilegij — zato ker je pač manjšina. Le razširitve proučevanja teh vprašanj pa je predlagal večjo koordinacijo med že obstoječimi u-stanovami, ki se z njimi ukvarjajo. Pozneje je Rehak opozoril na vlogo, ki jo je v Jugoslaviji odigral fašistični Kulturbund. Zato je priporočil previdnost ln konkretnost v formulacijah.
Kanadski delegat je dejal, da je vse odvisno od tega, kdo organizira združenje, kakšne vrste je organizacija, kakšen namen ima in kakšne omejitve združenj so potrebne. Posebno pa je poudaril, da samo lepe besede države o jamstvih ne zadostujejo. Avstrijec je predlagal celo poseben seminar samo o tem vprašanju. Ameriški delegat se je strinjal z jugoslovanskim predlogom o koordinaciji že obstoječih ustanov.
Italijanski delegat profesor Sper-duti je na prvo od sedmih vprašanj odgovoril negativno in rekel, da se pravzaprav ne strinja niti s formulacijo dnevnega reda zaradi nevarnosti manjšinskih privilegijev, o čemer je že v petek govoril. Citiral je italijansko ustavo, ki velja za vse državljane, izven u-stave pa ((posebnih« pravic ne more biti. Na splošno pa veljajo hkrati načela Deklaracije o pravicah človeka, «ki jih mora izvajati država, kot je dejal delegat Jugoslavije«. Omejitve pa vsebuje člen 29 deklaracije. Zato mora te o-mejitve vsebovati tudi državni zakon. Gre torej za pravico, ki je široka in s katero bi morala biti manjšina zadovoljna. ((Vsekakor pa ne bi mogel • dovoliti, da neka manjšina uživa pravice, ki jih jaz nimam, zato ker nisem njen pripadnik,« je dejal profesor Sper-duti.
Glede pravice združevanja izven nacionalnih meja pa jo italijanski delegat dopušča, samo če gre za nepolitične organizacije. Zagovarjal je prepoved zlasti takih, ki bi imele namen spreminjati meje, kajti tako organizacijo bi morali celo prepovedati. Za zaključek pa je odločno izjavil, da gredo manjšinam vse pravice, ki jih vsebuje Deklaracija, in če jih vsebujejo ustave posameznih držav.
Po delegatih Venezuele, Izraela, Gane, Argentine In opazovalca Mednarodnega židovskega kongresa je britanski delegat ugotovil, da se diskutanti kar precej strinjajo. Dejal je, da sistem v državi ni odločilen, ker obstaja tudi v enopartijskih državah pravica do zdru. ževanja, čeprav je manjša, ker ne obsega tudi političnih strank. Tega mnenja je bil tudi v glavnem delegat Malija, ki je seveda še bolj poudaril, da sistem strank ni važen, kajti pravica do združevanja obstaja povsod.
Končno je indijski delegat govoril o pravicah skupnosti v Indiji in med drugim izjavil, da so Indijci «srečni, ker nimajo več religioznih strank«. Povedal je tudi, da so bili posamezni člani komunistične stranke Indije aretirani šele tedaj, ko je Kitajska napadla Indijo. Vendar pa stranka r.i bila prepovedana. Za njim je govoril vnovič še delegat Gane o razliki med ravnanjem v Angliji in Gani in v Afriki sploh, kjer so kolonialisti za določanje meja uporabljali kot edini kriterij »ravnilo in svinčnik«.
Po posegih omenjenih delegatov bi bil moral na predlog predsednika dr. Vratuše deleeat ZDA Daniel Moynihan zaključiti
razpravo o pravici združevanja s svojimi pripombami in ugotovitvami. Toda sovjetski delegat prof. Farberov je predlagal, naj bi Moy-nihan najprej točno definiral posamezne vrste združenj. Ameriški delegat jih je naštel štiri vrste:
1.	etnična združenja v glavnem za emigrante;
2.	religiozna združenja, katerih večina ima člane v raznih državah; pri tem Je navedel predvsem katoliško cerkev, ki ima celo poglavarja v Rimu, to se pravi izven vseh držav;
3.	združenja jezikovnih skupin, ki se včasih njemajo z etničnimi skupinami in
4.	združenja nacionalnih skupin, pri katerih pa je nejasna meja med etnično, jezikovno ter nacionalno.
S temi definicijami se sovjetski delegat ni strinjal in v diskusijo je posegel tudi delegat Kanade. Farberov je nato pojasnil, da bi bilo nujno točno definirati razliko med pojmoma »mednarodna organizacija« in ((organizacija izven na-ciohainih meja«. Moynihan je odgovoril, da se drugi pojem rabi tedaj, ka gre za povezovanjem med organizacijo v eni z organizacijo v drugi državi. Nato je Farberov dejal, da se delegatu ZDA ne mudi z definicijo, ki jo je treba dobro proučiti, ker gre za izredno važno vprašanje. Moynihan je nato odgovoril: «Meni se ne mudi z definicijo, meni se mudi na večerlo.«
S tem je bila današnja dolgotrajna diskusija o pravici združevanja, ki se je začela ze včeraj popoldne, prekinjena in se bo nadaljevala jutri, ko bo tudi zaključena. Kot je povedal predsednik dr. Vratuša, mora seminar zaključiti razpravo o drugi točki dnevnega reda v celoti že v petek. Seminar! tri mora jo obravnavati še tri podtočke, ki se glasijo: «Pravica do ustanavljanja avtonomnih vzgojnih ustanov«; »Pravica do samostojnega razvijanja lastnih tradicij in karakteristik« ter končno »Enakopravno obravnavanje gosooderskih
področij v državi«. Jutri 1» torej na vrsti podtočka o pravic; a, u* stanavljanja avtonomnih vzgojnih ustanov.
S. R.
Stanko Kardun priznal atentat na Klariča
BONN, 15. — Javni tožilec Gol-den je danes izjavil, da je zločinec Stanko Kardun priznal, da je izvršil atentat na Jugoslovan-skega generalnega konzula An-drija Klariča. Nemška policija je aretirala še nekega Miličeviča, za katerega se sodi, da je bil vmešan v napad na konzula. Zdravstveno stanje konzula Klariča se stalno boljša. Zdravniki upajo, da je glavna kriza že mimo.
Hasan Brkič umrl
SARAJEVO, 15. — Na univerzitetni kliniki v Sarajevu je sinoči po hudi bolezni umrl v 52. letu starosti Hasan Brkič, član CK ZKJ. član izvršnega komiteja CK ZK Bosne in Hercegovine in predsednik izvršnega sveta Bosne in Hercegovine.
Hasan Brkič se je že v srednji šoli priključil naprednemu mladinskemu gibanju in je zatem kot študent z aktivnim revolucionarnim delom zavzel ugledno mesto v borbenih vrstah študentov beograjske univerze in je bil z dvajsetim letom sprejet v partijo. Bil Je med organizatorji ljudske vstaje v Bosni in Hercegovini. Med vojno je opravljal razne najodgovornejše vojaške in politične funkcije, prav tako tudi po vojni. Hasan Brkič je bil od leta 1963 predsednik izvrš. nega sveta Bosne ln Hercegovine. Odlikovan je bdi s številnimi odlikovanji, med njimi s Redom narodnega heroja.
pustov«. Po obširni razpravi tega osnutka je minister Delle Fave predložil vladni zakonski osnutek, ki ga je včeraj odobril ministrski svet.
V	razpravo o komunističnem zakonskem osnutku so posegli številni poslanci in med njimi za KPI Guidi, ki je ugotovil da pravični razlog za odpust ne more biti prepuščen pogodbenim odnosom iz česar izhajajo pomembna načela, ki morajo dobiti zakonsko obliko. Predvsem mora delodajalec dokazati upravičenost odpusta in v primeru, da tega ni dokazal, ne sme biti odpust ve-ljaven. Neveljavnost odpusta ne more biti urejena s plačevanjem odškodnine. O upravičenosti odpusta pa mora odločati sodnik, s čimer so seveda povezana tudi druga vprašanja in predvsem reforma sodstva.
Socialist Armaroli se je v bistvu strinjal s predloženim zakonskim osnutkom, saj členi civilnega zakonika nasprotujejo ustavnim določilom in je treba ustvariti zakonodajo, ki bo upoštevala pravice delavcev.
Demokristjan Borra je govoril o nujnosti zakonske ureditve odpustov, saj negativna konjunktura prizadene v prvi vrsti delavce, ki so vpisani v sindikate.
Vendar pa je mnenja, da je bolje otežkočiti odpuste (upravičene in neupravičene) s finančnimi bremeni, ker se bodo delodajalci drugače sankcijam izognili V imenu skupine KD je govoril posl. Vittorino Colombo, kj je izjavil, da bo KD podprla vladni zakonski osnutek
V	senatu se je ozračje razgrelo v zvezi z odgovorom pravosodnega ministra Realeja Q zadnjih amnestijah in zlasti, ko je govoril misin-ski senator Nencione, ki je na nesramen način obtoževal amnesti-ranega partizana Moranina. Minister je pojasnil, da so amnes,tirali 51 bivših partizanov in 8 pripadnikov oboroženih sil republike Salč>.
Upoštevali so okoliščine tedanjega razdobja. Reale je zaključil, da je proslava dvajsetletnice osvoboditve narekovala posebno popuščanje tudi proti onim, ki so se borili proti osvoboditvi ln ki se lahko prav demokratičnim načelom odporniškega gibanja ln nove republike zahvalijo za milostne ukrepe.
V	Rimu je bila danes osrednja manifestacija, ki Jo je priredila CG1L za izboljšanje položaja upokojencev, na kateri je med dru glmi govoril tajnik CGIL Lama Zahteval je, da se umakne zakon skl osnutek, ki ga je predložil mi nister Delle Fave, ker ne upošteva sporazuma, ki so ga pred letom sprejele sindikalne organizacije In vlada.
Nadaljevala so se pogajanja o
notranjih komisijah, med katerimi nile p0U^ Računa se, da se S? S1"?,ika‘ni predstavniki in pred J zadnje tri dni izselilo iz Apatina
Prebivalci in vojaki neprestano utrjujejo ogrožene nasipe ob Donavi
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIMIIItlllllllllllllMIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllIlllllIlIllillIlllllilillliliiiillllllilliiiiiiiiiiiiiniiiiiiumillllllllllllllUIH«
DONAVA HUDO OGROŽA RAZNE KRAJE V VOJVODINI
Vojska in prebivalci utrjujejo nasipe da preprečijo katastrofalno poplavo
h Apatina so začeli izseljevati prebivalce - Pri utrjevanju nasipov pomagajo tudi prebivalci iz drugih krajev
BEOGRAD, 15. — Po zadnjih poročilih iz Vojvodine je položaj vzdolž reke Donave od madžarske meje do Novega Sada še vedno kritičen. V Apatinu je štab za obrambo dal ukaz, da se z ogroženega področja preselijo vsi prebivalci posebno otroci in stari ljudje. V mestu so vse šole prekinile pouk. Računa se, da se je
stavniki Confindustrie ostro pole mizirali o statusu zaposlenih in o režimu odpustov. Pogajanja se bodo nadaljevala 5. In 6. julija.
»Kozmos 68«
MOSKVA, 15, — V Sovjetski zve-z1 so danes Izstrelili 68. satelit «Kozmos» v okviru programa, Ki se je začel leta 1962. V satelitu so številni znanstveni aparati, ki redno delujejo ln (ddajajo po radiu številne podatke.
že okrog 4 000 prebivalcev, v glavnem žene in otroci. Obrambni nasip za enkrat še vzdržuje pritisk vode. Gladina Donave je za cela dva metra nad višino mesta. Lahko sl predstavljamo, kaj bi se pripetilo, če bi nasip popustil. Zato je štab za obrambo odredil vse potrebno za evakuacijo celotnega prebivalstva v primeru potrebe in dal zadevna navodila. Mesto se oskrbuje z vodo s cisternami iz Sombora.
Mobilizirani prebivalci in enote JLA nenehoma utrjujejo nasipe vzdolž Donave. Prihajajo jim na
pomoč s posebnimi kompozicijami prebivalci iz drugih neogrože-nih krajev. Danes je na obrambnem nasipu pri Bačkem Novem selu sodelovalo okrog 2500 prebivalcev iz Subotice in Vrbasa. Strokovnjaki so si danes ogledali poškodovane hiše v Bačkem Novem selu in dali nalog za evakuacijo prebivalstva iz ogroženih hiš. Po mnenju strokovnjakov bo Donava na tem področju dosegla maksimalno višino šele 22. junija. Sicer kritični položaj olajšuje dejstvo, da se še naprej ve, kdaj bo Donava dosegla najvišjo gladino in da se lahko vnaprej pripravi sistem obrambe.
Pri Beltanu je Drava prebila ponoči nasip v dolžini okrog 100 metrov in poplavila okrog 10.000 hektarov plodne zemlje. Ogroženemu prebivalstvu so takoj priskočile na pomoč posebne enote JLA z motornimi čolni, tako da so se rešili vsi prebivalci razen ene žene, ki je utonila, ker je niso pravo-
časno spravili na varno. Voda Je porušila številne hiše in iz-rula vsa drevesa. Računa se da je pri prodoru vode utonilo mnogo živine.
Zaradi proboja nasipa pri Beltanu je gladina Drave pri Osijeku upadla za 7 cm, toda s tem se položaj Osijeka ni mnogo popravil, ker se pričakuje ponoven dvig vode v Dravi. Iz vasi Tvrd.javica in Podravlja na levi strani Drave so evakuirali vse prebivalstvo. Zaradi razmočenega nasipa so začeli evakuacijo prebivalstva tudi ob doljnem dravskem bregu. Na o-groženem področju v Osijeku Je voda poplavila okrog 200 manjših hiš. Prizadejana je ogromna materialna škoda.
Danes Je poplavljeno področje obiskal predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj v spremstvu predsednika republiškega izvršnega sveta Dragija Stamenkoviča in dru-gih osebnosti.
Vreme včeraj:	naj višja tempera-
tura 24,6 stopinje, najniija 16,9, ob 19 uri 22,4 stopinje, vlaga 67 odst., zračni tlak 1015,9 stanoviten. veter 5 km zahodnik, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 21 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danci, SREDA, 16. julija
Jošt
Sonce vzidie ob 4.14 In zatone ob 19,56. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 22.12 in zatone ob 5.53.
Jutri, ČETRTEK, 17. Junija
Telovo
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Izmikajoči odgovor predsednika Savone na vprašanja o spomeniku padlim v Miljah
Jedrnat odgovor komunističnega svetovalca na podtikanja liberalca Jone v zvezi s spomenikom ■ Potrjeno imenovanje Aleksandra Rudolfa za svetovalca SS
Včeraj se je po daljšem presledku sestal pokrajinski odbor na svoji izredni seji, ki se je začela točno ob 18.30. Dnevni red zasedanja je zelo obširen ter ga svetovalci niso utegnili včeraj proučiti v celoti.
Predsednik dr. Savona je najprej postavil na dnevni red vprašanje zamenjave svetovalca inž. Milana Sosiča, predstavnika Slovenske skupnosti, ki je podal o-stavko zaradi zasebnih razlogov. Kot predvideva zakon, bi ga moral naslediti drugi izvoljenec na isti listi, se pravi Karel Stoka, ki je tudi podal ostavko. Spričo tega bi moral zasesti mesto svetovalca Aleksander Rudolf. Debate v tej zvezi sploh ni bilo. Večina sveta je sprejela na znanje imenovanje novega svetovalca, katerega je dr. Savona pozdravil v imenu pokrajinskega odbora in celotnega sveta.
