Si. 54. V Trstu, v sredo 8. julija 1885. Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko *T »EDINOST« izhaja 2krat na teden vaako trtd« in aakttt o poludne. Cena za vse leto je €> pId., za poln lota 3 gld., za četrt leta 1 (riđ. SO kr. — Posamezne Številke ae dobivujo pri oiiravniitvu in t trafikah v Trit« po S kr., v Barlol in t A)d«vać'nl oo « kr. — Namintnt, reklamacije m inaerate prejem* Opravalitv«, vla Tirrnti, *N«va Urnama«. Val rfrtDt« ae pošiljajo Urednlitva »vla Tarrecta. .Nu<*v» Ttpografia;. va.tk mora bltf rranstran. Kofcopisi t*-e/ posebne vrednosti ae ne vračajo. - Jnnratt (razne vrste naznanila in poslanice) ae zaražunijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkann ae plačuje za Taakn besedo 2 kr Slovan gre na dan! Vsako ljudstvo more le potem pametno napredovati, ako zna spojiti svoje interese z interesi drugih njemu sosednih ljudstev; kedor ni drugim pravičen, sploh je le enostransk in ne more napredovati v pravem zmislu. To velja posebno glede ljudstev, oziroma narodov. To naravno podlago trajnega obstoja zapuščajo posebno rada taka ljudstva, katera so po veČ-stoletnem težkem delu iti zatajevanju prišla do nenadno velike moči in velikega vpliva. Potem ko je tako ljudstvo toliko stoletij samo težko delalo, rado bi se spočilo in videlo, da bi druga ljudstva zanj delala. Ali taki nagibi so proti človeškej morali in zato mora tako ljudstvo se sofizmi miriti si slabo vest. Iz tega nastane teorija o izvoljenih in z ve-čimi pravicami obdarjenih ljudstvih in narodih. Ali kakor hitro začne tako ljudstvo propadati moralno vsled takih načel, začenja ob enem propadati tudi duševno in fizično, in sicer je to tista bolezen, na katerej so propali tudi Grki in Rimljani, in od katere ni drugače mogoče ozdraveti, nego po strašnih nesrečah, morda po takih in Me večih, kakoršneje skušal francoski narod leta 1870. Obrnimo rečeno na nemški iu italijanski narod, Po daleč segajočih podjetjih ustrojeni nemški narod je bil po mnogih nesrečah razdeljen in razcepljen v vse polno raznih majhnih držav; znotraj stiskan, po tujem jeziku in tujih šegah strašno razjeden, skoraj se ni mogel več povzdignoti do kakega skupnega večega dejanja. Malo število plemenitih ljudi se je vzdignolo v tej temoti, odo jo spoznalo sužnost svojega ljudstva ter ustvarilo tisto duševno živenje, katero PODLISTEK. Narodne pripovedke. Iz Spodnje Št irske. XVI. Bil je v nekem kraju premožen oštir; ne daleč od njegov« hiše pi siromašen kovač, kateri je imel zraven Se pomagača; večkrat se je pripetilo, da niso imeli kaj jesti — posestva ni bilo — le ob tem so živeli, kar je zaslužek nesel. Ta kovač pa je imel ženo in tudi več otrok. Dogovorili so se nekdaj, da pojdejo na večer k temu bogatemu oŠtlrju, kateri je imel prav debelo tele, ter mu je ukradejo: dogovorjeno, storjeno. Prinesejo tele domov in se prav dobro goste z njim. Oštir pa hitro zupazi, da mu majka tele, usjiblje, kdo bi je bil ukradel, sumi na Kovačeve, kar naravnost jih pa ne more dolžiti. OStir na to izprazne svojo omaro, v katerej je imel dragocenosti, zapre vanjo svojo kuharico, sklenlco vina, polirek žganja In kos žemlje. Na to Bre k Kovačevim prosit, naj bi njegovo omaro, v katerej ima dragocene reči, za nekoliko dni shranili ker on mora na rano jutro na daljšo pot iti-domu bi ml lahko moji slugi kaj ukradli! Kovač pravi, naj shrani omaro pri njem! če hoče, !□ oštir mu jo pripelje. Bliža se poldan, m Kovačevi se spra- je ščasoma nemški narod tako oplemenitilo in povzdignolo, da je mej njim k malu prodrla narodna ideja in se tako vkoreninila zavest in hrepenenje po svobodi, da se je na tej moralnej podlagi v primerno kratkem času pozdignolo do popolne neodvisnosti, do svojega cesarstva in do največe mogočnosti. Ali vidi se skoraj, kakor da bil nemški narod prehitro in prelehko prišel do vrhunca sreče, kajti pozabil je prehitro na lastne nesreče, nehali so obziri proti drugim narodom, kajti kreposti ni bilo treba več. Človeško pravo ari posebno Nemci v zadnjem času začeli nado-mestovati s pravom najmočnejšega, kar kaže posebno izgnanje 30.000 Poljakov, kateri se skoro večinoma preselć na ruski del Poljske, in katero postopanje utegne posebno nevarno postati nemškemu narodu sploh. No, naši avstrijski Nemci so, mej njimi posebno oni del, katerega vodijo Plener, Pickert in drugi skrajneži, tako ponosni na mogočnost n«mške države, da se tudi v Avstriji proglašujejo za izvoljeno ljudstvo, katero sme po vsej pravici imeti na vajetih vsa druga avstrijska ljudstva ter jih se silo voditi po takih potih, katera tem ljudstvom ne ugajajo. Voditelji prenapete nemške stranke po ovinkih celo kroni pretć, češ, da otresejo svinčeno podplate, ako jim krona ne pomajja do absolutnega gospodarstva nad vse druge avstrijske narode. Iz toga se vidi, da je Nemce prehitra in prevelika sreča tako zaslepila, da kmalo zgube najlepše kreposti, kakoršne so: vstrajnost, ponižnost, pravičnost do svojih sosedov, in da si vsled tega tudi nakopljejo vse polno sovražnikov. — Bismark res da še nekoliko brzda svoj narod in da si V1JO k južlnji; jedo kose pečenega mesa I oštirjevega teleta, da je prijetno dišalo po veži; posebno najmlajšemu sinu se je dobro zdelo, zato pravi: OCe I dobro je to delo oštlrjaševo. Ker pa vse, kar je ženskega spola in nosi jajnko, ne more nikdar jezika za zobmi držati, oglasi se v omari zaprta kuharica : Tele tedaj vi jeste! Vsi kovačevi se prestrašijo, zaslišavši iz omare ta glas. Kaj bo, ko pride oštir domu ? praga svojo družino mojster kovač ; pa kovačev pomagač reče: Nič se ne bojte 1 pojužioji uža jaz babo uženem. Ko pojužinajo, Btopi pomagač za omaro; odtrga zadaj pod, zgrubi babo, zadavi jo In žganje spije, zemljo