Ne bomo se tu zadrževali pri debati (ki je bila zelo kratka) o raznih ukrepih, ki jih je v zadnjih mesecih sprejela pokrajinska uprava in ki so jih svetovalci spre. jeli. Ko gre namreč za določena konkretna vprašanja, ni na splošno opaziti korenitih razlik med raznimi političnimi skupinami. Debata pa se zaostri, ko pridejo na dan razna pereča politična vprašanja. Tako se je zgodilo tudi včeraj, ko je komunistična skupina zahtevala, da svet odloči na podlagi čl. 13 pravilnika, da se vpiše na devni red resolucija, ki jo je ta skupina predlagala glede položaja v Južnem Vietnamu in rešitve tamkajšnje vojne in politične krize, ki ogroža mir na svetu. To zahtevo je večina sveta odbila.
Eno izmed najvažnejših vpra žanj, ki so jih včeraj obravnavali pa je brez dvoma vprašanje odkritja spomenika padlim borcem v Miljah. V tej zvezi so zahtevali pojasnila razni svetovalci, kot inž. Pečenko, dr. Milan Sosič, komunistični svetovalci Colli, Grbec in Donadel ter liberalni svetovalec Jona.
.Glede tega vprašanja je predsednik Savona dejal, da pokrajinska uprava pričakuje, da bi pristojni uradi pojasnili svoje stališče ter da bo šele tedaj lahko odgovoril resno in izčrpno na postavljeno vpra Sanje. Med drugimi bi morala za vzeti svoje stališče «Storia patria» iz Benetk, ki bo poslala svoje poročilo pristojnemu ministrstvu. Še le tedaj bo pokrajinska uprava lahko odgovorila na. postavljena vprašanja.
Predstavnik liberalne stranke odv. Jona je k temu odgovoru pripomnil, da je spomenik dejansko odkrit ter je zahteval določene ukrepe za njegovo pokritje. Jonova Izvajanja so izzvala odločen nastop komunističnega svetovalca Donadela Iz Milj, ki Je dobesedno izjavil, »da nima nihče
danes tolikšnega poguma, da bi spet pokril spomenik.« Svetovalec Donadel je še dodal, da so se slovenski partizanski borci borili proti nacizmu in fašizmu ter da imajo padli pravico, da se jih danes spominjamo na skupnem spomeniku. Odv. Jona je sicer skušal vriniti v debato žolčno nacionalistično ost, toda Donadel mu je odgovoril, da so se padli borci borili predvsem proti nacizmu in fašizmu.
Drugo vprašanje, ki je sprožilo precejšnje zanimanje pokrajinskega sveta je zadevalo ustanovitev medicinske fakultete v Trstu. To vprašanje je tržaška javnost sprožila že pred nekaj leti. Podrobneje se je v tej zadevi začelo govoriti leta 1962. Prišlo je do intervencij pri pristojnem ministrstvu, toda pobuda ni žela pričakovanega uspeha. Ministrstvo je namreč zastopalo stališče, da je treba počakati na splošno reformo višjih šol, da bi vladni organi lahko zagotovili potrebno finančno pomoč novi fakulteti. Spričo tega vladnega stališča so v Trstu ustanovili konzorcij, katerega člani so tržaško vseučilišče, tržaška občina, tržaška pokrajina, tržaška hranilnica, trgovinska zbornica, splošne bolnišnice in center za rakasta obolenja. Pokrajinski odbor meni, da je'možno, da se v okviru se danjih možnosti poučevanja na prvem in drugem letniku medicinske fakultete, že v prihodnjem letu ustanovi medicinska fakulteta. Pokrajina bi prispevala letno 20 milijonov lir, ostali znesek, približno 25 milijonov, pa bi morali vplačati ostali člani konzorcija. Predlog pokrajinskega odbora, ki je sicer naletel na določene kritike komunistične skupine, je bil na kraju sprejet v celoti.
Dražba za oddajo dveh javnih del
Na deželnem skrbništvu za javna dela pri generalnem vladnem komisariatu za deželo Furlanijo-Juli.j-sko krajino so te dni na dražbi oddali zasebnikom naslednji dve deli:	pokritje potoka «Bonomo»
pri Sv. Alojziju ter zunanja ureditev državne stavbe, v kateri je bilo nekoč postajališče za vodna letala. Prvo delo za skupnih
22.418.000	lir si je zagotovilo gradbeno podjetje C. Cavani iz Vidma, drugo pa, ki se < nanaša .tudi na delno ureditev notranjosti omenjene’'posta jej'"* sktipnf vrednosti
5.506.000	lir, pa družba CESIA iz Trsta.
5 Zbor članov Združenja za borbo proti mišični distrofiji, ki bi bil moral biti včeraj ob 19. uri v pro-štorih šole «Dante», je bil prene
sen za nedoločen čas, ker je bil predavatelj prof. Balloni z univerze v Padovi zadržan in se ni mogel udeležiti zbora.
DANES V MILJAH
Tiskovna konferenca o vprašanju spomenika padlim v Miljah
Danes ob 17.30 bo v Miljah v občinski umetnostni dvorani «Allo Squero» tiskovna konferenca AN Pl, na kateri bo član sekcijskega odbora ANPI inž. Giorgio Marži podal poročilo o vprašanju spomenika padlim partizanskim borcem v Miljah.
Kot znano bi moral biti spomenik slavnostno odkrit 25. aprila, kar pa je bilo preprečeno, ker je posvetilni napis na spomeniku dvojezičen in ker vse doslej pristojne oblasti o vprašaju trdovratno molčijo.
. '
_j; ;
■r ? i
Povorka delavcev po mestu med včerajšnjo stavko
iiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiimiinimmimiiiimiiiiuiiiiiiiimimimmiiiiimiiiiiimimiiimimiiimmimiiiiiiMimmitmiimmmiimiiiimiiiimHiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiii
V OKVIRU VSEDRŽAVNEGA DNEVA ZA IZBOLJŠANJE POKOJNIN
Stavka, zborovanje in povorka v podporo zahtev upokojencev
CGIL zahteva minimalno pokojnino 20.000 lir, zvišanje navadnih pokojnin za 30 odst., družinske doklade za vse upokojence itd.
pred senatom diskusija o zakonskem osnutku glede pokojnin, s katerim se prizadeti upokojenci in njihove sindikalne organizacije ne strinjajo. Osrednja manifestacija je bila v Rimu, v več raznih pokrajinah pa so bile krajevne manifestacije, kakor je bila včeraj v Trstu.
V podporo zahtev upokojencev so od 13. ure naprej stavkali na pobudo CGIL delavci v večjih o-bratih. Stavka je dobro uspela zlasti, v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev, v Italsider in v kamnoseki Mustri ji, manj pa v prehrambeni stroki.
Ob 14. uri je bilo na Trgu Sv. Antona zborovanje, ki ga je sklicala CGIL in katerega so se udeležili upokojenci ter stavkajoči delavci. Po zborovanju so upokojenci in delavci v povorki šli po Ulici Ro-
________■■■Ulili.............UMU.nul.III.IllllllilllllUlIIIUI.....IIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIUU
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobren zakonski osnutek o ureditvi nekaterih uradov
Odgovori na razne interpelacije in vprašanja ■ Začetek razprave o zakonskem osnutku o obrtništvu
a včerajšnjem dopoldanskem
odgovorili na interpelacije in ašanja svetovalcev. Svetovalec •o (PSI) je predložil interpe-jo, v kateri Je vprašal odbor, namerava ukreniti, da se pora družinam v vasi Lauco-Vl-5 ki jim je neki neznan piro-i zažgal hiše. Odbornik za Jav-dela dr Masutto mu Je odgo-j da je ministrstvo za Javna l pred nedavnim določilo za ovltev požganih hiš 75 mi lij o-lir Deželna uprava pa bo spre-ustrezne ukrepe za vse dru-da se bodo hiše v najkrajšem a obnovile.
lomunlstični svetovalec Coghet-pa Je predložil interpelacijo v zi s suspenzijo z dela okrog l'J0 avcev v podjetju «Cotonificio lezlano« v Pordenonu. Podjetje, rečeno v interpelaciji, je zavr-> vsak stik s sindikalnimi pred-vniki, ki so hoteli razpravljati avnateljstvom o tem vprašanju. ,o je svetovalec zaprosil odbor posredovanje, da se omogočijo govori sindikatov z ravnateljst-i in da se podjetju podeli vsaka noč z Javnim denarjem z zagoto-rijo zaposlitve suspendiranim de-:em. Odbornik Oiust Je izjavil, je njegovo odbomištvo takoj rezalo stike z ravnateljstvom Ijetja, da je zahtevalo od podla, da ne sprejme v službo nobe-nove delovne sile dokler ne bo ■otovl J ena zaposlitev vsem su-ndiranim delavcem, ter da je redovalo, naj podjetje upošteva li predloge sindikatov. Odbor-je dejal, da Je ravnateljstvo Ijetja obljubilo, da bo v mejah Jih možnosti ustreglo zahtevam jornlštva za delo in socialno arovanje.
»Tedsednik odbora dr. Berzant! odgovoril na vprašanje mlsovca indricha, ki je hotel vedeti, za-j je tiskovni urad deželne upra-vključil v svoj bilten od 27. ma-letos fotostatične kopije član r v slovenščini iz slovenskih Casio v, ki so poročali o obisku pred-vnikov deželnega odbora v Slo-iljl, kopije, ki so bile prevedene H v italijanščino. Svetovalec je tel vedeti, ali ni bilo to storjeno nekega določenega namena. Dr. rzanti je izjavil, da je bilo orne->no gradivo objavljeno z nameni, da se nudi deželnim svetoval-n ustrezna dokumentacija o do-tku. Ta dokumentacija, je dejal Berzantl, Je bila Izključno in-matlvnega značaja, kar dokazu-tudl dejstvo, da je tiskovni urad
pozneje objavil tudi članke v nemščini o srečanju z oblastmi Koroške v Celovcu.
Z glasovi demokristjanov, socialdemokratov, socialistov in republikanskega svetovalca je bil že na dopoldanskem delu seje odobren zakon o ureditvi nekaterih deželnih uradov in o začasnem številu osebja, s popravki, ki so bili vneseni v zakon, ki Je bil sprejet novembra lanskega leta. Komunisti, PSIUP in dr. Skerk so se vzdržali, mtsovci in liberalci pa so glasovali proti.
Pred glasovanjem Je bila zanimiva razprava, na kateri so nekateri svetovalci in predsednik dr. Berzantl obsodili prepogoste popravke vlade zakonov, ki jih odobri deželni svet. Značilen primer predstavlja tudi zakon, ki je bil včeraj sprejet.
Komunistični svetovalec Bacicchl je ugotovil, da Je vlada že dvakrat zavrnila zakon o katerem je govora in da Je takšen odnos vlade do deželne uprave nesprejemljiv. Pripomnil Je, da sl vlada dovoli celo narekovati popravke z ustreznimi vejicami ln pikami, kot da bi moih.1 deželni svet glasovati o zakonih, ki jih pripravlja vlada. Nato Je dejal, da vladni organi pripravljajo ha vladnem komisariatu velik nadzorni aparat, ki naj bi strogo nad zoroval celotno delovanje deželne uprave. (Govori se, da bodo poslali v Trst sedem podprefektov, ki bodo Imeli nalogo, da nadzorujejo posamezna odborništva). Zato so komunistični svetovalci predložili resolucijo, v kateri se obsoja ravnanje osrednje vlade. Hkrati pa je Bacicchl predlagal, naj bi deželni odbor dal pobudo za srečanje pred stavnikov vseh deželnih uprav : posebnim statutom, na katerem naj bi razpravljali o odnosu med osrednjo državno upravo in deželnimi upravami.
Tudi socialistični svetovalec Moro je ostro obsodil ravnanje osrednje uprave in izjavil, da so socialisti vedno odločno zagovarjali avtonomijo deželne uprave. Dejal je tudi, da dosedanji odnos državne uprave postavlja v dvom avtonomijo dežele. Potem ko je dejal, da vlada noče razumeti potreb deželne uprave, Je tudi Moro poudaril, da se govori, da bodo poslali v Trst večjo skupino uradnikov, ki bodo zavirali delovanje dežele.
Glede resolucije, ki so Jo predložili komunistični svetovalci proti pritisku vlade, Je načelnik de-mokrlstjanske skupine Mlzzau sicer priznal, da obstaja pritisk,
Včeraj je bil po vsej državi dan | ma, po Korzu, čez Trg Goldoni na borbe za izboljšanje pokojnin, ki Trg Garibaldi, kjer so se razšli, ga Je proglasila CGIL, ker je zdaj Na zborovanju je govoril vodja
odseka za tisk in propagando pri osrednjem vodstvu CGIL Carlo Fer-mariello, ki je predvsem poudaril, da so take manifestacije na pobudo CGIL po vsej državi, ker smo v odločilni fazi borbe upokojencev, ki traja že nekaj let, za zvišanje pokojnin in reformo sistema. Pri tem je pripomnil, da niso prizadeti samo upokojenci, ampak da se stvar tiče tudi delavcev, ki so zdaj sicer zaposleni in bodo šli v pokoj čez nekaj let. Nato je govornik navedel in obrazložil zahteve po izboljšanju pokojnin in po njih reformi.,
Kakor je znano, CGIL zahteva minimalno pokojnino 20.000, lir in ne dveh minimalnih pokojnin po 15.600 in 19.500 lir, zvišanje navadnih pokojnin za 30 in ne za 20 odst., družinske doklade za vse upokojence in ne samo doklade za otroke, avtomatično prilagajanje pokojnin Višanju delavskih mezd in ne prevrednotenje pokojnin le na podlagi višine pokojninskega sklada, zagotovitev 60 odst. invalidnine invalidom v odnosu do njihove zadnje plače, zagotovitev 80 odst. pokojnine po 20 letih dela. Govornik je poudaril, da so izboljšave, ki jih predvideva vladni zakonski osnutek smešne in ne upoštevajo dejanskih razmer in potreb delav-cev ter upokojencev. Pripomnil je, da bi izboljšanje pokojnin in njihova reforma prispevala k ekonomskemu in socialnemu razvoju države. Zaradi tega bo CGIL ob podpori prizadetih upokojencev in delavcev nadaljevala z borbo za pravično rešitev tega vprašanja.
Prisotni delavci in upokojenci so s ploskanjem odobravali zlasti govornikovo priponibo, da se italijanski delavski razred zaveda svoje zgodovinske vloge in moči ter prispevka, ki ga je dal v borbi proti fašizmu in za demokratično ureditev države. Delavstvo, ki se zaveda, svojih pravic in svoje vloge, je pripomnil govornik, je činitelj, ki ga je treba upoštevati. Zaradi tega, je poudaril, ne bo novi vladni zakonski predlog o pokojninah šel kar tako skozi, ne da bi prišlo do resnih pretresljajev.
hkrati pa je pozval komuniste, naj resolucijo umaknejo. Predsednik dr. Berzanti je prav tako priznal, da se deželna uprava upravičeno pritožuje proti ravnanju vlade. Čeprav je res, da Ima vlada nalogo, da nadzoruje delovanje dežele, je dejal Berzantl, je tudi res, da je to nadzorovanje prestrogo. Zato je priznal, da je treba opozoriti vlado na njeno strogo ravnanje in Je izjavil, da bo vse te pritožbe predočll predsedniku vlade na sestanku, ki ga bo imel z njim že v tem tednu. Zato je zaprosil komuniste, naj umaknejo resolucijo, ki jo bodo lahko predložili v bližnji prihodnosti,' ob drugi priložnosti in bo z u-strežnimi dogovori lahko dosegla soglasnost celotnega sveta. Na ta predsednikova zagotovila so komunisti umaknili svojo resolucijo. Po glasovalnih izjavah predstavnikov posameznih skupin je bil zakon, kot smo zgoraj omenili, sprejet večino glasov s priporočilom, da se v Rimu zahteva potrditev tega zakona z nujnim postopkom.
Zatem se Je začela razprava o zakonu o obrtništvu, ki se bo danes nadaljevala. O tej razpravi bomo poročali jutri.
V OKVIRU VELESEJMA
Modni defile avstrijskih modelov
Na letošnjem 17. mednarodnem velesejmu bo Avstrija prisotna tu dl na zanjo nenavadnem področju, In sicer na področju tekstilne industrije. Za časa sejma bo namreč sosedna republika organizirala v nekem hotelu v središču mesta poseben modni defile, nad kate-
iiiii mi ii iiiiiiiii mi iiiiiiHHiiiiiniiiiiiHHiiiiiimiiiimi milimi m miiiiiiimimiii iiimiii i n iiiitiimuiii iiimii
HITRI IW USPEŠNA POLICIJSKA flKCUfl
V nabrekli ročni torbi je nosil nakradeni plen
Med drugim je imel v torbi tri transistorje, fotografski aparat, strašilni pištoli in drugo
Prejšnji petek okrog 3. ure ponoči je nekdo telefoniral agentom letečega oddelka ter jim povedal, da je v Ul. Pola zagledal sumljivega tipa, ki se Je motal okrog avtomobila. Komaj se je približal, je neznanec urno izginil. Agenti so se nemudoma podali v Ul. Pola In začeli iskati neznanca. Imeli so srečo, saj so nekaj minut kasneje v Istrski ulici zagledali moškega, ki je hodil z urnim korakom, čeprav je nosil precej težko torbo. Agenti so ga ustavili ter zahtevali naj se legitimira. Neznanec je tako dobil ime. Gre za 24-letnega Elvezia Gaddo po rodu fz Turi.ja pri Cagliariju in v našem mestu brez stalnega bivališča.
Toda agenti so hoteli pogledati kaj mož nosi v torbi. Odvedli
so ga na kvesturo, kjer so odprli torbo. V njej so našli tri tran sistorje, fotografski aparat, cigarete, strašilni pištoli, fotografske filtre, nože in podobno. Najprej je Gadda trdil, da so predmeti njegova last, potem pa je moral ven darle priznati, da jih je pokradel iz avtomobilov.
Toda ni še konec. Pred nekaj dnevi ga je na Trgu Ponterosso zasačil mestni stražnik, ko je hotel prodati ukraden fotoaparat ln mu aparat tudi zaplenil. Gadda Je bil vedno na delu. Posluževal se je odvijača, s katerim je ali odpiral vrata avtov ali celo trgal platnene strehe. Agenti so Gaddo aretirali ter ga prijavili sodišču za radi tatvine z obteževalniml okoliščinami.
SINOČI V «GREGORČIČEVI DV0RAN1» V UL, GEPPA
Zaključek tretje sezone Slovenskega kluba v Trstu
V zaključeni sezoni je klub priredil 26 torkovih večerov in skupno 32 prireditev z okrog 2000 obiskovalci
rim bo prevzel pokroviteljstvo av strijski zunanje i govinski urad, odnosno njegov p redstavnik v Trstu dr. Rudolf Altei.iburger. Na defile bodo povabili zlasti tržaške trgovce in industrijce s tekstilnega področja, kateri si bodo lahko ogledali 90 novih modelov, ki so jih pripravile najvidnejše avstrijske modne hiše za zbirko «Jesen. 1965». Zlasti bogato bo zastopano področje športnega oblačila in pa znani avstrijski loden, Defile bo 24. junija, to je dan po Avstrijskem dnevu na velesejmu, 26. junija pa se bo prireditev ponovila v Vidmu.
,Med stranskimi atrakcijami bo uprava velesejma tudi letos pripravila razne nastope znanih pevcev, kričačev, itd. Kot posebnost za letošnjo prireditev pa je napovedan nastop znanega televizijskega napovedovalca Mikeja Bongior-na, ki bo «poiskal» med prisotno publiko nekaj novih obrazov in nekaj novih glasov za radijske od-
V ((Gregorčičevi dvorani» v Ul. Geppu je bil sinoči zaključni torkov večer tretje sezone Slovenskega kluba. Tudi za to priložnost se je v prijetni dvoranici, zbralo lepo število zvestih klubo-vih prijateljev in nekaj povabljenih gostov. Čeprav je to srečanje imelo izključno družabni značaj in je tudi poteklo v ozračju pristne domače družabnosti, kakršno je znal klub ustvariti že od samega začetka svojega obstoja, je bilo vendarle pomembno tudi zato, ker je klubov predsednik dr. Robert Hlavatg na njem podal bežen obračun opravljenega dela v tretji sezoni.
Dr. Hlavatg se je v svojem nagovoru zbranim najprej toplo zahvalil vsem klubovim sodelavcem, predavateljem, razstavljavcem in literatom, ki so pripravili razne večere, in pa seveda vsem zvestim obiskovalcem, ki so redno, torek za torkom, prihajali v klubske prostore. Dalje se je zahvalil Prosvetni zvezi, ki je klubovo delovanje vsestransko podprla, tisku, ki je verno in zavzeto poročal o klubovih večerih in prireditvah, članom slovenskega gledališča za njih sodelovanje, slikarjem in glasbenikom, upraviteljici bara, članom odbora, in drugim. Se prav posebej pa je pozdravil dva gosta z onstran meje, tajnika sežanske občinske skupščine tov. Renerja in pa gostilničarja Jožeta Jazbeca iz Tu-pelč, kjer je klub postavil svojo najpriljubljenejšo izletniško točko.
Predsednik dr. Hlavatg je nato podal nekaj številk o klubovem delovanju v zadnji sezoni. Slovenski klub je priredil J7 predavanj. en debatni veter (o repertoarju gledališča), 2 filmski reportaži. 2 literarna večera (izmenična),' štiri družabne večere, tri izlete, (eden šele pride na vrsto) in tri razstave tržaških slikarjev. Vseh teh predavanj, družabnih večerov in drugih prireditev skupno 32, se je udeležilo okrog 2000 obiskovalcev.
Ce se v opravljenem delu odraža plodna klubova dejavnost, pa je še večji moralni pomen klu-bovega obstoja in delovanja, saj je klub postal iskano zbirališče Slovencev v središču mesta, v katerem jih nič ne razdvaja, pač pa jih vse samo združuje.
Dr. Hlavatg je na koncu izrazil željo, da bi tudi vnaprej bil Slovenski klub deležen tolikšnih simpatij tržaških Slovencev kot doslej in da bi se krog njegovih prijateljev še bolj razširil. Obenem pa je zagotovil, da si bo klubov odbor tudi vnaprej priza-
besed povedal klubov dragi gost gostilničar Jazbec iz Tupelč, ki se je klubu zahvalil, da si je prav njegovo gostilno in njegovo majhno vasico na Krasu izbral za cilj svojih tradicionalnih obiskov. Zagotovil je vsem tržaškim Slovencem, da bodo — kadar jih bo pot zanesla v Tupelče — deležni vse pristne kraške gostoljubnosti in postrežbe v želji, da bi naše obmejne vezi bile čimbolj čvrste, kot pač morajo biti čvrste vezi med ljudmi iste krvi.
Iste misli je nato v svojem pozdravu razvil tudi tov. Rener, ki je poleg tega izrazil tudi svoje osebno zadovoljstvo, nad pomenom in plodnostjo dejavnosti Slovenskega kluba v Trstu, ki poleg drugih dejavnosti tržaških Slovencev izpričuje živo narodno pristnost našega naroda v tem mestu, kar je najzanesljivejše jamstvo za našo narodno bodočnost.
Končno je nekaj toplih besed spregovoril še slikar-amater Silvij Mikolj, ki je za to priložnost razstavil v Gregorčičevi dvoranici nekaj svojih olj in risb, iz katerih diha ljubezen do slovenske zemlje, ki je prišla občuteno do izraza tudi v njegovih besedah
Večer se je potem še nadaljeval v prijetni družbi za pogrnjenimi mizami in ob dobri paljici kneškega terana iz Tupelč, ki ga je klubu velikodušno podaril tov. Jazbec in pa ob veselem komentiranju karikatur klubovih pred valeljev v tretji sezoni, ki jih svojim prirojenim humorističnim smislom za zaključek vsake sezone. dr. Hlavatg ovekoveči v svojem zaokroženem prikazu sezone
GLASBENA MATICA
priredi danes ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Prosek • Kontovel (Soščeva hiša)
nastop gojencev
podružnice glasbene šole Prosek
Sodeluje otroški pevski zbor.
Ljudska prosveta
Čolna sta se trčila
V Barkovljah, na morski gladini pred veslaškim društvom «Nettu-no». se je včeraj popoldne pripetila nenavadna In nevsakdanja nesreča. Trčila sta dva enosedežna čolna In pri tem je bil ranjen veslač. Bilo je okrog 18.30, ko je 19-letni električarski vajenec Bruno Kosan iz Ul. Perarolo 41 na enosedežnem čolnu veslal proti obrežju. Teda) pa je v njegov čoln trčil drug čoln, ki mu je sledil ln našiljenl premec se je zaril Kosanu v spodnjo desno stran hrbta ter mu povzročil veliko rano. Ponesrečenca so malo kasneje prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja od 6 do 10 dtil. ..................r'
deval nuditi svojim obiskovalcem PD Marij MatJaslC-Milan v Bar-in prijateljem čimveč kvalitetnih 'kovljah, Strada del Friuli 295. pri-torkovih večerov in čimbolj do-
mače prijateljsko okolje.
Za dr. Hlavatpjem je nekaj preprostih toda prisrčnih in iskrenih
nosno televizijske predstave.
PROGRAM LETOŠNJIH POLETNIH PRIREDITEV
Drame, operete, folklora in slikoviti umetni ognji
Če bo vreme dopuščalo, že v soboto otvoritey «Zvoki in luči» v Miramarskem parku - «Marija Stuart» s Proclemerjevo in Albertazzijem - Operetna ansambla iz Budimpešte in Bukarešte - Poljski folklorni ansambel itd.
Letoviščarska in turistična ustanova v Trstu je pripravila program tradicionalnih poletnih prireditev za letošnje leto. Tudi letos bodo prireditve osredotočene na Miramarski park, grad Sv. Justa, rimsko gledališče in na zaliv Z izvedbo umetnih ognjev. V Miramarskem parku je že vse pripravljeno za začetek novega ciklusa »Zvoki in luči» v italijanščini, nemščini in angleščini. Ce bo vreme dopuščalo, bo otvoritev tega ciklusa, ki že sedmo leto privablja množice inozemskih turistov, že v soboto.
Na gradu Sv. Justa se bo začel program v sredo 7. in v četrtek 8. julija z uprizoritvijo Schillerjeve drame »Maria Stuart« v režiji Luigija Squarzine in v interpretaciji Lille Brignone. An-ne Proclemer in Giorgia Alber-tazzija. Delo sedaj z velikim uspehom uprizarjajo v Rimu. Od 10. do 17. julija bo na programu III. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma (na grajskem dvorišču) z vzporedno II. retrospektivno razstavo filma (v Avditoriju) in z »Evropsko razstavo likovnih umetnosti« na temo »Hibernetika v umetnosti«. Razstava se bo začela 1Q. julija in se zaključila 31. julija po vsej verjetnosti v salonih palače «Co-stanzi«. Poseben odbor, ki ga sestavlja profesor Doriles, kritik Budigna, ravnatelj revije »Le Ar-ti« prof. Marussi in kipar Ma-scherini, že zbira in selekcionira gradivo.
Opereta se bo povrnila na dvorišče »delle Milizie« od 20. do 24. julija z dvema predvidenima predstavama in v primeru potrebe še s tretjo, s katerimi bo nastopil državni ansambel iz Buka rešte. Uprizoril bo znano Kalma-novo opereto »Princezinja v cirkusu« in Zellerjevo »Ptičar«, ki se odlikuje po glasbeni izvirnosti in melodioznosti Ves ansambel šteje okrog 130 oseb, obe opereti pa bosta izvajani v italijanščini.
29., 30. in 31. julija bomo imeli v gosteh prvič v Italiji sloviti poljski državni folklorni ansambel »Slask«, ki je na svoji turneji po vsem svetu skoraj zasenčil drugi slavni poljski ansambel «Mazowsze». Za Poljaki bo 3. in 4. avgusta nastopil državni baletni ansambel iz Budimpešte z Leharjevo opereto »Dežela smehljaja«, 6. in 7. avgusta z Abrahamovo opereto »Ples v Sa-voyu», 10 in 11. avgusta pa a selekcijo najlepši!, operetnih
melodij, ljudskih pesmi in baletov madžarskih avtorjev »Budimpešta Show». Vsi nastopajoči bodo operni pevci in kot že poleti leta 1943 v «Cardaški princesi«, bo tudi tokrat v vseh treh operetah nastopila pevka, ki bo vodilni tekst pela v italijanščini. 24. in 25. avgusta bo na gradu Sv. Justa nastopil španski balet »Luisillo«, ki je že navdušil tržaško občinstvo v gledališču Verdi in ki sedaj nastopa v veronski
Lanska pobuda z uprizoritvijo »Elettre« v starem rimskem gledališču se bo tudi letos nadaljevala. Od 19. do 23. avgusta bo v tem starem rimskem okolju v režiji profesorja Alda Trionfa u-prizorjena Eschilova drama «U-klenjeni Prometej«. Ta tragedija je bila prvič izvajana leta 1406. Pred nekaj leti je s to tragedijo dosegel izreden uspeh na Siciliji Vittorio Gasmann. Za tržaško iz; vedbo režiser že izbira igralce, ki bodo zagotovili kvalitetno predstavo.
Umetni ognji bodo, kot običajno, na zunanjem valolomu v zalivu Kljub velikim stroškom, se letoviščarska ustanova ni hotela odpovedati tej vrsti poletnih prireditev. Predvidene so tri izvedbe: 25. julija ter 8. in 22. avgusta. Z italijanskimi podjetji bosta nastopili tudi dve prvoplasi-rani podjetji z mednarodnega festivala v Barceloni, ki bo prihodnji teden, katerega se bodo poleg španskih in italijanskega podjetja Panzera udeležila tudi specializirana podjetja iz Nemčije, Portugalske, Švice in Nizozemske. Zaključna prireditev 22. avgusta, ki jo bodo izvedli italijanski strokovnjaki, bo ponazorila • Veliko vojno« na zemlji, morju in v zraku z bombardiranjem, s svetlečimi se izstrelki, raketami itd.
redi v nedeljo 18, julija Izlet na Bled po sledeči poti: Trst. Nova Go. rlca, Most na Soči, Tolmin. Kobarid in Bovec k izviru Soče, nato čez Vršič v Kranjsko goro, na Jesenice in Bled, kjer bo kosilo Povratek preko Ljubljane, Postojne in Sežane v Trst. Prijave se sprejemajo na sedežu dnevno od 18. do 20 ure do 20. junija do 12, ure. Izlet se vrši s kolektivnim potnim listom. Za morebitna pojasnila tel. 30597, Izletniki iz mesta se bodo lahko odpeljali ob 4,40 od kioska openskega tramvaja, kamor jih bo avtobus pripeljal ob povratku.
Slovenska prosvetna zveza obvešča včlanjena društva, da bo XVI. redni občni zbor 20. junija ob 9. uri prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini.