pa babi v goUaoec porine in zopet zadela omaro. K malu se vrne oštir in reče kovaču, da je spotoma dobil pismo in da mu ni treba potovat'; spravi omaro zopet domu in jo doma odklene, pa kaj vidi? — Kuharica mrtva v kotu sloni, in polu žemlje v ustih drži. Močno žal mu je za to vestno in premeteno kuharico, kde dobi njej enako! Misli, kaj bi počel in zmisll si ter gre h Kovačevim, prosi pomagača Kovačevega, naj za lepo plačilo kuharico pokoplje mti-homa, da nikdo vedel ne bo. Pomagač privoli, gre in zadene kuharico na ramena ter jo odnese na Kovačevo podstrešje. Krčmar ves tisti dan hodi tiho sem in tja, ne govori z nikomer; obraza je čmerikavega, oči se mu svetijo, ne diši mu jed, pije pa nad mero In zdaj pa zdaj zakolne. SI ugl hodijo preplašeni okoli, ne ljubi še vzdržuje prijateljstvo sosednih držav; on k^kor velik državnik sain morda vidi, da njegov narod ni na pravem potu; ali tendenca nemškega naro la ostane lo ona za podjarmljenje drugih narodov in začel je Nemce obsenča-vati tisti šovinizem, katerega so oni tolikokrat in po vsej pravici kritiko— vali na Francozih. Kar pa velja o nemškem narodu, to velja v še večej meri o Italijanih. — Nemški narod je v zadnjem času v vedah največ napredoval in se vsaj resno pripravljal na veliko vlogo, katero igra; ali mej Italijani ni veda v tistej meri napredovala, ampak še zaostala je, in reči se mora, da so Italijani glede prava, kulturo, posebno pa gledć umetnosti uže davno bili dosegli svoj vrhunec in da denes v marsikaterem obziru nazadujejo. Italijani so bili v prvej polovici tega stoletja in do 1. 1859. prav tako razkosani, kakor Nemci; ali imeli so tudi oni nekoliko plemenitih mož, posebno nekoliko literatov in politikov, kateri so narod navduševali za svobodo in narodno neodvisnost. Priznati je treba, da je italijansko plemstvo velikansko žrtovalo za neodvisnost svojega naroda; ali prosti narod je vso stvar manj razumel in težko da bi se bili Italijani tako hitro osvobodili, da jim ni piiskočil najprej Napoleon lil., potem pa Bismark na pomoč. Priznati torej morajo Italijani sami, da so le ugodne politične konstelacije pospeševale njih neodvisnost, v prvej vrsti pa Napoleon III., kakor nekdanji ud italijanske zarote proti tujemu gospodarstvu. Italijanski narod, ki je mešanica raznih narodov, kateri so planoli na Rimljane, uničili jih in se potem z njimi stopili, ta narod je imel v sred- se jim govor ti, ker vidijo da je gospodar tako čmerikuvega obra2a. Pride poldan, uikdo jih ne pokliče na južinjo. Čudijo se temu, ker kaj tacega se še nikoli ni zgodilo. PoJ noč reče pomagač svojemu mojstru: Ni'-.oj imamo lepo priložnost, da pojdemo oštirjevega prašiča klat; ko ga ubijemo, vržemo ono babo na prašiča; gotovo bo mislil oštir, da »a je ubila ona; on ga ne bo hotel jesti Iu dobomo ga mi. Mojster odgovori: Dobro si uganil. Kar bo se dogovorili, to so tudi storili; Kovačevi vržejo babo res na ubitega prašiča, v roko pa jejtaie nož vbadnik. Zjutraj zgodaj nese jedi prešiču oŠtlrjeva dekla, pride do svinjaka. odpre ca iu vidi, da prašič mrtev leži, na prašiči pa baba kleči in nož v rokah drži.Dekla se prestraši, zalopotne svi-njakove duri, zbeži in gospodarju pove, kaj se je nicoj zgodilo. Krčmar tega ne veruje, gre gledat on In tudi vsa njegova družina; ko pa vidi, da je resnica, fiđ bolj se prestraši, otide, ne spregovori besede, na dušek Izpje kupobrinjevca in gre spet h Kovaču. Ko tja pride, najde jih pri južlnji. Dober dan, reče prlšlec: Bog daj, odgovori Kovač: — Uže spet sem pri vas, reče oštir, ko se oddahne. Nič ne de, saj je navada, da sosed soseda obiskuje čestokrat, da drug drugemu potoži to in ono, mene veseli, če me sosedje pogosto obiskujejo, odgovori kovač. Pri zadnjih besedah se malo v stran obrne, da bi mu smeh ne ušel, ker dobro je vedel, kaj je — in zakaj je prišel oštir v vas; sluga pa se še zmenil ni, ko ne bi nič vedel, kar se je prešnjo noč zgodilo. njem veku veliko kulturno nalogo, nli to kulturo je najbolj izvrševal in najbolj napredoval takrat, ko jo bil Še razdeljen v mnogo malih držav, katerih nekatere, kakor Benetke, Genova, Toskana so bile svetovno mogočne in so Širile luč kulture daleč po svetu. Italijani tudi ne bi smeli nikoli pozabiti, da so bili posebno tudi mogočni Papoži v srednjem veku največi gojitelji in pospeševatelji umetnosti in da ima Italija baš njim hvalo dajati za najlepše in največje spominke umetnosti, katere bode svet za vse čase občudoval. V novejšem času pa je politika tako absorbirala vso najboljše sile tega naroda, da je sicer politično napredoval, ali glede vedo in umetnosti zaostal. Pri vsem tem pa so socijalne razmere na Italijanskem ostale še vedno srednjeveške; tam v evropskem raju imamo še vedno na enej strani posestnika gospoda, na drugej kmeta roba brez vsacega imenja. To razmerje pa tako slabo vpliva na duševni in materijalni razvitek italijanskega naroda, da se je bati tam, na apeninskem polutoku največih horaatij in rabuk, uprav takih in Bo večih, kakoršne se gode na Irskem. Pri vsej tej domačej mizeriji, katero vender nemajo Nemci, pa so Italijani prav taki mogočneži, kakor Namci, in da bi ta narod imel tisto moč in tisto učenost, kakor nemški, še vse drugače bi gledal po tujem posestvu, nego gleda zdaj. Ni treba pa misliti, da je takozvana Iredenta v Italiji omejena le na nekatere prenapete osobe; to si prizadeva oficijelna Italija samo uveriti sosedne države, posebno pa naše državnike ; sicer pa je vsaj vsakemu predobro znano, da se je vseh veČih lite- OŠtir začne slugi z ostrimi besedami govoriti, kako je zakopal kuharico. Ta pa odgovori, da dobro, tako kakor ie navada pri mrličih. Zopet ga prosi, naj pre (n pokoplje žensko, pa ^ako, da je ne bo ve6 nazaj; res Bpet gre po njo, pa praša oŠtirja, zakaj prešiča ne jedo, saj je odtekla kri. Nobeden ga neče jesti, vsem ee studi, reče oštir. Dajte ga pa meni — prosi sluga. — Ej, nesi ga v imenu božjem, kamor hočeš, odgovori oštir. Vesel zgrabi prešiČa, naloži ga na ramena in nese proti domu In veseli so bili vsi Kovačevi, da so celo zastonj dobi H pre&iča in mojster pohvali slngo. Se le potem ure po kuharico, zvečer pa jo nese na pokopališče, ko se je uŽe trda noč storila; bila je ta noč po>ebno temna in hladna; pot mu je tekel z obraza, ko prinese breme, strese ga z ramena ter zraven sede, da malo odpočije. Srce mu je tolklo, ko bi s kladivom udarjal. — Tako nekaj časa sedi in ugiblje, kako bi vendar tega mrliča k počitkuspravil; vstane, gre malo v stran in tam najde nekega kroš-njarja, kateri nosi blago po hišah. Noč ga je dobila tam iti on je odložil krošnjo z blagom ter legel k počitku, ker mislil je, na pokopališči som varen pred hudobnimi ljudmi, mrliči pa mi itak škodovat: ne morejo. Tibo se plazi naš pokopič *) proti onemu možu, vidi, da spi, kar je sodil potem, da je uže od daleč slišal smrčanje, odveže hitro remen pri krošnji, od-grne rijuho in blago večinoma odnese, namesto tega pa mrliča v krošnjo zavež>*. Tako stori in otide domu, kder ga mastna svinjina čaka. Krošnjar se zbudi na rano jutro, ko ratov, državnikov in skoraj vse italijanske edino odločilne inteligencije poprijel nek napuh, ki se javno kaže v Iredenti, bolj skrivno pa v najno-vejSej kolonijalnej politiki Italije. Kakor pa se posebno avstrijski liberalni Nemci bahajo s pridobitvami svojih bratov v »rajhu«, prav tako je ošabnost avstrijskih Italijanov nam Slovanom uprav neznosna. Znano je, kako se posebno liberalni Italijani strašno Šopirijo v svojih listih se svojo kulturo, se svojo inteligencijo in svojimi kapitali, in kako zaničljivo govore o vsakem prizadevanju Slovencev in Hrvatov v dosego narodne svobode in viših kulturnih ciljev; oni nas Slovane uprav svetu predstavljajo kakor niže organizovano človeško pleme ter nam odrekajo vsake više zmožnosti; — stvar je uže do tega prišla, da more človek dvomiti nad pravim razumom lakonskih ste-klišev in uprav te naše lahone in njihovo politiko hočemo najprej bliže pogledati. (Dalje prih.) Lamentacije. Kder je sled, tudi ni daleč lis;ca, pravi lovec, ko zagleda stopinje v snegu, in to bi trdili, da se godi tudi glede političnega živenji v Trstu. Lojalnost (?) lahonska se je pokazala tu gotovo večkrat v naj svet-lejšej svojej obliki: Laboni obloženi z bombami in dinamitom nose tako lojalnost in zvestobo izza meje ter tu razširjajo enak« ideje. Ni toraj neslano in nič vredno kričanje ono, ki se vzdiguje sedaj po časnikih, katerim je glavni smoter občna domovina Avstrija in ljudstvo, kateremu se krivica ne sme goditi nikder, ako se jo hoče ohraniti zvesto, navdušeno in delalno. Vsak mora spoznati, da se z draženjem in zasramovanjem nobeden ne pridobi, ampak se tem bolj odtuji. Enako so delali Labi z okoličani. Dokler so lepo z njimi ravnali ter jim niso kratili pravic, bili so okoličani dobri in zaupali so jim, »li sedaj, ko laški magistrat išče jih po-tujčiti, ko so se Lahoni proti njim zakleli ter ne bodo mirovali, ampak jih vedno bolj dražili in segali v njib pravice, po pravici so okoličani, kakor tudi vsi tržaški Slovenci in patrijotični Italijani z magistratom, mestnim vladalcem, nezadovoljni in nanj mrmrajo. In kdo bi jim zameril: vsaj ima vsak pravico v deželi, kder davke plačuje, zahtevati, da mir uživa, da se ne Izziva in se je Še le danilo, oprti si krošnjo ter se napoti dalje po svetu. Ko postane uže žejin in lačen, pa gre prav k tistemu oštirju. da si zamoči grlo in okrepča želodec. Tu najde gospodarja na pragu stoječega, ki si od spanca Še oči menca. No, kupite kaj za se in za družino, danes celo »fal« dami Oštir pa mu odgovori: Vi vsakokrat tako pravite, Če pa kaj prodaste, pa hočete nas odreti. Ni derem vas, ne, ubog je moj zaslužek : pravi oni. No, bomo pa videli, ne-site noter blago.Kro&njar na mizo postavi krošnjo ter začenja razvezavati, pa kar naglo se debela kuharica zvrne iz krošnje na tla. — OStir se hudo prestraši, ker je vedel, da ta človek je dobro poznal nje-l rovo kuharico, ker dostikrat je kaj kupila od njega, oba osupla stojita nekaj časa. Na to prvi reče oštir: Kaj hočete za to, da tega nikomur ne poveste / Krošnjar odgovori: 200 rajnšev, ker je imel poprej blaga za 100 rajnŽev in 100 rajušev pa hoče imeti za to, da bo molčal. Krčmar mu da 200 rajnšev. in žalosten gre zopet h Kovačevemu pomagaču se potožit. On mu razloži, koliko je imel zgube, in koliko je imel uže žalosti; jaz ti zabi-čujem, da moraš zdaj vendar dobro zakopati to truplo. Pomagač mu pritrdi in gre zopet zvečer na pokopališče, izkoplje jamo, položi mrliča noter, potepta zemljo dobro okoli, ter jo zakrije z rušnjo. da se ni nič poznalo. Odslej kuharice nikdar več ni bilo domu. *J grobokop. ne robuje gospodom, ki mu vsilujejo, kar se jim ljubi. Šopiriti se in zatirati druga ljuistva ni po avstrijskem in po nobenem pravu pripuščeuo nobenej narodnosti, ampak vsem se mora deliti, kar jim tiče, naj si bode narod, katerega v kakej deželi drug narod nadkriljuje, bogat ali ubog. Ne mislimo tedaj: če niso v obče Slovenci na Primorskem bogat narod, da zato morajo svojra sodeležanom, ki so največ Italijani, v strahu biti ter plesati kakor jim zadnji godejo. Ne, to ni dopuščeno po nobenem zakonu gospodom Italijanom, naj si bodo tudi milijonarji ali kar si bodi. Večina se mora sicer podvreči manjSini, ali ne v vsem, ampak le v kakej stvari. Prva namreč nema pravice v Trstu povsem slovenskim okoličanom (kojih je vendar nad 40.000) la§ke Šole vsiljevati, z