Šolske vesti
Srednja šola v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu, vabi na zaključno prireditev, ki bo 20. junija 1965 na šolskem dvorišču v Nabrežini ob 18. uri.
Istega dne bo odprta razstava risb in ročnih del.
*	m *
Nižja srednja šola in enotna srednja šola pri Sv. Jakobu sta priredili razstavo risb, Linorezov, plastičnih izdelkov in ročnih del. Ob priliki dvajsetletnice nižje srednje šole je del razstave posvečen izdelkom iz prejšnjih let
*	* *
Osnovna šola prt Sv. Barbari priredi 17. t m. razstavo risb in ročnih del Razstava bo na ogled vsak dan od 9. do 12. ure do 26. t. m. V soboto 26. t. m ob 17. uri bo ob priliki 20-letnice ustanovitve v Ljudskem domu šolska prireditev.
Nazionale 16.00 «Buffalo Bill l’eroe del Far West». Technicolor. Gor-don Scott.
Arcobaleno 16.00 «Ciclone su Gia-maica«. Technicolor. Anthony Quinn.
Excelslor 16.30 »Te la senti stase-ra?». Technicolor. Debbye Rey-nolds
Fenice '16.00 «Le beile famiglie«. An-nie Giradot, Totč. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Spionaggio a Tokio«. Technicolor. Robert Wagner, Jane Collins.
Alabarda 16,30 »Jackie Gordon spac-catutto«. Eddie Costantine.
Filodrammatico 16.30 «11 diavolo del Pacifico«. Colorscope Robert Wag-ner.
Aurora 16.30 «Gli indomabill dell’A-rizzona. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Paga o muorl«.
Garibaldi 16,30 «11 mio amore con Samantha«. Technicolor. Paul New-mann, George Bogarde.
Capltol 16.30 «Duello a Thundel Rock«. Technicolor,
Impero 16.00 «leri, oggi, domani«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15,30 «Arriva Speed.v Gonzales«.
Moderno 16.00 «L’urlo della foresta«, John Payne, Susan Morrov.
Astra 17.00 «Zulu».
Astoria 16,30 «P.T. 109 pošto di com-battimento«. Technicolor.
Abbazia 16,00 «Contratto per ucclde-re». Technicolor Angie Dickinson, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Vacanze sulla splaggia. Technicolor. Annette.
LETNI KINO
Paradiso 20.30 «Le avventure dl un giovane«. Technicolor. Paul New-mann, Susan Strasberg. Se ponovi prvi del
K/NO PROSEK.KONTOVEL!
predvaja danes, 16. t.m. ob 19.30 Metro film:
«LASSU OUALCUNO Ml AMA»
(TAM GORI ME NEKDO LJUBI)
Igrata: Paul Newman in Annamaria Pierangeli
S strehe je padel
Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 22-letni klepar Ferrucclo Timeus iz Ul. Broletto 22, ki je padel z višine približno 8 metrov. Timeus Je na strehi neke hišice blizu železniške postaje na Monte-bellu, nastavljal odtočno cev. Nenadoma je zdrsel na strešnih opekah in padel s strehe. Pri tem se je pobil in ranil po zatilju, bradi ln glavi ter začasno izgubil spomin. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer ge bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti 10 dni.
hint na Lntin

predvaja danes, 16. t.m. ob 18. uri dramatično • avanturistični film:
«IL Rt Dl POGGIOREALE«
(KRALJ POGGIOREALA)
Igrajo: Ernest Borgnlne, Keenan Wynn, David Opatoshu, Yvon-ne Šanson, Crlstina Galoni in drugi.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
15. junija 1965 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 10 oseb.
UMRLI SO: 45-letna Anna Baldo, 71-letni Mario Bastianuttl, 68-letni Giuseppe Mezgec, 76-letmi Antonio Grassi, 6(Metni Riccardo Marangon, 64-letna Luigia leussi.g vd. Donzei-lini, 77-letna Caterina Verzier vd. Periml, 70-letni Luigi Bologna, 63-letni Giovanni Mllottti, 80-letna Gluha Venturini por, Chittero.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (14. 6. — 20. 6.)
Giusti, Ul. Bonomea 93, dr. Ros-settl, Ul. Combl 19, dr Signorl, Trg Ospedale 8, Tamaro e' Neri, Ul. Dante 7, Godina, Trg S, Giacomo 1, Alla Minerva, Trg S. Francesco 1, Al Due Mori, Trg Uniti 4, G. Pa-pa, Ul. Felluga 46.
Od 13. do 16 ure Godina, Trg S. Giacomo 1, Alla Minerva, Trg S. Francesco 1, Ai Due Mori, Trg Unitž 4, G. Papa, Ul. Felluga 46.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Glustl, Ul. Bonomea 93, dr. Ros-settl, Ul Combi 19. dr. Signorl, Trg Ospedale 8, Tamaro e Neri, Ul. Dante 7,
LADJE V PRISTANIŠČIH
TRST:	Tlovik (Jug.), Orebic
(Jug,). Astoi (Panama), Palladio
(It.), San Giorgio (It,), Michael (Grčija), Bernina (It.), Dreznica (Jug.), Labuan Bay (Psnuma), P. Willem III (Nizozemska), Gun-dulic (Jug.),	Tritone	(It.),	Ege
(Turčija), I. Resolve (Indija(, Au-dax (Panama), Saturnia (It.), Vulcania (It.), Salaria (It.), Sai-pa II (It.), Selene (It.), E. Co-sulich	(It.),	Trieste	(t.),	Istra
(Jug.),	Bovec	(Jug.),	Brarmi	(Pa-
nama), P. Trader (Liberija), M. Scotto	(It.),	Alexnndra (ZDA),
Immy (Libanon), Calipso (Liberija), Patrick M. (Liberija), Rudo (Jug.).
KOPER: Richmond (ZDA), Na-prijed (Jug.), Ravello (It.), Slavonija (Jug.), Neresine (It.), Gruda (It.).
Darovi i|r prispevki
V počastitev spomina dragega nečaka Peplja Mezgeca daruje Katerl-na Orel 2.000 Mr ra Dijaško Matico. V Isti namen daruje družina Albin Orel 1.500 lir za športno združenje BOR ‘n 1.500 lir za Dijaško Matico.
Pogreb nepozabnega
Pepija Mezgeca
bo danes ob 15.30 iz glavne bolnišnice.
KLJUB VEDNO VEČJEMU ZA VZEMANJU AMERIŠKIH SIL
Vietnamska osvobodilna vojska izterjuje «tong» v vsej deželi
Osvobodilnemu gibanju plačujejo svoj «davek» celo poslovni ljudje, ki oskrbujejo ameriško vojsko - Vsaka dobava se plačuje v denarju
Vietnamska zadeva se še dalje bolj zapleta. Ze samo ameriško javno mnenje vedno odločneje dviga svoj glas proti politiki Bele hiše in Pentagona. Toda to Johnsona in McNamare ter ostalih vodilnih oseb ameriške administracije ne moti. Kar naprej rinejo v močvirje, iz katerega ni izhoda, razen v pogajanjih toda v pogajanjih tudi in predvsem z južnovietnamskim osvobodilnim gibanjem. V VVashingtonu in prestolnicah tistih redkih držav, ki le zagovarjajo ameriško politiko v Vietnamu, se izgovarjajo, da jih je poklicala na pomoč (ilegalna« južnovietnamska vlada. Katera naj bi ta (ilegalna« saj-gonska vlada bila, je vprašanje, saj je v Sajgonu v nekaj letih prišlo že do vrste državnih udarov in tudi sedaj je na oblasti neko skrpucalo, kj mu je botroval Washington, odnosno njegova vojaška sila Ne bomo se ustavljali pri tem, kakšno oporo ima v južnoviet-namskem ljudstvu ta vlada, pač pa bomo navedli nekaj citatov iz dopisa nekega italijanskega novinarja iz Južnega Vietnama, iz katerega je jasno razvidno, ' da n; sajgonska vlada tista, ki v Južnem Vietnamu gospodari, pač pa da so borci narodnoosvobodilne borbe dejanski gospodar dežele: Gospod M. — imenujmo ga enostavno tako. da bi se izognili morebitnim zapletli a jem v že tako zapleteni deželi — je Francoz, lastnik je plantaže kakih 500 kilometrov od Sajgona in 70 km od bližnjega letališča, na področju, kjer vladnim četam še ni uspelo razplesti svojih korenin in uvesti svojega reda. Je to izoliran človek, ki živi v majhni hiši med drevjem z ženo in sinovi in ki cele mesece ne pride do mesta. Je to mož srednjih let, srednje kulture in srednjih gospodarskih sposobnosti, tipičen povprečen Francoz, toda pravi Francoz. Gospod M. je eden tistih 17.000 Francozov, ki so ostali v Vietnamu kot obdelovalci, kakršen je on, ali tehniki, učitelji, hotelirji, poslovni ljudje in ki se pri domačem ljudstvu ob času njihove kolonialne oblasti niso zasovražili, pač pa pridobili njegovo zaupanje Cenijo jih tudi mnogi funkcionarji iz javne uprave.
Nekega dne je gospoda M. qb: vestil njegov tajnik, domačin računovodja, da bi predstavniki o-svobodilne vojske hoteli z njim govoriti in da bi ga zato radi obiskali. r. (ko vsaj da sta mu povedala dva mladeniča, ki da sta ga ustavila na poti proti domu. Od tistega trenutka se je Francoz zavedel, da bo njegova hiša sredi plantaže stalno noč in dan pod nadzorstvom, in da bi ga mogel vsak nepravilen korak veliko stati.
Kaj borci narodnoosvobodilne vojske od njega hočejo, si je lahko predstavljal. Toda kaj, če namesto njih pride ena izmed tistih tolp navadnih tolovajev, ki pod njeno krinko delajo le zase? Kaj v tem primeru početi? Gospod M, v tej negotovosti ni napravil nobenega koraka, pač pa je le čakal.
Drugo noč po tem obvestilu je slišal trkanje na vrata. Ko^ je odprl, je imel pred seboj štiri mladeniče, ki na videz niso bili oboroženi. Eden izmed njih, ki je dobro govoril francoski in dajal videz častnika ali političnega vodje, je potegnil iz žepa dva kosa papirja, popisana na pisalni stroj in ju začel brati. Bila. je to razlaga ((socialnih in rodoljubnih motivov«, zaradi katerih se armada obrača tudi nanj v prepričanju, da bo dobila otipljiv dokaz njegovega razumevanja. Ko je nehal brati, je v preprostih besedah dodal, da osvobodilna armada nima proti njemu ničesar, pač pa da se smatra upravičeno, tudi od njega zahtevati tisto, kar zahteva od drugih, in sicer naj bi tudi on dal vsoto denarja ,ki bi ustrezala njegovim dohodkom od plantaže.
Gre za tako imenovani «tong». To je nekakšen delež, davek, iz katerega borci južnovietnamske osvobodilne vojske zbirajo sredstva za svoje potrebe. Južnovietnamska gverila potrebuje veliko sredstev, če noče biti odvisna od pogojev dežel, od koder dobivajo pomoč in zato gverilci plačujejo vso oskrbo v denarju ali v materialu.
Gospod M. je vedel, da bi bilo nesmiselno spustiti se v diskusijo in je na zahtevo pristal. Toda ni imel doma denarja, da bi atong« plačal. Kako je možno, da bogat človek nima na domu 40 ali 50 tisoč piaster? Štirje odposlanci pa so bili glede tega uvidevni in so odšli, hkrati pa povedali, da se bodo kmalu vrnili. V kolikor
da je sovražnik ljudstva, naj si poskrbi iz banke ustrezno vsoto denarja in naj pri tem pazi, da ne napravi kake neumnosti.
Na poti proti svojemu oporišču so štirje adavčni eksekutorji« naleteli na policijsko patruljo in eden od njih je v tem spopadu padel. Voditelji osvobodilnega gibanja so za trenutek posumili, da v to vpleten Francoz. V tem primeru bi mu ne kazalo dobro. Toda obveščevalna služba južnovietnamske armade je ugotovila, da to ni res in še pred koncem tedna so se pri Francozu pojavili predstavniki osvobodilnega gibanja. Gospod M. je enemu od njih izročil ključ svoje blagajne in mu rekel, naj iz nje vzame toliko, kolikor so bili sklenili. «Ne», je odvrnil vodja skupine in odklonil ključe, »mi smo borci, ne pa tatovi. Vi nam morate dati, kar nam dolgujete.« Za 30.000 piaster
NEKAJ ZANIMIVOSTI Z LETOŠNJEGA PARIŠKEGA LETALSKEGA SALONA
«Anteo» ■ sovjetski leteči prekomomik»
sprejme do720potnikov
Zelo dobro se je izkazala francoska letalska industrija S «Concorde» še vedno težave - Ameriško «trizvoeno» letalo še v maketi - Dve sovjetski presenečenji
so mu izstavili priznanico.
Gospod M. je plačal svoj delež osvobodilnemu gibanju, svoj «tong». S tem pa ni rečeno, kot trdijo nekateri, da so vsi Francozi iz raznih razlogov za južno-vietnamsko osvobodilno vojsko, ker da ne morejo pozabiti dejstva, da jih je Amerika, ko so se borili za svojo kolonijo, pustila na cedilu. Toda pustimo to in si oglejmo raje, kako isti novinar to svoje poročilo zaključuje:
«Tong» plačajo vsi, pa čeprav hkrati prisegajo, da o njem niso še nikoli nič slišali. Ga plačujejo lastniki plantaž, ga plačujejo velika podjetja, lastniki lokalov, lastniki hotelov, letalske družbe, družbe za avtomobilski prevoz, ki si morajo zagotoviti kontinuiteto prometa v deželi, ga plačujejo poslovni ljudje, ki hočejo potovati po deželi ali hočejo vsaj, da njihovo blago mirno potuje
na področjih, ki so pod nadzorstvom gverilcev. «Tong» plačujejo tudi tujci in Vietnamci v mestih in na podeželju. «Tong» plačajo celo — in to je res, pa čeprav se zdi nesmisel — družbe, ki skrbijo za vojaško oskrbovanje ameriškega ekspedicijskega korpusa v Južnem Vietnamu. In kdor ga ne plača, bo prej ali slej plačal svoj račun.
Iz gornjega je razvidno, da plačujejo «tong», to se pravi nekakšen davek južnovietnamski o-svobodilni vojski vsi prebivalci Južnega Vietnama, to se pravi celo tisti poslovni ljudje, ki živijo v mestnih središčih, kjer gospodarijo Američani, odnosno tako imenovana regularna južnovietnamska vojska. Toda južnovietnamska osvobodilna armada bi tega svojega ((davka« ne mogla izterjevati, če bi ne bila dejanski gospodar v deželi.
Po desetih letih se Eva Bartok vrača k filmu. Pa ne da bi Ji bilo manjkalo ponudb, enostavno ni našla vloge, ki bi ji ugajala. Tako trdi ona, drugi pa menijo, da se vrača k filmu zato, ker je v zadnjih časih bolj slabo služila.
Sovjetsko nadzvočno letalo «Tu-144»
PARIZ, 15. — Preteklo soboto je bila v okolici Pariza, in sicer na letališču Bourget, svečana otvoritev letošnjega mednarodnega salona letalstva, ki je prav gotovo najpomembnejša tovrstna manifestacija na svetu. Na tej priredim liicfhstrtjsko razvite države prikazujejo, kaj zmorejo v izdelovanju letal ali tudi posameznih letalskih delov. Ker gre za specializirano proizvodnjo, sodeluje tazmeroma malo razstavljavcev. Tokrat se jih je prijavilo 430, ki zastopajo tovrstno industrijo iz 15 držav in sicer iz Argentine, Zahodne Nemčije, Avstrije, Kanade, Belgije, Španije, ZDA, Velike Britanije^ Italije, Poljske, švedske. Švice, Češkoslovaške,
Jugoslavije in Sovjetske zveze.