njimi laški občevati in zatirati jih na vsak mogoč način. Do neke meje se jim dopušča vladati nad drugo narodnostjo, ali se nad njo šopiriti ter delati z njo liki Turek z rajo, tega nemajo pravice in temu se moramo ustavljati. Zavednost je pa, da se to doseže, prva, in zavedni moramo biti ter ne slepo slušati ter puščati, da se nam polena pred noge mečejo. S tem pa nočemo nobenega nagovarjati, da bi si sam skušal pravico delati, ampak le oči odpreti našemu ljudstvu, da ni vse tako lepo, kar se iz gnjezda iri-(ientskega, mestnega magistrata, prisveti, ampak da nam uprav iz one kolibe mnogo slabega dohaja, kar nas moti in po nepotrebnem straši. Slednjič pa se moramo mirno podvreči temu, kar nam laški očetje določevajo. Ljudstvo, katero ni še tako demoralizovano, kakor bi kdo mislil, mora oči odpreti ter začeti delati v svojo korist in ne v korist svojih sovražnikov. Nezadovoljnost radi sedanjega slabega vladanja in zatiranja je prevelika, da bi ljudstvo nemo gledalo šopirjenje in egoistično in stranskarsko ravnanje mestnih očetov. Progressova večina v mestnem svetu je prava m&ra, ki tlači vzlasti slovensko prebivalstvo Trsta in njene povsem slovenske okolice; to večino treba bode v prihodnjih volitvah odstraniti ter na nje mesto postaviti večino patrijotov, pravioo-ljubnih avstrijskih Italijanov in Slovencev. Upanje imamo trdno, da v okolici povsod z našimi kandidati prodremo in če se onim 380 konsortistom pravična prošnja ne odbije, upati je dobrih volitev tudi v mestu. Kaj so do sedaj počenjali liberalci v mestnem svetu in kaj počenjajo Se sedaj, znano je puvsod. Zato ni dvombe, da bi se tudi tržaško ljudstvo, ki je z avstrijskimi čuti navdano, ne zbudilo in ne volilo svetovalcev, ki bodo vero in narodnost volilcev čuvajoč, ob enem vedeli ceniti ljudstva mišljenje ter bodo zvesti Avstrijci. Kako se je dozdaj žalila Avstrija v Trstu od mestnega svetovalstva samega, ki bi moral prebivalstvu v domoljubji zgled biti, kažejo nam raznovrstni časniki, ki nemajo na sebi nič druzega, razven avstrijskega koleka — druge avstrijske stvari so jim španjska vas, avstrijski pre-svitli cesar jim je toliko, da ga organ najhujših Iridentarjev «Indipendente», niti omeni ne, ko v svoje i naše mesto pride, — ki so pa, ko italijansko kraljico glava boli, koj vznemirjeni ter pisarijo pol sež-nja dolge članke, pa Še ne morejo vsega dopovedati, četudi bi radi. In se bahajo, da so mestnega magistrata organi ter od njega podpirani: torej zastopajo ideje in misli večine mestnega svetovalstva I Kakega duha so mestni svetovalci, to se opazuje pri vsakej avstrijskej slavnosti, ki se tu priredi, pri kojej se vedno odlikujejo su svojo nenavzočnostjol Kakega veroizpovedanja so, kažejo nam prav ista njih glasila, Ki si ne morejo kaj, da ne bi vedno nad katoliškimi duhovniki (katerih je 4lg Slovencev) svojih neslanih burk ne ugan)ali, raznih stvari jih dolžili: vera jim je — poln želodec, zlato tele. Niti ko se v stolnej cerkvi kaka cerkvena slovesnost obhaja ni jih zraven. Kaj naj bi rekli o Mojzesu? Ali ne o onem Mojzesu, ki j« Izrajelce peljal skozi puščavo, ampak o tržaškem Mojzesu. Slična sta si le v tem, da sta oba nekrš-čena; tržaški Mojzes (ki je tudi krivonosec) razlikuje se s tem od prvega, da je prvi vodil zgolj nekrŠčence (ker krsta tedaj ni še bilo), naš Mojzes pa vodi krščene, katoličane; trž. Mojzes Luzzatto je namreč predsednik šolskega odseka: vodi toraj in nadziruje tržaške šole, ki so, akoprem vse katoliške, pod nadzirovanjem Žida! In naj bi ljudstvo bilo s tem zadovoljno?! Politični pregled. Notranje dežele. Levičarji vsak teden kaj novega zvarijo, da bi vrgli ministerstvo, sami seli na njegove stole, ukazovali, sebi žepe polnili in Slovane zatirali. Zdaj se jim je v glavo ubila misel, da bi politično modro bilo, ako se Galicija ln Bukovina odcepiti iz skupine predlitavskih dežel, da bi potem Poljaki in Rusini ne pošiljali več poslancev na Dunaj v državni zbor, Dalmacija pa naj bi se priklopila Hrvatskej. Tako, računajo ti modrijani, prišla bi levica zopet v večino, primorala ministre k odstopu in svoje može poministnla. Misel ne bi napačna bila, ako bi se dala izvršiti, a tu je spotikljaja kamen. Za tak sklep bi v državnem zboru trebalo dve tretjini glasov, a teh nikakor ne bode mogoče dobiti; in da bi se tudi to, kar pa je neverjetno, zgodilo, potem bi morala temu sklepu pritrditi tudi gosposka zbornica, in tu je Še veči kamen spotikljaja, na vse zadnje pa bi morala še krona tak zakon potrditi, in tu pa je taka skala, ki sega do oblakov. Kako bi se mogla krona tako ponižati, iz rok dati stnroslavno svojo mogočnost, do-dopuščati, da se slabć in trgajo vezi, ki vežejo avstrijske dežele na presvitlo našo cesarsko hišo! To nikakor ni mogoče. Vse ostane tedaj pri starem, dežele se na daj6 trgati tako, kakor stare cunje; Galicija, Bukovina in Dalmacija ostanejo Se dalje spojene z druziml avstrijskimi deželami, poslanci teb dežel bodo Še, kakor doslej, hodili na Dunaj in tu v državnem zboru delali za blagostanje svojih dežel in vse države, levičarjem pa se bodo še dalje skomine delale po nedosegljivih mi-nisterskih sedežih. Dogovori \astran ponovitve avstrijsko' ogerskt carinske in trgovinske ^veze so se včeraj pričeli na Dunaji mej ministri obeh državnih polovic. V ta namen je bil uže 4. t. m. pod načelništvom grofa Taaffeja ministerski svet, da se določi postopanje avstrijske vlade o tej zadevi. O Brnu se v zadnjih časih — preveč govori. Najprej so se tam delavci uprli gospodarjem, potem so Nemci napravili nek »Sangerfest« s dražbo na Čehe, ker to je sol in poper skoraj vsacega »San-gerfesta«. Mestna policija pa se je pri tem hujskanji tako vedla, da je nastalo pra-šanje, ali je ta policija postavljena za to, da čuje na red in mir, ali da neti nered i nemir. Vsled tega je moravski deželni namestnik šel na Dunaj poročat grofu Taaffeju o tej Btvari in utegne so zgoditi, da se mestna policija popolnoma odpravi in prevzame policijo država v svojo skrb, in to bi najboljše bilo. Vnanje dežele. Srbski kralj se je 3. t. m.vrnoi v Beli grad. Španjski kralj je 2. t. m. nenadoma odpotoval v Araujuez, kder kolera najhujše razsaja; to pa se je v Madridu naglo zvedelo, in ko se je vrnol, sprejela ga je nebrojna množica z veliki-n navdušenjem. Ruska vlada pripravlja / ikon, po katerem bo nočno delo žen.-k in mladih ljudi po vsem carstvu prepovedano; drug zakon pa vredi ceno krunu in postavi posebne komisije, ki bodo na to gledale, da se bo povsod pekel in prodajal le popolnoma zdrav kruh. h Sudana se poroča, da Mahdi biva v Omdurmanu in zbira vojsko, s katero hoče Egipt napasti; ali pri tem poslu ima velike težave. Sudanci so se naveličali vojne, kl uže štir leta traje. Tudi je v Sudanu velika lakota, ker se lansko leto še polovico polja ni obdelalo, ker so se bali Angležev. Tudi denarja zelo pomanjkuje. Ker se iz Sudana nič več ne izvaža, zato tudi ni denarja v deželo, In še ta, kar ga jp, gre v Tripolis in Benghasi, od kodar Mahdi dobiva orožje in strelivo. V Mah-dijem ostrogi je neki zbranih 0000 mož z 800 kamelami, pa polovico njegove vojske nema obleke, ker obleka je zdaj tam silno draga. Tudi Mahdi nosi le belo sukno in spodnje hlače, na nogah pa ima sandale, vse zlatom pretkane. Francoska poslanska zbornica je 6. t.-m. sprejela mirovno pogodbo s Kitajci. h Anama poroča poveljnik Courcy, da ga je 5. t. m. po noči, ko je prišel ▼ Hue, nenadoma napadla anamltska posadka iz trdnjave. Napastniki so bili odbiti, Francozi imajo Šestdeset mrtvih in ranjenih, Anamiti pa dvanajst do petnajststo mož. Courcy dostavlja, da ni nobene nevarnosti, ker ima v rokah trdnjavo in blizu tisoč kanonov. Vzrok tega napada ni znan DOPISI. Iz Slcrblne, 5. julija 1885. — Ne le v Pliskovici, temuč tudi v Škrbini je zadnje dni precej živo, ker tu skozi drži lepa nova cesta proti Pliskovici. Tudi mene je nekaj uleklo tja. Prišedšl v to vas, stopim v krčmo starega prijatelja Ivana Adamiča, da bi se spočil In okrepčal, a danes nisem načel ni enega praznega sedeža, ker so romarji vse zasedli in praznili kozarce dobrega vina. Moje veselje je pa bilo to, da sem slišal prepevati od domače mladine mnogo slovenskih pesen; pohvalil sem pevce, a oni so mi na mojo radost odgovorili, da ml prihodnjič ustrežejo še z lepšimi pesmami. To me bo res veselilo, le to željo imam Še, da bi se domača mladina poleg narodnih tudi cerkvenih pesem naučila. To jej bode še v posebno čast. Ogledal sem tudi lepo obdelana polja in pohvaliti moram kmete, da se taao marljivo s kmetijo pečajo. Ko polje ogledujem, približa se ml nek kmet, ves srdit, ter mi reče: Prifiel sem na polje, da bi pokusil sad svojega truda, pa niti enega ni več na drevji, ali ne bi se človek jezil nad takšnim hudodelstvom ? Zatoraj priporočam poljskemu čuvaju, naj polja z vso skrbjo nadzoruje. V daljšem pogovoru mi je ta kmet pripovedoval, da so tamošnji kmetje zadnja leta, ko so imeli mnogo več živine za paSo nego letos imeli le enega čedarja; letos pa, ko se je število živine zmanjšalo, najeli so si še enega. Da bi iz tega le ne vstal prepir, najprej mej obema čednikoma, potem pa še mej vaŠčani. Komen G. julija 1885. (Izv. dopis). Vsakteremu je znano, da je na Krasu preveliko vere v vražje copernije, narejanje itd, Vsako malenkost obračajo in zavijajo po svojih domišljijah in si jo hočejo z vražnimi sredstvi razlagati. Tako se je tudi v Pliskoviško prikaznijo združilo mnogo tacih kombinacij. Velikokrat ste tudi Vi, bi. g. urednik, v svojem ceDjenem listu bičali vraže mej ljudstvom. A v zadnjej »Edinosti« zdi se, kakor da bi neki Vaš dopisnik strinjal se z brez-potrebuim razširjenjem prikazni na Plis. gmajni, katera se vsak dan drugače pripoveduje. Tudi otroci (4), vedno drugače in 2 enako ne govorita. No, zdaj menda tudi ta dopisnik spozna, da pri tacih zadevah ne sme samo ljudstvo soditi, temuč tudi država in cerkev, ali svetna in duhovska oblast. V saboto so namreč prišli žendarmi ln voz s škallrjem, ter so odpeljali ves napravljeni altar (kar je bilo manj vrednih reči so tamkaj sežgali) in 8 mož na vrbu, ki so se za to najbolj prizadevali, v Sežano h. okr. glavarstvu v preiskavo. Toraj če bo na tem kaj, k malu se pokaže, in če bo — gotovo duhovni ne izostanejo, ampak v procesijah bodo šli, kakor se Čuje od njih, na tisti kraj, da počaste nebeško kraljico. Će pa ne bo nič, no potem je bolje, da vsak doma ostane ter doma M. B. česti. Da pa nekdo 2 duhovnika vedno hoče pikati v Vašem listu in tudi zdaj, to je najbrže vsled tega, ker sta ljudstvo po-dučevala, da mu ni treba na gmajno hoditi dokler se stvar ne dokaže in postavno potrdi. Tudi so bili neki nasprotniki »bnl-nega društva« mej svet raznesli neko smešno (ko bi ne bila hudobna) pravljico mej ljudstvo zarad prikazni M. B. in pa neke večerne veselice pri g. sodniku na sv. R. telesa dan, kder sta bila tuli oba duhovnika, kot uda »Bral. dr.