Prireditev v Bourgetu ali bolje pariški mednarodni salon letalstva je že stara prireditev, kajti tovrstna manifestacija je bila že 1909, ko se je letalstvo začelo komaj razvijati. Danes pa je to velikanska prireditev, saj vidimo na letošnjem 26. salonu letalstva nad 250 letal, helikopterjev, raket in vseh mogočih pripomočkov za letenje.
Nemogoče je, da bi v kratkem poročilu prikazali, kaj vse moremo videti na letošnjem letalskem salonu v Bourgetu, zato se bomo omejili raje na nekatere najpomembnejše dežele, ki so vedno v ospredju na področju letalske tehnike.
Zelo dobro je tu zastopana Francija, ki ima razmeroma močno letalsko industrijo. Francozi se upravičeno ponašajo s svojimi majhnimi in srednjimi potniškimi letali, ki pa imajo to prednost, da morejo tudi na krajših progah razviti zelo veliko brzino. Med ta letala povsem upravičeno prištevamo tako imenovano «prevozno sredstvo poslovnih ljudi«, in sicer letalo «Mi-ster-20». Gre za razmeroma majhno potniško letalo, ki more sprejeti na krov od osem do deset potnikov in ki stane okoli 800 milijonov lir. Da je ta tip letala resnično praktičen, dokazuje dejstvo, da je znana ameriška letalska družba za civilni promet «Pan American« naročila pri francoski družbi kar 65 takšnih letal. Poleg tega praktičnega manjšega letala vidimo tu tudi letalo «Nord-262», k4 sprejme na krov do 26 potnikov in ki vzbuja med zaintere-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČENO ZDRA VSTVENO - ZNANSTVENO ZASEDANJE
Uspešna zdravstvena zaščita pred infekcijskimi boleznimi
Zdravstveno stanje v Trstu je po podatkih občinskega zdravstvenega fukcionarja na splošno ugodno
V soboto in v nedeljo je bilo v Trstu 16. zdra^stveno-znanstve-no meddeželno zasedanje odsekov Italijanskega združenja za ja\!no higieno in zdravstvo Italijanskega društva za mikrobiologijo ter Italijanskega društva za proučevanje infekcijskih bolezni. Zasedanje je bilo v novi sejni dvorani splošne bolnišnice in so se poleg kongresistov udeležili še predsednik pripravljalnega odbora, pokrajinski zdravnik dr. Scerrino ter razni predstavniki oblasti.
Glavno poročilo je podal profesor za higieno na, padovski univerzi dr. Melchiore Dechi^i, ki je orisal zdravstveno vzgojo in množično cepljenje ter poudaril, da sovpada zasedanje s svetovnim dnevom za zdravstvo, katerega tema so prav koze. Govornik je dejal, da so z zaščitnimi ukrepi izkoreninili v naši državi velike epidemije kuge, kolere, tifusa in koz. Zadnjo so pregnali malarijo, ki je popolnoma izginila iz Veneta pred petimi leti s pomočia bonifikacij in razkuževalnih sredstev. Dandanes se borba proti infekcijskim boleznim opira na zdravstveno vzgojo in socialno zaščito, da se zagotovi popolna fizično-umska in družbena blaginja prebivalstva.
Dober začetek je bilo v tem smislu cepljenje proti otroški paralizi. Večina prebivalstva^ je pri tem sodelovala, kot kažejo številke o milijonih cepljenih ter podatki o primerih obolenj, ki
so se od tisočev skrčili na nekaj desetin. Treba pa je vztrajati na tej poti z zdravstveno vzgojo v zvezi z infekcijskimi boleznimi. Ze do sedaj smo dosegli, da se je povprečna življenjska doba zvišala od 50 na 70 let. Po drugi strani pa je bila prej umrljivost za infekcijskimi boleznimi na prvem mestu, medtem ko je sedaj na šestem.
Dr. Dechigi na je pri tem dejal, da smo še daleč za severnimi narodi. Tudi glede cepljenja proti davici smo zaostali v primeri z drugimi državami zahodne Evrope, saj je davica močno skrčena samo v severni Italiji. Treba je doseči vsaj 80-odstotno imunizacijo. Prav tako je treba doseči napredek pri cepljenju proti tetanusu, saj ni dovolj injekcija s serumom po določeni nezgodi. Zato bi morali cepiti predvsem otroke, kmete in delavce.
Zatem je prof. Isidoro Marass, ravnatelj otroške bolnišnice «Burlo Garofolo« govoril o ((Starih in sedanjih problemih pro-filakse koz«. Pri tem je omenil zgodovino in razvoj množičnega cepljenja ter zaključil svoje poročilo s poudarkom na sodelovanju med zdravniki in prebivalstvom.
Občinski zdravstveni funkcionar dr. Fabiani je podal izčrpno in zanimivo poročilo o zdravstvenem položaju v Trstu. Rekel je, da se število tržaškega prebivalstva v glavnem ne spreminja, marveč da je tudi vedno
bi gospod M. ne hotel pokazati,
...........................III...............................................
Nove možnosti na področju poslov-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Priskočili vam bodo na pomoč stari prijatelji. Zanesite se na svojo sposobnost in potrpežljivost.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Krepko in vztrajno po stari poti. Odločilen dan za odnose z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne delajte si utvar glede uspeha v poslu, ki ste ga začeli. Poiščite si družbo med sebi enakimi.
KOZOROG (od 23.6. do 22.7.) Srečo boste imeli, vendar se drugič ne zanašajte le nanjo. Velika zadoščenja na področju čustvenih odnosov.
I.EV (od 23.7. do 22.8.) Ne bodite cincavi, ko gre vendar vse tako, kot ste si želeli. Prijatelji ali so-
rodniki vam bodo pripravili preše-nečenje
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Čeprav niste pričakovali uspehov, se vam ti nakazujejo. Nesporazum ali spor v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Cs se ukvarjate s trgovino ali čim podobnim, je današnji dan vaš. Čudna občutja ob srečanju z neko osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
nega življenja. Pripravite se na potovanje, ki bo prijetno.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaši sedanji podvigi se bodo srečno končali, vendar drugič ne tvegajte preveč. Iskrena ljubezen.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki neprijetni dogodki se bodo vendarle zaključili in boste imeli mir. Zvečer ostanite doma.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Da se izmotate iz trenutnih težav, se oprite na strokovno pomoč. Novo poznanstvo, morda ljubezen.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Počakajte in premislite in šele nato se odločite. Pismo ali obisk.
več starih v primerjavi z mladimi. Leta 1964 se je rodilo 3.759 otrok (kvocient 13,4 nasproti vse; državnemu kvocientu 19,7). Lani je umrlo 3.733 ljudi (kvocient 13,3 nasproti vsedržavnemu kvocientu 9,3). Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je prebivalstvo Trsta zelo ((Staro«. Leta 1960 je umrlo največ ljudi v starosti med 75—84 leti, lani pa v starosti med 65—74 leti.
Dr. Fabiani je dejal, da so med prvimi petimi mesti v zvezi z vzroki smrti precejšnje razlike med Trstom in vso državo. Pri nas so na prvem mestu arte-riosklerotična in srčna obolenja, ki so v drugih italijanskih krajih med drugim in četrtim mestom. Na drugem mestu je rak (na vsedržavnem področju je na 6. mestu), na tretjem mestu poškodbe možganskega ožilja. Jetika je na 8. mestu, infekcijsko vnetje jeter pa na 6. mestu. Med drugimi vzroki smrti so tudi samomori, ki jih je bilo lani 56, ter cestne nesreče, ki jih je bilo 55, povprečno manj kot v vsej državi.
Glede otroških bolezni se ni spremenilo stanje pri ošpicah, pri priušesni slinavki in pri škrlatin-ki, medtem ko se je skrčilo število primerov oslovskega kašlja in davice. V letih 1958—63 je bilo 59 primerov otroške paralize, lani pa nobenega, kar kaže uspehe s cepljenjem s Salkovim cepivom. Omenjeni podatki dopuščajo do neke mere ugodno oceno zdravstvenega položaja v Trstu. Indeksi otroške in splošne umrljivosti so ugodni, toda to se ne more trditi o jetiki
Zanimivo je bilo tudi poročilo dr. Sergia Lina in dr. Enrica Scerrina o deležu zdravnikov k zaščiti prebivalstva pred ionizirajočim žarčenjem. Pri tem je treba upoštevati kvarni genetični vpliv prepogostih rentgenskih pregledov, ki so včasih odveč m se ponavljajo. Zaradi tega bi morala radiografska dokumentacija o posameznih bolnikih krožiti med raznimi zdravstvenimi ustanovami. Zanimivo pri tem je, da so v Trstu ustanovili eno prvih pokrajinskih komisij za zdravstveno zaščito pred zarce-njem. Predseduje ji pokrajinski zdravnik dr. Scerrino.
siraniml poslovnimi krogi veliko zanimanje, posebno med predstavniki ameriških letalskih družb.
K tema dvema uspelima tipoma je treba dodati še izredno razkošno francosko letalo «Potes 840». Gre za razmeroma manjše štirimotorno letalo na propelerje, ki se more v primeru potrebe spremeniti tudi za prevoz do 25 potnikov. To letalo še ni v množični proizvodnji. Poslovno zelo zanimivo je tudi neko drugo štirimotorno letalo francoske izdelave, ki more sprejeti do 40 potnikov in ki potrebuje komaj 150 m dolgo vzletišče za pristajanje odnosno za vzletanje.
Francozi razstavljajo tudi letalo ((Concorde«. Toda to že ni več izključno francosko letalo, pač pa sodeluje pri gradnji tega velikana tudi Velika Britanija. O njem je bilo že toliko pisanega, da menda že ves svet ve za težave, ki so nastale pri gradnji letala, ki naj bi sprejelo sto potnikov in razvilo nadzvočno brzino. Na letališču Bourget lahko vidimo tudi le maketo drugega velikana, ki bo nosil ime «Ga-lion«. Bo to resnično velikan, ki bo mogel z nadzvočno brzino voziti tudi do 200 potnikov.
Nemška letalska industrija se predstavlja najbolje z zelo izvirno konstrukcijo dvomotornega letala za turistične namene, katerega posebnost je v tem, da ima en propeler spredaj, «na kljunu«, drugi propeler pa je na repu letala.
Američani so v Pariz pripeljali veliko svojih modelov, vendar pa nič posebno novega, razen nekaj nadzvočnih letal in maketo raketnega letala «Uf-12-A», ki bo na velikih višinah letelo z brzino, ki bo večkratna zvočna brzina.
Med državami, ki so se za ta mednarodni salon letalstva še posebej pripravili, je prav gotovo Sovjetska zveza, ki je, kot zatrjujejo strokovnjaki, prišla v Pariz z namenom, da se izkaže. V začetku je največje zanimanje sovjetskega dela razstave vzbudila maketa letala, ki bo nosilo oznako «Tu-144». Kot že sama oznaka pove, je načrt za to letalo izdelal sloviti sovjetski strokovnjak za letalsko industrijo Andrej Tupo-lev, ki je izdelal že celo vrsto potniških in vojaških letal. Za prikazano letalo, ki je šele v načrtu, in sicer za «Tu-144». se ve, da bo sprejelo na krov do 120 potnikov, razvilo bo brzino 2500 km na uro in bo njegov radius znašal 6500 km.
Ti podatki nam povedo, da bo to sovjetsko potniško letalo imelo nekoliko večjo brzino kot ga bo imelo angleško-francosko potniško letalo ((Concorde«, ki smo ga že prej omenili. Vtem ko je med Veliko Britanijo in Francijo bilo doslej več polemik, ali naj se z načrti za letalo ((Concorde« nadaljuje ali ne, se to vprašanje glede sovjetskega letala «Tu-144» ne postavlja. To pa iz dveh razlogov: vtem ko Je vprašanje, ali bo brltansko-francosko letalo ((Concorde« našlo dovolj interesentov, se to vprašanje za «Tu-144» ne postavlja. Sovjetska zveza je namreč tako obsežna, da pridejo v poštev tudi takšna velika letala, ki imajo tudi tolikšen radius. Za Francijo in Veliko Britanijo pa tega ne moremo trditi in pridejo letala vrste «Concorde» v poštev le v njihovem zunanjem letalskem prometu, kjer pa Francozi in Angleži naletijo na izredno močno konkurenco, posebno ker se Američani že dokaj konkretno ukvarjajo z načrtom, da bi izdelali letalo a trikratno zvočno br-
zino, kar sicer postavlja vrsto tehničnih problemov, kar pa hkrati rešuje problem brzine za daljšo dobo, vtem ko brzina letala ((Concorde« komaj prekaša brzino nekaterih najboljših potniških letal.
Pri vsem tem pa že omenjeno sovjetsko letalo «Tu-144» še ni največja novost na letošnjem mednarodnem salonu letalstva v Parizu, kajti danes je prispel na letališče Bourget težko pričakovani sovjetski «leteči prekomor-nik«, ki se imenuje «Anteo». Velikansko letalo je dvakrat preletelo letališče, nato lepo, skoraj elegantno pristalo na pristajali-šču, da bi ga nekoliko pozneje uvrstili med ostala sovjetska letala, ki so razvrščena na sovjetskem delu razstavišča.
Sovjetsko letalo «Anteo» ima štiri turbomotorje z dvojnim propelerjem. Zelo je podobno letalu ((Antonov 12», ki so ga Sovjeti pripeljali v Pariz v verziji «kar-ga». Supervelikan «Anteo» more prepeljati 80 ton bremena na 5000 km razdalje, more se pa spremeniti tudi v potniško letalo in sprejeti na krov do 720 oseb. Letalo je dolgo v celoti 57 m. krila pa merijo 64 m in pol. Konstruktor tega letala je inž. Oleg Antonov, ki je uredniku pariškega časopisa «Humanite» izjavil, da njegovo letalo razvije brzino 750 km na uro, da leti na višini
11.000	m in da potrebuje le 1300 m vzletišča za vzlet in komaj 800 m vzletišča za pristanek. Sovjeti ga bodo uporabljali predvsem za prevoz blaga v Sibirijo in osrednjo Azijo, koder še ni zadostnih prometnih zvez.
F. W.
NAPOVEDI ZA BLIŽNJO PRIREDITEV
Berlinski festival zares veliko obeta
Izredno zanimiva retrospektiva prednacistične filmske proizvodnje
BERLIN, 15. — Na bližnjem berlinskem filmskem festivalu bo francosko kinematografijo zastopal film «Thomas L’imposteur», ki ga je izdelal Georges Franju po Coc-teaujevem romanu. Glavni vlogi v njem igrata Emmanuele Riva in Fariče Rouleau. Dansko kinematografijo bo uradno zastopal film «ro» (Dva), ki ga je izdelal režiser Palle Kjaerulff-Schmidt. Vodstvo berlinskega filmskega festivala je sprejelo tudi brazilski film eVereda da Salvacati režiserja Art-selma Duarteja, indijski film «Sha-kespeare - wallah» Jamesa Ivorgja ter švedski film «Kraljeva pot» Gunnarja Hoglanda.
Precej poudarka bo na letošnjem filmskem festivalu v Berlin nu imela tako imenovana informativna sekcija. Med filmi, ki so bili v zadnjem času prijavljeni, je film «Klanningen» švedskega režiserja Vilgota Sjomana in «31 stopinj v sencis, ki ga je režiral češki režiser Jiri Weiss v angleško-češki koprodukciji.