« navzoča. Na vsej stvari hI nič, a če se hoče pohujšanje napraviti, napravi se lahko. Dosedaj so bili in so še vsi duhovni zoper resničnost one prikazni — kakor je 'udi v Vašem cenenjem listu poprej neki dopisnik izvrstno opisal — in mej njimi zoper prikazen sta tudi oba duh. kaplana v Komnu, dokler sa resnica ne skaže. Jaz sem Še celo o priložnosti prijateljski opomnil gosp. vikarja iz Pliskovice, kaj ljudje pravijo o njegovem cerkovniku na gmajni, da namreč vpliva tudi na otroke itd., a zato se je močno inežnar razsrdil, ko mu je bil gospod vikar to povedal. In to je najbrže jedro onegi dopisa. Sploh zmešnjave so nastale velike. In duhovnov in časnikarjev dolžnost je delati za mir, kazati resnico in zabraniti vsakovrstne zmote na verskem ali narodnem političnem polji. Naše bralno društvo je jako koristno in da se Sčasoma vedno bolj utrdi, ker meseČoina se je uže zdaj zdatno znižala, da bi se vstop v društvo olajšal vsacemu stanu. O »Liri« pa se nič več ne sliši, in morebiti pristopijo nje udje našemu društvu, ko spozuajo, da mi jim nismo nasprotni, ampak, da jih radi sprejmemo vse, razun nemirnežev. P. S. Učiteljsko osobje je o tej zadevi spoznalo, da je edini namen v dopisu s Krasa v zadnjej »Ed.«, v zadnjih vrsticah, da hoče neka stranka par duhovnov s tem piknoti, ker ono govorico je tudi sama stranka iztuhtala in raznesla. Prvi del, govoreč o prikazni — tudi ni tak, kakor so ga oni 4 otroci govorili. Gospodičine uliteljlce, ki so bile tudi v Pliskovici in so govorile o tej zadevi z onimi 4 deklicami, katere pravijo, da so vidile prikazen, rekle so, da so se otroci s kam-nički igrali (nedolžna igra^ in da jim je M. D. rekla: Ne »lučkajte« — ampak molite, ker če ne, pojdete v pekel (I)« — da pa niso imele knjige, ne podob — vsaj o tem niso otroci proti učiteljicam nič opomnili. — Taka je stvar. Sicer pa se vse zdaj tako, zdaj drugače pripoveduje. Izvrsten je bil poprejšni podučljivi dopis v »Ed.« — a ne tako — zadnji*). Sicer pa, če se resnica za prikazen potrdi od zato postavljenih oblastnij — potem hočemo vsi verjeti. — Pa zdaj tudi otroci sami niso vedno stanovitni v pripo-vedanjl prikazni, tako, da se uže kmetom sploh vsa stvar sumljiva dozdeva. Duhovniki podučujejo ljudstvo o tem v pravem zmislu. Iz Števerjana. (Iz v. do p.) 1. jul t.l. je imelo naše kat. bralno društvo svoj letni občni zbor. Koj po 4. uri so se zbrali udje v bralno sobo in dvorano, ko da znamenje g. predsednik in koj je bila večina udov vsak na svojem mestu. Na to pozdravi g. predsednik nazoče ude, ki so se bili v tako obilnem Številu zbrali, za predmet si vzame g. predsednik drevo, ki je bilo pred malo leti v zemljo vsajeno. Drevo je začelo krepko rasti in močne vrbe razširjati. Povedal nam je, kako ga močno veseli, da so se udje tako lepo poptijeli čitania časopisov, tako da uže uro vsakemu časopisu računijo, kdaj ga pismonoša prinese, da fie celo na poti jih jim more vročati. Tako hodi Časmkizroke v roko in ko zvečer pride v bralno sobo, čitajo ga pa ostali udje, ki niso imeli časa po unevu. G. predsednik je govoril o vsakem vrhu posebe in z veseljem ogledoval krasno drevo 1 Pa žili bog, kaj je zapazil na najlepšem vrhu, neko bolezen, ki sa prijema navadno pevcev; dokler še ne znajo in so odvisni od pevovodja, gre vedno dobro, ko pa se nekoliko nauče, uže hoče vsak več znati in drugemu ugovarjati, in tako šine ogenj v streho, da vse skupaj popuste. In tako je tudi pri nas; bilo |e lepo petje pred malo časom, ko so naši pevci in pevke stopili na oder. Ali ui bilo to kaj krasnega? In v praznike velikonočne in sv. Florijana, ali ni bilo to zopet kaj veličastnega? Naj jim bode izrečena prelepa hvala na tem mestu za ves dosedanji trud, toliko v cerkvenem, kakor tudi v narodnem petju. Pa tudi g. pevovodju J. Mariniču, nevtiudljivemu narodnemu delalcu, naj slava ne izostane, kajti kdor pozna njegovo delovanje v Brdih, mora iz srca vsklik-notl: Bog ga živi na mnoga letal Tor«-j dragi mi pevci, poprimite se zopet začetega petja prav izkreno, kajti s tem po-vikšujete čast božjo, narodno in lastno. Vam pa preblagim dekletom želimo, le tako naprej, kajti prav kmalo vam bode dana prilika, da nas očarate z svojimi milimi glasovi. Druga točka dnevnega reda je bilo. tajnikovo, tretja točka pa denarnlčarjevo poročilo. Pri drugej točki nemamo česa omeniti. Pri tretjej pa se moramo pohvalno izraziti, kajti pri vsem tem, da so udje le kmetje, in z denarjem le pičlo priskr-beni, vendar se je pokazalo, da je še precej denarja v blagajnici. Četrta točka je bila volitev predsednika, 8 odbornikov In dveh namestnikov. Na predlog Štefana Makuca se voli predse.inilc po vskliku, 8 odbornikov in dva namestnika pa po listih. Gospod predsednik so zahvali za »kazano mu čast in zagotovi, da node skrbel po svojej moči za vsakovrstni napredek. Izvolijo se potem trije udje neodbornikl za pregledanje ra- *) Naše geslo je: da so resnica prav spozna, treba čuti dva zvona: sicer pa moramo pristaviti da zadnji dopis ni trdil, da se na Krasu godi kako Čudo, prav tako ne, kakor ta dopis ne trdi. Menimo, da se v Pliskovici čuda k malu končajo in želimo, da se v Komnu potem pobratijo vsi — narodnjaki To bi «elo potrebno bilo, in če je kaj dobre volje, tudi se moru zgoditi,' strašno grdo je za pczdir Hovražiti brata. čunov. Zdaj se seja pretrga za nekaj časa, da se udje nekoliko pogovoie. Ko so udje lističe napisali, vzame Štefan Makuc klobuk in udje so po vrsti liste v kiobuk položili. Zdaj se začno Šteti glasovi, a proti koncu pride še nekaj udov. ki niso Še listov napisali in otdali, zdaj si liste napišejo in otdajo, pri tem poslu pa dva ula otdasta več listov, najbrža v Šali. Vsled tega predsednik Štetje nemudoma ustavi in dotičnika posvari. Potem se vsa volitev ponovi in vsak je moral ustmeno glasovati. Z veČino glasov so bili izvoljeni ti le gg: Anton Gregorčič, Štefan Makuc, Jožef Vogrič, posestnik, Jožef^ Kiainšček, Jožef Pintar, Leopold Maraž, Janez Bratuž in Anton Terpin, namestniki Jožef Bratuž in Janez Marinič. Zaradi neumestne šale se je zborovanje nenavadno dolgo zavleklo, tako da se je čudno zdelo nekaterim, ki so vso stvar opazovali, da se je vse tako lepo in mirno izvršilo. Lepa hvala tistim občinskim starešinam, ki so naši udje in pri nas bili stanovitni do konca. Peta točka, razni nasveti. Tukaj se oglasi J. Knez, in predlaga, naj se zniža mesečnina od 15 kr., na 10 kr. Gosp. predsednik mu ugovarja, da se za zdaj to Še ne more zgoditi. Pri glasovanji je padel predlog, iu je mesečnina ostala pri starem. Drugi je prosti besede Alojzij Gabro-vic za dva predloga, prvi predlog je obveljal, da se napravi veselica brž ko bo mogoče, in tako tudi drugi, da se bode slavilo rojstvo Nj. veličanstva presvetlega cesarja tako le: zjutraj slovesna sv. maša in po poldne poduk o kmetiških predmetih. Tretji je prosil besede Jožef Klajnček in predlagal, naj novi odbor priskrbi za postrežbo pri veselicah. Na ta predlog g. predsednik odgovori, da to spada v odbo-rovo področje, in ker je predlagatelj v odboru, lahko svoje nasvete temu stavi. Slednjič prosi še Štefan Makuc za besedo in se spominja vseh dobrot, ki jih društvo uživa od visokorodnega gosp. barona Formetina, in izrazi željo, da se mu občni zbor zahvali s tem, da vsi udje vstanejo z sedežev in živijo vskliknejo, kar se je tudi zgodilo. Po tem se fie enkrat oglasi zadnji govornik, in izrazi željo, da se Nj. veličanstvu presvitlemu cesarju Franc-u Jožef I. stoje trikratni živijo za-kliče, in zdaj tako mogočno zaori, da je bilo daleč na okoli slišati. Potem gosp. predsednik naznani, da je seja končana. Domaee in razne vesti. Cesarjev dar. Mesto Horodenka v Galiciji je zadnji teden večinoma pogorelo. Cesar je poklonil pogorelcem 3000 gl. ■Božjo poi na Velegrad na lloravskeitt je deželno uamestništvo vsled razpiBa miuisterstva za notranje zadeve začasno prepovedalo. To se je zgodilo vsled tega, ker so vstale tam kozč, škarlatica in legar. Iz Velehrada pa poročajo, ua tam ni takih bolezni. Erklare mir Graf Oerendur .... Procesija sv. H. Telesa bode v Rojanu v nedeljo ob 7 uri zjutraj. Za procesijo uelajo v Rojanu; kakor vsako leto, tudi letos velike priprave.Popoludne bode zabava pri Boletu, katere se vdeleže rujanski in drugi pevci. Poštni uradniki so v Trstu nekateri prav izvrstni gospodje, ki spoštujejo vse narodnosti. Ali je tudi par takih, ki Slovencev ne morejo trpeti in so v nekej zvezi z lahonsko »Šaiobardo«. Preveč takega osobja je na tuk. pošti, ki nI zmožno vseh treh dež. jezikov, nekateri uradniki prav za prav ne znajo druzega, nego italijansko in taki se potem Še posebno ob-rezajo na Slovence, ako jih kaj praŠajo v slovenskem jeziku. Te dni smo dobili več pritožeb od slovenskih strank v tej nadevi. Prosimo slavuo c. k. poštno ravnateljstvo, ki je sicer rado pravično na vsako stran, da to stvar preiskuje in nekatere uradnike s potrebnim povuarkom poduči, kako je treba ravnati Be strankami. liako napredujejo c. k. poštne braollnlce. Lausko leto v mesecu juniju se je po vsej Avstriji vložilo v poštne hranilnice f. 2.994.G39»37, letos pa se je v juniju vlcžilo v iste hranilnice uže f. 21.103.341»87 sold. Vloge so od lanskega leta sem vsak mesec čudovitno rastle, v juliju lanskega leta so stranke vložile 4 milijone, v avgustu 5 milijonov, v septembru 6, v oktobru 8'/„ v novembru 9'f,, v decembru UM,, v jauuvarja 1885. 14, v fehruvarja 14\, v marclju 19, v aprilu 20ll„ v maju pa uže blizo 22 milijonov gold. To kaže vel kinsk napredek in veliko korist poštnih hranilnic, kajti še ne kmalo kaka institucija ni tako nitro napredovala, kakor ta. Tržaške novosti: Na tuka j t njem državnem gimnaziji so se vršili ustni zrelostni izpiti od 30. jun. do 3. julija t. 1. pod predsedstvom deželnega Šolskega nadzornika g. Gnada. K izpitu se je oglasilo 22 kandidatov, in vsi so dobili spričevalo zrelosti. hleti po morju. V nedeljo je bil izlet po morju v Grado, ali zaradi slabega vre- mena se izletalci niso mogli vrnoti v nedeljo zvečer, ampak so morali slabo prenoćiti v Gradu, in so se vrnoli Še le v pondelek popoludne. — Rudečkarsko društvo »Unione Ginnastica« pa je napravilo v nedeljo izlet v Piran. — Pravijo da je proti vsakemn pomorskemu pravilu obesilo na glavno jarbolo svojo zastavo, da se je na krovu videla tudi kaka rudeče-belo-zelena zastava in da so se v Piranu tudi godile v ožib krogih majhne demonstracije. — Pustimo jim veselje. — Koncert •Tržalhega podpor, drultva« v Restaurant Posun se je preložil zarad neugodnega vremena na dan 12. julija. Velika veselica drultva Previdenža v soboto nI bila tako obiskana, kakor druga leta. Javni vrt je bil ves lepo dekoriran in umeteljni ognji prekrasni; toda društvo ni v pravih rokah, in zato zgubljava Omeniti nam je, da je to društvo v javnem vrtu razobesilo več dekoracij v italijanskih barvah, ali polic ja je dala še pred začetkom veselice vso tako Šaro odstraniti. Zaradi nevarnosti pred kolero so začele ohlastnije dobro paziti na zelenjavo in sadje, katero se prodaja po Trstu, in te dni policija preiskuje tudi vsa ona stanovanja, katerih gospodarji ubogim ljudem dajajo prenočišča. Mnogo takih gospodarjev bode kaznovanih zarad nečistost. Tako je prav, ker enake spavnice lehko postanejo pravo ognjišče za nalezljive bolezni. Nesreče. 