Zelo zanimiva bo retrospektiva, ki bo posvečena najboljšim nemškim filmom. To retrospektivno «razstavo» nemških uspelih filmov prirejajo ob 70-letnici začetka dejavnosti nemške kinematografije. V okviru te prireditve bodo v Berlinu predvajali film «Der Študent von Praga, ki ga je že leta 1913 izdelal Stella Rye. Nadalje bo prišel na vrsto Lubitschev film «Anna Bolenaa, ki izhaja iz leta 1921, nadalje še Pabstov film «Der Schatza iz leta 1923, Murnauov film «Tar-tufa iz leta 1925 ter film «Kuhle Wampe» iz leta 1932.
Kakor nam že zgoraj navedeni naslovi povedo, gre zares za neka tere izredno dobre filmske uspehe nemške kinematografije in čeprav gre še za neme filme in filme, ki so bili izdelani ie v stari in pomanjkljivi tehniki, bodo ljubitelji filmske umetnosti imeli tokrat na voljo resnično edinstveno revijo velikih filmskih stvaritev nemške kinematografije pred nastopom nacizma, ki je nemško kinematografijo vključil v svojo službo in jo praktično zadušil, tako da so ne kateri nemški najbolj sposobni filmski ljudje raje ubrali pot v tujino, kot da bi se vključili v službo nacizma.
Stefania Sandrelli v novem filmu
RIM, 15. — Stefania Sandrelli, ki se je tako lepo uveljavila v filmu «Poroka na italijanski načina, v katerem je igrala nevesto, igra glavno žensko vlogo v filmu Anto nia Pietrangelija, ki nosi naslov «Dobro sem jo poznala. Film so začeli snemati davi na obali blizu Ostie. Poleg Sandrellijeve v filmu, za katerega sta scenarij napisala Pietrangeli in Ruggero Maccari, igrajo še Nino Manfredi, Jean Claude Brialg, Ugo Tognazzi, Mario Adorf, Salvo Randone, Rossel-la Falk in drugi.
Kratka vsebina filma je sledeča: Iz zakotne vasi pride v mesto dekle, ki hoče za vsako ceno prodreti. In v prvem trenutku se tudi zdi, da ji je sreča naklonjena,
kajti stopnice njenega družbenega uveljavljanja vodijo naglo navzgor, vse do njene največje želje, do odra, kjer se pa izkaže, da vsemu vendarle ni dorasla. Vendarle bistvo filma ni v tem. pač pa o dejstvu, da se med tem svojim vzpenjanjem spozna z najrazličnejšimi ljudmi, kateri dobijo o njej vsak svoj vtis, ker jo vsak spozna na svoj način, vsi pa menijo, da jo «dobro poznajoa.
Režiser hoče v tem pokazati tesnobo dela sodobne mladine.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Claudio Fux v «Alcione»
Razstava, ki jo Claudio Fux prireja v galeriji Alcione, je njegova druga osebna razstava. Med to in prvo, ki jo je imel še v nekdanji galeriji fAlla Loggiaa, je preteklo že nekaj let. Takrat se je F ux predstavil z navidezno abstraktnimi podobami, katere Pa so podajale najsodobnejšo realnost naše dobe, ki jo predstavlja elektronska tehnika. Umetniška obdelava rezalnih načrtou elektronskih naprav v Fuxovih delih z znaki elektronk, kondenzatorjev, potenciometrov in podobnega, je jasno pričala o njegovi iskateljski naravi, o prizadevanju, kako podati značilnost našega časa. Geometričnost znakov in črt sta dovoljevali izvirne dekorativne rešitve za popolnjevanje sten in panojev, kar pa v našem mestu mladi slikar ni mogel uresničiti.
Morda pa tudi ni hotel, ker je bil že na novi poti iskanja, kako podati v nazornejših podobah širše značilnosti tehnične civilizacije. Našel jo je v plastiki, umetni snovi, ki jo najdemo že tudi v najskromnejšem domu. Nove Fo-xove podobe so namreč ustvarjene popolnoma iz te snovi. So to neka nova vrsta kolažev, zlepljenih podob, iz izrezkov barvane in potiskane plastike, ki se prodaja na metre že premazana na zadnji plati z nesušečim se lepilom iste sestave.
Ako je elektronika domena izbrancev, stopa plastika že v življenje novorojencev in ima torej res masovni značaj. Ona nadomešča Fum platno in barve, škarje in rezila pa mu nadomeščajo čopiče. Na enotno barvanih podlagah plastike lepi izrezane figure porcelanskih kipcev, lepih deklet, metulje, ure in kletke s ptiči. Vsaka figura pa se ponavlja v raznobarvnih obrisih, ki jim slede kot stopinje v snegu. S tem podaja Fux drugo značilnost naše nemirne dobe: vseprevladujoči ritem, nagnjenje k razmnoževanju, masovno produkcijo.
Vodoravne in navpične črte m pasovi še stopnjujejo ritmičnost zasnov, ki jo poudarjajo razen tega tudi ponavljajoči se krogi, izpolnjeni s pestrimi kockastimi in križastimi vzorci plastike, ki plavajo kot baloni ali stoje kot lampioni na drogovih nad serijami vojaško postrojenih figur. So pa le-te tudi simboli naše dobe: gole lepotice in metulji — uživanje, ura — čas, ki nas priganja, kletke — odvisnost posameznika, baročni kipci — hrepenenje po romantiki. Barvnost Fuiovih del je vesela, videz negovano natančen, kot pri diagramih, in snažna so. kot da bi bila sterilizirana, Torej same lastnosti, ki jim dajejo dostop v sodobno opremljene prostore.
MILKO BAMBIČ
xI7
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Rimski motivi; 12.00 Manzoni: Zaročenca; 12.35 Za vsakogar nekaj; 13.30 Prijetna srečanja; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Pesem In ples; 18.00 Ne vse, toda O vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Iz programske glasbe; 19.00 Tipični trio Oskarja Kjudra; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Novosti lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.35 Orkester Alfonso D'Artega; 21.00 Simfonični koncert; v odmoru: Knjižne novosti: «Jacobus Gallus Carniolus«; 23.00 Melodije v polmraku.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Popevke; 13.40 Ansambel «Le Tigri« iz Gorice; 14.40 Drobci iz domače zgodovine.
SREDA, 16. JUNUA 1965
pevke; 10.05 Operna antologija;
10.30	Ital. melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Schumannova sonata štev. 1; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.25 Klavl-čembalo in klavir; 18.00 Radijska črtica; 18.15 Klavirska glasba; 18.35 Neapeljske melodije; 18.55 Nogometno srečanje Svedska-Ita-lija; 21.15 Puccinijeva «La fanciul-la del West».
II. program
Koper
*, o.w *
pevke; 8.30 Zbor iz Torviscose;
9.00	Pod senčnikom; 9.45 Znane melodije; 10.00 Glasbeni mozaik; 10.45 Današnji pevci; 11.00 Zabavni program; 11.30 Prijetna glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Otroški kotiček; 16.30 Popoldanski koncert; 17.40 Polke in valčki;
18.00	Prenos RL; 19.00 Orkester Sid Ramln; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Edelhasen; 22.40 Matiči-čeva suita za godala.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Po-
8.00	Jutranja glasba; 9.35 Glasba od vsepovsod; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Plošča za poletje;
14.00	Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.15 Za vas izbrani motivi; 15.35 Koncert;
16.00	Rapsodija; 17.00 Prodajalna plošč; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Pisana glasba; 18.35 E-notni razred; 18.50 Vaši izbranci;
20.00	Koncert lahke glasbe; 21.00 Nedeljski etruskologi; 21.00 Pesniki s plošč; 22.10 Večerna glasba.
III. program
18.30	Francoska kultura; 19.00 Knjižne novosti v Parizu: 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.40 Can-nabichove in Richterjeve skladbe; 21.20 Ital. portreti: Alberto Sali-nio; 21.30 Honeggerjeva Arhaična suita; 22.45 Glasba danes.
Slovenija
8.05	Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic; 9.10 Vietnamske narodne; 9.25 Domače pesmi; 9.45 Kreisler igra lastne skladbe; 10.15 Zvoki za razvedrilo; 10.45 Človek
ii zdravje: 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!;
12.05	Kmetijski nasveti; 12.15 Dobri znanci in Veseli vandrovčki;
12.30	Iz opere ((Ognjeni angel«;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Pol ure v glasbeni sobi; 14.35 Kako pojo mladi pevci; 15.30 Godba LM; 16.00 Vsak dan za vas; 17.06 Slov. glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor Slovenske filharmonije; 20.20 Tako pojo v Budimpešti; 20.40 Strauss: Kavalir z rožo; 22.10 Popevke;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Jazz s plošč.
Ital. televizija
18.00	Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Claudio Villa; 19.30 TV pošta; 19.55 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 TV zgodba: Cilj je Hollywood; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Puškinova ((Kapitanova hči« — V. nadaljevanje; 22.05 TV razprave: Današnja Evropa, ob koncu športne vesti.
Jug. televizija
17.40 Tik-tak, pravljica; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Napoved in TV obzornik; 18.45 Reportaža studia Skopje; 19.00 Kalei-doskop; 19.15 Glasba danes; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Beseda in čas — oddaja lirike; 20.40 Črno na belem — zabavno glasb, oddaja; 21.40 Kulturna panorama; 22.20 TV obzornik.
4 —
Gorišbo-beneški dnevnik
PO IZIDIH NEDELJSKIH IN PONEDEUSKIH VOLITEV
Svetovalci, ki bodo sedeli v novem občinskem svetu v Gorici
Imena svetovalcev, ki so v manjšini v treh slovenskih občinah Število zastopnikov strank v pokrajinskem svetu
Na podlagi dosedanjih rezultatov upravnih volitev na Goriškem je mogoče že ugotoviti sestavo občinskih svetov, medtem ko bodo za pokrajinske svete znana imena svetovalcev Sele v petek, ko bo okrožna volilna komisija, ki ji predseduje sodnik Storto, zaključila svoje delo.
V	goriškem občinskem svetu bo imel KD 18 svetovalcev, PSDI 6, PLI 4, KPI 3, PSI 3, Slovenska lista 3, MSI 3.
V	občinskih klopeh bodo sedeli naslednji svetovalci:
KD: Michele Martina, 1825 preferenc; Rolando Cian, 884; Delio Lupieri 770; Dario Culot, 533; Giuseppe Agati, 526; Marino Piani, 455; Gianni Ciufarin, 436; France-sco Moise, 412; Luciano Bressan, 388; Luigi Fogar, 342; Mario Furlani, 323; Giuseppe Ballare, 301; Pietro Della Vedova, 290; Roberto Lodi, 290; Pasquale De Simone, 287; Giuseppe Vodice, 281; Silvano Pagura, 278; Edda Picotti, 276.
PSDI:	Lanfranco Zucalli, 534;
Agostino Candussi, 417; Ferruccio Fantini, 309; Sergio Rovis, 284. Gianluigi Devetag, 169; Zennaro Campagnone, 138.
PLI: Agostino Majo, 532; Remo Caselgrandi, 329; Antonino Chioz-*a, 255, Bruno Volk, 230.
KPI: Nereo Battello, 455; Valen-tinuzzi Iuana, 172; FJilvio Bergo-mas, 146.
PSI: Peter Sancin, 262; Elio Zu-liani, 187; Tullio Tomasich, 133.
Slovenska lista: Avgust Sfiligoj, 651; Andrej Bratuž, 464; Stanislav Bratina, 452.
MSI: Ennio Pascoli, 529; Carlo Petroni, 225; Aldo Baiocchi, 118.
V goriški občinski svet so izvo-
ljeni štirje Slovenci: Sancin, (PSI), in Sfiligoj, Bratuž ter Bratina (Slovenska lista). V prejšnjem občinskem svetu Je bila Slovenska skup. nost zastopana s 6 svetovalci.
Občinska enotnost Ima v Doberdobu 12 svetovalcev, manjšina pa 3 (Benito Ferletič, Romano Lavrenčič in Maria Ferletič). Občinska e-notnost ima v Sovodnjah 12 svetovalcev, manjšina pa 3 (Mirko Hmeljak, Remo Devetak, Emesto Devetak).
Slovenska lista ima v Stever-janu	12 svetovalcev,	občinska	enotnost	pa 3	(Slavko	Stekar,	Jožef
Humar in Ciril Klanjšček).
V pokrajinskem svetu bo imel KD predvidoma 10 svetovalcev KPI 6, PSDI 2, PSI 2, PLI 1, MSI 1, SL 1, PSIUP 1, skupno 24 svetovalcev. Vse kaže, da bodo v njem sedeli	trije	Slovenci	izvoljeni na
listah	PSI,	(Waltritch), KPI	(Ma-
rija Selič) in Slovenska lista (Kran-ner).
Utopljenca v Soči še niso našli
Tudi včeraj ves dan so goriški gasilci iskali v Soči med ločniškim mostom in Sovodnjami ter dalje proti Gradiški trupli ponesrečenih mladeničev iz Trsta. Pomagali so jim potapljači iz Trsta in policija. Do večera trupel še niso našli.
ŠOLA GLASBENE MATICE V GORICI
priredi danes ob 20.30 v klubu »Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu
zaključni nastop
na katerem bodo nastopili
gojenci in ansambli
Vljudno vabljeni!
VOLILNI IZIDI NA OBČINSKIH VOLITVAH v TREII SLOVEN-SKIH OBČINAH NA GORIŠKEM
Doberdob: občinska enotnost, slovenska lista
Sovodnje: občinska enotnost slovenska lista
števerjan: občinska enotnost slovenska lista
1965
325
262
514
358
185
259
1961
435
288
619
376
201
249
Žena z Valerišča padla s češnje
Sinoči okrog 18. ure je mož pripeljal v goriško civilno bolnišnico svojo ženo 50-letno Frančiško Maraž z Valerišča štev. 16, ki so ji zdravniki ugotovili večkratni zlom leve roke v zapestju ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Mož je povedal, da se je žena ponesrečila malo prej na polju blizu svojega doma, ko je pri obiranju češenj padla z drevesa z višine 4 metrov.
Mlekar s Peči se je ponesrečil
Popoldne ob 17.30 so v bolnišnici nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh 39-letne-mu Oskarju Maliču, mlekarju s Peči štev. 28, ki se je malo prej ranil na domačem dvorišču ko je obdeloval kos kamna pa mu je drobec odletel v levo nogo in ga
SPET SMRTNA NESREČA V GORICI
Smrt pleskarja v podgorski tovarni zaradi padca z 11 m visokega ogrodja
Calligaris je izgubil ravnotežje med podajanjem ploha delavcu, ki je delal z njim
ranil.
																					
Na delu se je včeraj smrtno ponesrečil 43-letnl Ferruccio Calliga ris iz Ul. Torriani 33 v Gorici. Nesreča se je pripetila nekaj po 9. uri v podgorski tekstilni tovarni.
Calligaris je kot pleskar zaposlen Pri gradbenem podjetju Italo Me-deot, ki ima svoj sedež v Ul. Udine v Ločniku. Za to podjetje je včeraj dopoldne delal v podgorski tekstilni tovarni.
Podjetje Medeot je namreč tej tovarni prevzelo neko delo na poslopju termične centrale. Prepleskati je moralo pločevinaste žlebove, ki so pričeli rjaveti. Včeraj dopoldne je Calligaris v družbi neke ga drugega delavca delal na ogrodju iz brezšivnih cevi. Stal je kakš nlh 11 metrov visoko ter podajal plohe delavcu, ki je bil kakšne tri metre niže. Nenadoma pa Je izgubil ravnotežje; ne ve' se se, če ga je obšla slabost. Zazibal se je najprej na eno, potem na drugo stran ter pred delavcem, ki mu ni mogel pomagati, strmoglavil v globino. Padel Je na zid ter si prebil lobanjo in zlomil desno nogo. Z rešil
						
Kontni izidi občinskih volitev v Gorici po voliščih
VERDI. 17.00: «Una pištola per Ring«. Montgomery Wood; ameriški barvni film.
CORSO. 17.30:	«Mentre Adamo
dorme«. A. Magret, C. Lonley in T. Franciosa; ameriški barvni film. mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.00: «1 caldl amori«. C. Deneue in J Perrin. Francoski film v režiji R. Vadi-ms; kinemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.30' «Lasciate špara re chi cl sa fare«. Eddy Costan-tine in Maria Grazia Spina; be-ločmi italijansko-francoski film
CENTRALE. 17.30: «11 ribelle dl Algeri«. Alan Delon in Lea Mas-sari; italijanski čmobeli kinema-skopski film.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 26 stopinj ob 12.30, najnižjo 11,8 stopinje cb 2,30; povprečne dnevne vlage je bilo 81 odstotkov.
Okrajšave pomenijo:
PSDI — Italijansko socialdemokratska stranka
MSI — Italijansko socialno gibanje (neofašisti)
PLI — Italijanska liberalna stranka KPI — Italijanska komunistična partija
SL — Slovenska lista PSIUP — Italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti PSI	— Italijanska	socialistična
stranka
KD — Krščanska demokracija Volišče št. 1; Ul. Capuccini: PSDI 75, MSI 47, PLI 105, KPI 22 SL 25,	PSIUP	7,	PSI	23,	KD	187,
bele 6, neveljavne —, skupaj 491.
Volišče št. 2; Ul. Randaccio: PSDI 82, MSI 34, PLI 86, KPI 38, SL 39, PSIUP 5, PSI 36, KD 220. bele 11, neveljavne 3, skupaj 540.
Volišče št. 3, Ul. Randaccio: PSDI 37, MSI 53, PLI 35, KPI 15, SL 11,	PSIUP	—,	PSI	25,	KD	192,
bele 12, neveljavne 5, skupaj 368.
Volišče št. 4; Ul. Codelli: PSDI 70, MSI 68, PLI 114, KPI 29. SL 21,	PŠIUP	10,	PSI	34,	KD	196,
bele 14, neveljavne 9, skupaj 542.
Volišče št. 5; Ul. Codelli: PSDI 73, MSI 66, PLI 130, KPI 23. SL 20,	PSIUP	4,	PSI	25,	KD	235,
bele 9, neveljavne 5, skupaj 576.
Volišče št. 6; Ul. Codelli: PSDI 73, MSI 64, PLI 121, KPI 11, SL 19,	PSIUP	3,	PSI	20,	KD	205,
bele 9, neveljavne 4, skupaj 516.
Volišče št. 7; Ul. Leopardi: PSDI 87, MSI 67, PLI 85, KPI 38. SL 15,	PSIUP	10,	PSI	43,	KD	259,
bele 11, neveljavne 3, skupaj 604.
Volišče št. 8; Ul. Leopardi: PSDI 95, MSI 59, PLI 75, KPI 31, SL 14,	PSIUP	3,	PSI	38,	KD	243,
bele 9, neveljavne 3, skupaj 558.
Volišče št. 9; Ul. Diaz: PSDI 72,
MSI 82, PLI 113, KPI 20, SL 13,
PSIUP 2, PSI 17, KD 157, bele 5, neveljavne 3, skupaj 476 Volišče št. 10; Ul. Diaz: PSDI 83,
MSI 50, PLI 101, KPI 19, SL 29,
PSIUP 3,	PSI	23,	KD 168. bele
7, neveljavne 3, skupaj 476.
Volišče	št.	11;	Ul.	Rotta:	PSDI
102, MSI 65, PLI 50, KPI 19, SL 38,	PSIUP	6,	PSI	23,	KD	211,
bele 9, neveljavne 5, skupaj 514.
Volišče	št.	12;	Ul.	Rotta	PSDI
69, MSI 48, PLI' 22, KPI 33 SL 27,	PSIUP	3,	PSI	20,	KD	164,
bele 10, neveljavne 5, skupaj 386.
Volišče	št.	13;	Ul.	Rotta:	PSDI
66, MSI 56, PLI 38, KPI 22, SL
Z"’-1,	PSIUP	6,	PSI	41,	KD	248, I Volišče	št.	30;	Ul.	Campnirnuzza
12’ TV7elJ?,vn5 4- skupaj	529.	(na	Rojcah):	PSDI	82.	MSI	53.
Volišče St. 14; Ul. Capuccini: PSDI PLI 24, KPI 49, SL 29 PSIUP 60, MSI 46, PLI 55. KPI 40, SLI 5, PSI 41, KD 253, bele'2 neve-
32 PSIUP	17,	PSI 25,	KD	261,
105, MSI 38, PLI 45, KPI 41, SL 39, PSIUP	10,	PSI 37,	KD	282,
bele 23, neveljavne 6, skupaj 507. Volišče št. 16; Ul. Roma: PSDI 71, MSI 43, PLI 45, KPI 57, SL 29, PSIUP	5,	PSI 38,	KD	183,
bele 11, neveljavne 10, skupaj 471 Volišče št. 17; Ul Diaz: PSDI 71 MSI 60, PLI 69, KPI 25, SL 14 PSIUP 5, PSI	25, KD	196,	bele
9, neveljavne 5, skupaj 465. Volišče št. 18; Viale Virgilio: PSDI 61, MSI 53, PLI 50, KPI 35, SL 26, PSIUP	3,	PSI 32,	KD	194,
bele 8, neveljavne 4, skupaj 454. Volišče št. 19; Viale Virgilio: PSDI 73, MSI 40, PLI 38, KPI 31, SL 24, PSIUP	9,	PSI 30.	KD	233,
bele 9, neveljavne 4, skupaj 47B. Volišče Št. 20; Ul. Boschetto: PSDI 61, MSI 62, PLI 47. KPI 41, SL 50, PSIUP	4,	PSI 48.	KD	239,
bele 12, neveljavne 3. skupaj 552. Volišče št. 21; Ul. Brigata Pavia: PSDI 60, MSI 26, PLI 24, KPI 28, SL 12. PSIUP 6, PSI 24. KD 235, bele 7, neveljavne 4, sloma) 4'5. Volišče «t. 22; Ul. Colmva: PSDI 76, MSI 58. PLI 37, KPI 45. SL 11. PSIUP	9,	PSI 37.	KD	2>0,
bele 12, neveljavne 2, skunai 483. Volišče «t. 23: Ul. Roma: PSDI 59, MSI 35, PLI 21. KPT 24, rr, 41, PSIUP 8,	PSI	32.	KD	166,
bele 14. pPveUavne 6. skopa) 3r6 Volišče Št. 24: Ul. Crnee: PSriT v« MSI 54. PLI 74, KPT 39. SL ’4. PSIUP 11, PSI 40. KD 3P7. bele 17. nevpUevpp 5. skuna* 591 Volišče *t. 25; Korro Verdi: PSDI 76, MSI 55, PLI 64, KPI p7. SL
65.	PSIUP 8.	PSI	25.	KD	196,
bele 12, neveljavne 8. skuna) 516.
Volišče št. 26. Trg Medaglie d’nrn: PSDI 59, MSI	38,	PLI	17	KPT
44. SL 20, PSIUP 3, PSI 18. KD 166, bele 6, neveljavne	10.	sku-
paj 365.
Volišče št. 27; Trg Medaclic d'oro: PSDI 49. MSI 55, PLI 72, KPI 34, SL 81, PSIUP 12, PSI 18, KD 228, bele 10, neveljavne 5, skunai 549. Volišče št. 28; Ul. Orzoni: PSDI
66,	MSI 30, PLI 54, KPI 34 SL 79, PSIUP 9, PSI 51, KD 255, bele 14, neveljavne 3, skupaj 578.
Volišče št. 29; Ul. Codelli: PSDI 78, MSI 61, PLI 138, KPI 19 SL 29, PSIUP 6, PSI 19, KD 268, bele 11, neveljavne 7, skupaj 612.
1 javne 3, skupaj 536.
Volišče št. 31; Ul. Campagnuzza (na Rojcah): PSDI 92, MSI 22,
PLI 28, KPI 76, SL 66, PSIUP 10, PSI 79, KD 185, bele 10, neveljavne 3, skupaj 558.
Volišče št. 32; Ul. Udine (Ločnik): PSDI 93, MSI 40, PLI 34, KPI 69, SL 17, PSIUP 6, PSI 36, KD 271, bele 12, neveljavne 3, skupaj 556.
Voli,če št. 33; Ul. Udine (Ločnik): PSDI 132, MSI 22, PLI 14. KPI 76, SL 9, PSIUP 7, PSI 43, KD 315, bele 20, neveljavne 9, skupaj 618.
Volišče št. 34: Ul. Udine (Ločnik); PSDI 99. MSI 15, PLI 6, KPI 66, SL 15, PSIUP 22, PSI 37. KD 392, bele 18, neveljavne 12, skupaj 589.
Na področju občine Gorica so dobile posamezne stranke število glasov, (v oklepaju število glasov z občinskih volitev 1961. leta): PSDI 4 038 (2*91); MSI 2.488 (3 432), PLI 2 788 (1.254), KPI 2.311 (2 039), SL 1.918 (1.841). PSIUP 453 ( —). PSI 7.028 ( 2.196), KD 11.724 (12 655). Skutino je bilo na sedanjih volitvah oddanih 27 t4r glasov, neveliavnih je bilo 282, belih pa 631.
Volišče »t. 35; Ul. IV. Novemhre (Podgora): PSDI 45. MSI 10. PLI 16. KPI 144. SL 105. PSIUP 27, PSI 98. KD 113, bele 21, neveljavne 8, skuna j 558
Volišče Št. 36; Ul. IV. Novemhre (nodgora): PSDI 65. MSI 22 PLI 16. KPI 97. SL 55; PSIUP 16 PSI 63. KD 198, bele 17, neveljavne 6, skupaj 532.
VoP“če št	37;	Pevma: PSDI	19
MST 2, PLI 15. KPI 91, SL 157' PSIUP 18, PSI 133. KD 40 bele 16	neveljavne	6. skupaj 475
Volišče št. 38; Ul. Rlsmondo: PSDI 77, MSI 68, PLI 119 KPI
21,	SL 36, PSIUP 3, PSI 25, KD 250, bele 7, neveljavne 1, skupaj 599
Volišče št. 39; Ul. Leopardi; PSDI 84, MSI 53, PLI 76, KPI 34 SL
22,	PSIUP	10,	PSI 43, KD	271,
bele 23, neveljavne 5, skupaj 595!
Volijice št. 40; Ul. Croce 3: PSDI 101. MSI 50, PLI 49, KPI 52. SL 63,	PSIUP	12,	PSI 37, KD	173,
bele 7, neveljavne 2, skupaj 573.
Volišče št. 41; Ul. Randaccio; PSDI 70, MSI 66, PLI 72. KPI 24. SL
15, PSIUP 9, PSI 26, KD 244, bele 6, neveljavne 3, skupaj 526. Volišče št. 42; Ul. Žara (na Roj.
cah); PSDI 94, MSI 18, PLI 1( KPI 98, SL 106, PSIUP 25, PSI 91, KD 146, bele 21, neveljavne 15, skupaj 595.
Volišče št. 43; Ul. Udine (Ločnik); PSDI 111, MSI 18, PLI 18, KPI 62, SL 10, PSIUP 10, PSI 44. KD 239, bele 20, neveljavne 10, skupaj 512.
Volišče st. 44; Ul. Colonia: PSDI 114, MSI 61, PLI 22, KPI 38 SL 21, PSIUP 20, PSI 43, KD 271, bele 25, neveljavne 5, skupaj 59o’ Volišče št. 45; Ul. Orzoni: PSDI 97, MSI 62, PLI 41, KPI 32. SL 39 PSIUP 6, PSI 30, KD 217, bele 13, neveljavne 8, skupaj 524. Volišče >t. 46; Ul. Croce: PSDI 87 MSI 54, PLI 54, KPI 57. SL 50, PSIUP 7, PSI 36, KD 240, bele
14,	neveljavne 5, skupaj 585 Volišče it. 47; Ul. Capuccini: PSDI
55, MSI 58, PLI 40, KPI 34, SL 18, PSIUP 2, PSI 25, KD 234, bele 10, neveljavne 10, Skupaj 466. Volišče t. 48; Korzo Verdi: PSDI 79, MSI 66, PLI 73, KPI 20 SL 54, PSIUP 2, PSI 24. KD 168 be-, le 4, neveljavne 3, skupaj 486. Volišče št. 49j Ul. Diaz (bolnišnica): PSDI 7, MSI 6, PLI 3, KPI 9, SL 9, PSIUP 6, PSI 12, KD 152, bele 11, neveljavne 8, skupaj 204. Volišče št. 50; Ul. Vittorio Venetn 171 (hnlnlšnica); PSDI 20. MSI
15,	PLI 13, KPI 15, SL 10. PSIUP 3, PSI 10. KD 170, bele 4, neve-ljane 3, skupaj 256.
nlm avtomobilom Zelenega križa so onesveščenega odpeljali v bolnišnico. vendar je med potjo umrl.
Na kraj nesreče so prišli karabinjerji Iz Podgore, ki so sestavili azpisnlk o nesreči. Calligaris zapušča ženo ln 10-letnega sina.
Pretep v Gradiški
V ponedeljek zvečer sta se v Gradiški, kjer stanujeta v skupnem stanovanju, 68-letni Guerrino Cesco in 55-letna Amalia Šinigoj, stepla zaradi razlogov, ki oblastem še niso znani. Obema so nudili prvo pomoč v bolnišnici. Potolčena sta bila po glavi. Vse kaže, da sta se ranila s kladivom.
Zena iz Sovodenj padla s češnje
Včeraj popoldne ob 17. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 66-letno Antonijo Bakar iz Sovodenj, Ul. Zanetti 26. Pri pregledu so Ji zdravniki ugotovili zlom desne roke v zapestju in udarec na desni rami z zlomom ključnice ter so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25. dneh.
žena Je povedala, da je padla z lestve, ki jo je prislonila k češnjevemu drevesu, da bi obirala češnje.
Na Goriškem 171 hotelov ob koncu 1964
V poročilu, ki ga Je dal predsednik pokrajinskega turističnega združenja za Goriško Peternel, ob predložitvi obračuna te ustanove za lansko leto, je med drugim poudaril nujnost, da se Izboljša prometne pogoje na mejnih prehodih z Jugoslavijo in izrazil tudi željo, da bi napravili preko jugoslovanskega ozemlja zračni hodnik. če b; do tega prišlo, bi znatno pridobili na prometu na ronškem letališču. Problem turističnih naprav bo treba vsekakor temeljito proučiti in bi ga morala rešiti turistična ustanova pri deželni upravi, ki so jo šele pred kratkim ustanovili m še ni začela praktično delovati.
Uprava turistične pokrajinske u-stanove je uredila tudi klasiflka cljo gostinskih obratov, ki pridejo v poštev za turizem. Ob koncu lan skega leta smo Imeli na Goriškpm 171 hotelov, penzionov ln gostiln s prenočišči, ki so imele 3608 sob s 6219 posteljami ter 1382 kopalnicami. Porast gostinskih obratov je bil v enem letu za nekaj nad 4 odst. porast kopalnih naprav pa
wmm	mm
C"	'	*	~ -r-r	vr-	v-	■■••▼-'T—	
S tekme med starimi iu mladimi na Proseku
ll■llltlllllll■Illlllllllltlllllll,ll,llIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII)IIIIIIIIUII,lll,tlltl,lll,,llllmllllllllllllll|||||n||||mlH
EKIPNO PRVENSTVO DEŽELE
Od članov Bora najboljši Švab
Vili š- H. 51: Ul. Vittorio Vene- za 13,5 odst.
Volišče *t. 52: ui. Vittorio Vene- 1007- Za turizem pridejo v po-to 174 (bolnišnica): PSDI 2 MSI ^^ev tudi oddaje zasebnih sob. Ta-—. PLI —, KPI 1, SL —. PSIUP kih najemodajalcev sob smo Imeli PSI L KD 16. bele —. neve- 1246 s 3576 sobami ln 7740 poste-
vS H. 53kUTll. 27,ra (na RH. S ^ 8 887 k°Paln‘ml Papra'
KPI>: i09SDsLM3RMlsnrp P8LIpsi Velik,a ve61na tetl g08tlnsKlh ob-60, KD 237. bele 11. neveilavne ratov deluJe v Gradežu- Je naj-2 skunai 623.	j večje turistično središče na Gori-
Vnin-če *t. 54; Ul. Boschetto: PSDI škem Občuti pa se pomanjkanje 56. MSI 64. PIJ 50, KPT is. s L turističnih naprav predvsem v Go-12. PSIUP 7. PSI 18. KD 205, rlci, kjer Imajo sicer neka) načrtov
bele 4. neveljavne 3. skma) 428.
Vel!sče *t. 55; TT1. MattpnH1- P.sni 96, MST 41, PLI 17, KPI 92 ^L 41. PSIUP 14, psi 54 KD 1BI, bele 12. nevellovne 4. skuna) 526.
Volišče ^t. 56; ITI. R->nd"',"’n' PS^I 85, M«T 34, PLT 64, KPI 33. SL 30 -------------- -----
tudi za nove hotelske gradnje, a je razen nekaj izjem vse ostalo 'e še pri načrtih.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je od- _	_
PSIUP n, psi " 477 KD 265' Prta v Gorici lekarna KUERNER I Tassinl "7e vždržaPzelo* hiter ”tem-bele 11, neveljavne 6, skupat 569. n» Korzu Italia 10, tel. 25-76. 'po, Videmčan pa je bil še boljši
Nedeljski atletski miting, veljaven za ekipno prvenstvo, so otvo-rili specialisti v hitri hoji, katere je čakala 10 km dolga pot. Depase je začel takoj z zelo ostrim tempom, se kmalu odlepil od vseh zasledovalcev in njegova zmaga ni bila več v nevarnosti. Do približno polovice proge se je solidno držal tudi borovec Rapotec, nenadoma pa mu je zmanjkalo moči in prisiljen je bil odstopiti. Depase je zmagal v zelo dobrem času 53’58”6.
Navdušil je tudi Buttlgnon na zaprekah. Progo 40 m je pretekel tehnično res zelo lepo, in v ostri konkurenci bi dosegel tudi precej boljši čas, saj ni pokazal na cilju niti najmanjše utrujenosti.
Sledile so štiri serije tekačev na 800 m, ki so dale nekaj dobrih rezultatov. Najboljši čas je bil dosežen v zadnji, kjer je Moro dosegel 1’59”, Brezzoni pa 2’0”4. V prvi seriji je borovec Švab zasedel drugo mesto in izpolnil tudi nalogo: popraviti Sancinov klubski rekord. Švab je startal zelo hitro (prvih 400 m v 62"), ni pa veliko popustil niti v končnem špritnu in 150 m pred ciljem je celo kazalo, da bo zmagal. Dosegel je čas 2’08"6, ki pa bo predvidoma v kratkem še Izboljšan. Najlepša serija je bila tretja. Flamini ln D’Amico sta se v prvem krogu menjavala v vodstvu Upala sta v čas pod 2 minutama. Zadnji krog sta pretekla ramo ob rami in tudi skozi cilj pritekla istočasno. Sodniki so zmago prisodili D’Arniču, isti čas pa je rtoreecl tudi Flamini.
Skok v višino je bil monolog Vi-demčana Muninija ,ki pa ni izpolnil pričakovanj in dosegel samo 185 cm.
Pod povprečjem Je bil tudi met diska, kjer sta le dva metalca dosegla več kot 40 m. Povprečna sta bila tudi oba borova predstavnika Cesar in posebno Fučka, ki se ni uvrstil niti v finale.
Tek na 5.000 m je bil nezanimiv, čeprav je Miani iz Tržiča dosegel zelo dober čas. Mianiju se je namreč samo v prvih 5 krogih upiral Intemperato, nato pa je ostal sam in v vsakem krogu svojo prednost povečal. Prva deželna velesila na dolgih progah Daneluttl je nastopil na 3.000 m z zaprekami. Tudi on je bil brez konkurence in dosežen čas je komaj povprečen. Ce bi se Miani in Daneluttl srečala na 5.000 m, bi lahko videli zelo lepo borbo.
Sprinterji so se pomerili na 200 m. V prvi skupini je Prosdoclmo iz Vidma dosegel 22"9, vsi ostali najboljši pa so bili zbrani v zadnji skupini. Startali so: Furlan, Tassinl, Zanon, Morsut in Frattolin. Start Je najbolje uspel Tassiniju, ki je pritekel na cilj z dvema metroma prednosti pred Frattolinom.
in Tržačana tik pred ciljem prehitel. Rezultata 22”3 in 22”4 sta zelo dobra.
Za dober rezultat v skoku v daljino je poskrbel Gentili, ki se je po daljšem času vrnil k tekmovanju. Skočil je 6,80. Dober je bil tudi drugi Riccardi, ki je izboljšal osebni rekord do 6,46 m. Borovec Cesar je dokazal, da se počasi vrača v formo. Skočil je največ 6,17 m in zabeležil še nekaj skokov okoli 6,10. Uvrstil se je na četrto mesto.
Za drugi najboljši rezultat dneva je poskrbel Defranzoni v metu kopja. Orodje je sunil 58,48 m daleč in za tri metre pustil za seboj Briganteja, ki je tudi zelo dobro metal. Lepo presenečenje je pripravil mladi Fornasaris, ki je zabeležil met nad 52 m, razočaral pa je Fučka, ki ni presegel 50 m. Borov metalec je bil stilistično zelo slab in očitno se mu pozna, da že dalj časa ni treniral. Drugi borov predstavnik Križman je nepričakovano popravil svoj osebni rekord do znamke nad 43 m.
Izidi:
hoja 10 km: Depase (S. Giacomo) 53’58”6
400 m zapreke: Buttignon (Torria-na 56"9
800 m: Moro (Libertas Videm)
1'59”, Švab (Bor) 2’08”6 višina: Munini (Libertas Videm)
1,85 m
disk: Mazzoli (CRDA Tržič) 43,91; 7. Fučka (Bor) 36,24; 13. Cesar (Bor) 32,03 m
5.000	m: Miani (CRDA Tržič)
,jsrx8”8
200 m: Frattolin (Libertas Videm) 22”3
3.000	m zapreke: Daneluttl (Udine-se) 9’54’’4
daljina: Gentili (Ginn.) 6,80; 4. Cesar (Bor) 6,17 m
kopje: Defranzoni (Torriana) 58,48; Fučka (Bor) 48,72; 12. Križman (Bor) 43,12 m
4x400 m: Libertas Videm 3’34”3.
BRUNO KRIŽMAN
Bitossi
rumena majica
CHATEAU D'OEX, 15. — Mugna-Ini Je zmagal na etapi Besan?on— Chateau d’Oex (305 km) na dirki «po Švici«. Za njim je privozil na cilj Bitossi, ki si je osvojil rumeno majico.
V znak žalosti zaradi smrti časnikarja Alberta Barberisa z Radia Lugano, ki ga je davi zadela srčna kap, kolesarsko moštvo «Cynar» (Rplf Maurer, Oreste Magni i. dr.) danes ni startalo. Barberls je bil generalni tajnik športne skupine «Cynar».
TURIN, 15. — Torino — Koeln 2:0 (1:0). Prvi gol je dal Sormanl, drugi pa Hemersbach (avtogol)
BRUNO
KRIŽMAN
25.000 kilometrov
staje 2 izredno velikim številom vagonov so me opozorile, da smo blizu meje s Sovjetsko zvezo. Vagonov je bilo veliko, ker morajo vse blago na meji
. . . .	....	pretovarjati, ker je železniški
1 9 64 TRST • TOKIO • TRST tir v zvezi širši kot
V ostalih državah Evrope in je našim vagonom vožnja čez mejo torej nemogoča. Do postaj, ki so čisto blizu meje, pripelje tudi sovjetski tir, tako, da pretovarjanje blaga ni zamudno, ker gredo vse stvari direktno iz vagona v vagon, brez vmesnih skladišč. Veliko sem videl vagonov z zmrznjenimi
2.
Prebudil sem ga, ko je bil vlak že na postaji, kjer je moral dobiti zvezo za Lodž. Hitro Je pobral veliko število torb in cul, katere je vlačil s sabo, težje oguljene kovčke pa sem kar jaz spravil skoz: okno, da je šlo hdtreje. še kaki dve minuti sva se pogovarjala, voščil ml Je srečno pot, jaz pa njemu veliko uspeha v študiju, nato pa se Je vlak premaknil. V nekaj urah, ko sva potovala skupaj, me Je Gezir el Saifi, tako mu je bilo ime, povabil v Sirijo. Dal ml je naslov in mi strogo zabičal, naj ga za gotovo obiščem, če le pridem v njegovo domovino. Ne bi bilo slabo obiskati Bližnji vzhod, sem pomislil Moja pozornost pa se je kmalu povrnila na to, kar me je še čakalo v naslednjih dneh.
V Varšavo sem prišel okrog poldne drugega dne. Poljsko glavno mesto je napravilo na-
me sprva zelo slab vtis. Za krajši sprehod nisem imel časa, ker je vlak kmalu odpeljal, postaja pa je bila zelo revna in gotovo neprimerna za me6to kot Varšava. Slab vtis je popravil zelo moderen del mesta na desnem bregu Visle, kmalu po odhodu s postaje. Hiše v tem predelu so iz železo betona, arhitektura pa je elegantna in racionalna, popolnoma nasprotna od težke sovjetske, v kateri so obnavljali Varšavo do leta 1956.
II.
MOSKVA
Iz Varšave smo brzeli naravnost proti vzhodu. Nikjer nisem videl niti najmanjše vzpetine, pokrajina pa je bila prijetnejša, ker so postajali vse pogostejši gozdovi in reke. Posebno so me navdušile vitke breze z belim deblom in že rdečim listjem, ker je bila tamkajšnja jesen mnogo pred našo.
Zelo razširjene železniške po-
ribami iz Vzhodne Nemčije za Sovjetsko zvezo, iz obratne smeri pa so prihajale neskončne vrste cistern z nafto, velike cevi, verjetno za naftovode, tovornjaki in druge težje stvari.
Do zadnje poljske postaje, Terespola, so poljski obmejni organi opravili svoje delo in končno sem prekoračil mejo. Meje ni označevala nobena žična ograja, le nad železniškim tirom je stal sovjetski državni grb in napis «C.C.C.P.». Takoj po meji se je vlak ustavil in sovjetska policija je pobrala potne liste. Pregled carinikov ni
r~
Poljska ravnina
bil prav nič strog, sitna pa je bila ženska ki je pretipala vse sadje, ki sem ga imel s sabo. Ne da bi mislila, da so v notranjosti hrušk skrivnosti. Šlo je samo za pregled »zdravstvenega« stanja mojih sočnih hrušk. Nekaj sadežev, ki so bili le malo ogniti, sem moral odvreči in to mi ni bilo posebno pri srcu.
Od meje do Bresta je le nekaj kilometrov. Na postaji sem si kupil rusko revijo in se začel vaditi ruščine za naslednje dva dni v Moskvi. Za krajši sprehod tudi tu nisem imel časa, ker sem se moral že tretjič preseliti v drug vlak. Postaja v Brestu je razdeljena na dva dela. Prvi ima evropski tir ln pristajajo v njem vlaki, ki prihajajo iz Varšave, drugi pa ima seveda širšega sovjetskega m iz njega odhajajo vlaki proti Moskvi in drugim večjim mestom.
V Brestu sem napravil prijetno odkritje. V Sovjetski zvezi uporabljajo za daljša potovanja samo vagone, v katerih se lahko spi. Kupeji, v katerih je pri nas 8 oseb, so tam namenjeni le štirim in vsaka ima svojo posteljo. V kupeju je tudi radio. Ker sem bil zelo utrujen, sem takoj legel. Nekaj časa sem poslušal ruske narodne pesmi, končno pa zaspal.
Brezovi gozdovi v Belorusiji
Vlak je bil že čez Smolensk, ko sem se po dobrih 8 urah prebudil, še 4 ure pa bom v Moskvi. Vlak je vozil skozi široke brezove gozdove, naselja pa so postajala vse bolj gosta in nazadnje sem v daljavi zagledal obrise visokega stolpa moskovske univerze. Ko je šel vlak čez most reke Moskve, sem se komaj čutil v Sovjetski zvezi. Se nekaj minut in bil sem na postaji, v središču Moskve.
Nisem še dobro pospravil fo-
UREDNISTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93-808 in četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 -
— Iz vseh
toparata in kinokamere, ko Je že prišel v kiupč uradnik In-turista. sovjetske potovalne a-gencije, in me vzel v «varstvo». S taksijem me je peljal v hotel. Res sem obstal pred moderno zgradbo novega gostišča Minsk, prav na glavni Ulici Gorki.
Ljubše bi mi bilo, da bi spal v skromnejšem hotelu, pa čeprav bi ta ne bil v centru me-šta. Ugotovil sem kmalu, da v Sovjetski zvezi nimajo občutka za turizem naše vrste, eko-
nomičen namreč; tudi za lastne potrebe delajo vse preveč razkošno. Restavracije so na primer prave palače, hoteli pa bi drugje služili za rezidenco kralju. Preprosto povedano, preveč materiala potrošijo po nepotrebnem.
Takoj ko sem pospravil svoje stvari in se na hitro umil, sem odhitel na Rdeči trg, ki je bil zelo blizu. Po poti, šel sem P° Ulici Gorki, nisem skoraj ničesar videl, ker se mi je strašno mudilo na znamenito «Krasnojo ploščad« in nisem mogel dočakati, da bi videl kremeljsko obzidje in mavzolej Lenina, središče Moskve in tudi Sovjetske zveze. Prospekt Marksa, eno največjdh promenad v mestu, sem prečkal po podzemskem hodniku, še kakih 200 metrov po lažji rebri in bil sem na robu trga. Na moji desni je stal muzej revolucije, na levi zgradba veletrgovine Gum, na nasprotnem koncu katedrala sv. Bazilija, nasproti Guma kremeljsko obzidje s stolpom Spaskaja, pred obzidjem pa mavzolej Lenina. Vanj je vodila dolga vrsta ljudi. Vse to sem fotografiral z očmi in vtis mi bo dolgo ostal v spominu.
(Nadaljevanje sledi)
_ted™ » mesečno^ 600 din ^^deljška:' p^samema ^din/^.Vdto''leto Toef - Postni~tekočrArIL^aT0tai«UL' tS7i/RANCISKA Št‘ 20 ~ TeIe£on	~ NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej:
drugih pokrapp S^prf^SociŽtš^^Jbncna1 iSaftiska~Zat'n^	ifgoV.fkfpokSne"^ naročaj pri^uprelt