71. letni tržaški krčmar Valentin Jurza se je predvčerajšnjem za mestno hišo zgrudil na tla, prijela ga je strašno slabost, odpeljali so ga v bolnico, kder je pol ure potem umrl. — 9 letuega Antona B. je predvčerajšnjem povozil nek izvošček ter ga močno poškodoval, — 78 jetnega Jožefa Vodopivca iz Velikega dola je prijela predvčerajšnjem na ulici taka slabost, da se je na tla zgrudil ter ga je policija odpeljala v bolnico. Tepeži. — Mej nekim istrskim kmetom in nekim prodajalcem selen jadi se je predvčerajšnjem na velikem trgu unel hud prepir zarad plačila; konec prepira je bil hud boj, oba tako ranjena, da so ju morali odvesti v bolnico. Tudi naše ženske se pretepajo in si rane sekajo. Sprli ste se v pondelek dve dekli, katerih ena je dobila v tepežu z nekim železom po glavi, da se jej je precej krv ulila. Poskuieni samomor. IG letna šivilja, Jožefa W. se je preveč pajdašila z nekim ljubčkom; zarad tega so jo stariši večkrat kregali; oni večer pa tudi tepli. To je dekle tako užalilo, da si je napravilo pijačo iz Žveplenik iu to strupeno pijačo popila. Mati je to k malo zapazila in dekle dala odvesti v bolnico, kder se še zdravi in v kratkem popolnoma ozdravi. — Tržaška odgoja je tega kriva. Surovost. Nek tržaški potepuh je 60 letnega okoličana Miho Sancinaiz Skednja brez vsacega uzroka tako močno mahnol po glavi, da se je ubogi mož zgrudil na tla krvaveč, ter se je moral dati odvesti v bolnico, da mu zdravijo rano. Prav tako je uek Tržaški fakin ranil delaloa Antona Kovačiča samo zarad tega, ker mu ui botel zadnji podariti španjolet. — To je hvali-zana laška kultura. Za lovce. 20. julija 1.1. ob 11. uri dop. bode na tuk. magistratu dražba lova v okolici. Klicna cena je f. 602, enolika je kavcija. Kedor boče lov imeti, mora položiti kavcijo in plačati za 1 leto naprej uajemščino. S tramivay-a skakati je posebno tujcem, ki se še niso vozili na tak način, jako nevarno. Predvčerajšnjem si je nek gospod Ive s Rovinja nogo zvinol, ker je neprevidno skcčil s tramway*a in pa nek agent iz Dalmacije je prav zarad enake napake padel na tla ter si čelo skoro prebil. Policijsko. Dve Ženski, ki sti nemško govorili, pa ne luoreti biti od daleč, ste se te dni vkvartirali v neko tuk. gostilno, več dni jeli in pili, računa za blizo 40 gld. naprrvili, potem pa zginoli brez sledu. — Na velikem trgu je nek doigo-prst nekej ženski iz žepa vkradel mošnjico, v katerej je bilo 18 gld. in par zlatih uhanov. — Neko Reziko G, Istrsko leh-koživko so žaprli, ker se je z nekim moš kun po bošketu vlačila, zarad nemoralnega vedenja na ulici je policija zaprla tudi neko Nežko D. Iz Idrije; zaprla je policija te dni več razsajalcev in navadnih uzmovičcv, mej njimi nekega botega-rja, ker je neko ženico na javnej ulici pretepal. Nekemu natakarju so talje iz zaprte sobice pokradli vse. kar je imel kaj vred nega, Nek 30 letni fakin je celo izpred zaloge petrolja v ulici Torrente vkradel cel sod petrolja; ali policija je tička k malo imela. Oseblljen preudarek — ozbiljno dt'lovanje. Kako surovo in zaničljivo laški listi Slovence dan za dnevom napadajo, to je vsakteremu znano. Oni budč neutrudljivo srd do nas iu dražijo Lahe proti nam. Mnogo neodrešenili pošilja slovenske delavce m služkinje iz služb, Slovencem nečejo dajati zaslužka in hočejo sploh tako z nami postopati, da se vsacemu poštenemu človeku gnjusi. Pri takšnih okoliščinah treba je tudi nam, da ne gledamo križem rok to delo- vanje, ampak tudi mi moramo uprav zdaj z vso silo temu nasproti delovati, mi jim moramo z taisto mero meriti, s kiterooni nam merijo. S tem jim pridemo najbolj do živega. Res, skra|ni Čas je, da začnemo ozbiljno delovati, da stopimo trdno na noge ter pokažemo našemu sovragu, da moremo tudi mi bez njega živeti. Mnogo denarjev nosimo mi, posebno vrli naši okoličani, tem požirakom, kateri se z našim denarjem maste, nas pa zasmehujejo in psovajo. Zal za VRak bori novčič, kateri nesemo nam Bovražnemu kupcu ali obrtniku. S tem denarjem polnimo Žepe onim, kateri nas toli sovražijo, in ti rabijo ta denarv našo lastno škodo. Dragi rojaki, odpravimo to nedostatnost, to napako! Svoji k svojim! to naj natn bode naše geslo in tega gesla naj se vsi Slovenci krepko držimo. Podpirajmo naše domorodce, nosimo naše denarje našim prijateljem, kateri s tem denarjem zopet nas podpirajo. Mnogim Slovencem pa bi bilo ustreženo, ako bi naši trgovci in obrtniki tu ii sluvenske napise priskrbeli. Da bi naši rojaki zavolj slovenskih napisov škodo trpeli, to ni verjetno in je le prazen strah, ker pošteni Italijani bi radi tega tudi še dalje hodili k njim kupovat, mi Slovenci pa hi jih tim bolj podpirali, ker nas bi uže slovenski napisi na našo dolžnost spominjali. Napisi v raznih tujili jezicih, grški, nemški, francoski, angleški se šopirijo po našem mestu, zakaj pa ne bi mi domačini imeli slovenskih napisov? Slovenski jezik mora postati bolj javen in čislan v našem mestu; ako pa hočemo to doseči, ne zadoščuj", ua se mi Slovenci le v raznih društvih in mej seboj kažemo kot Slovence, v javnem živenju pa ne. Mi se moramo povsod! in zmirom kot Slovenci vesti, zmerom slovanski značaj svetu kazati. Govorimo torej vsi bez izjeme pri vsakej priliki, pri vsakem opravku v javnih uradih itd. izključivo slovenski! Uspeh takovega vedenja nam ne more izostati; to pa bodo tudi oni čutili, kateri na nas tako strastno mrze. Ne dajmo se našim sovražnikom strahovati! Ogibajmo se jih po mogočnosti, združimo se pa tem ožje mej seboj ter sami sebi pomagajmo! Rodimo složni! S tem obrnemo sovražnikove nakane v lastni uaš prid. —elj. Kuietljskl poduk. Gosp. prof. Kramer bode predaval v tem mescu 3 nedelje zaporedoma v Istri in n i Krasu o raznih kmetijskih strokah, in Bicer v nedeljo, 12. t. m. po blagoslovu v Dekani, 19. t. m. po blagoslovu v Komnu in 26. t. m. tudi po blagoslovu v Kubedu. Gospodarske zadruge so velike važnosti. Ko je p. Kramar zadnjikrat piedaval v Podgradu, sklenoli so ondotni posestniki, da osnujejo gospodarsko zadrugo, kar je velike važnosti. Enaka zadruga pa bi bila morda še bolj potrebna v Koperskem okraju. Zato priporočamo Eosebno č. duhovščini, g. učiteljem in oljŠim posestnikom omenjenega okraja, da se udeleže predavanja v Kubedu in v Dekani in da tam sklenejo, da se kmetijska zadruga za Koperski okraj prej ko prej osnuje. — Stvar je velike važnosti, zatorej na delo 1 Treščilo Je v nedeljo v eno ladijo ribičev poleg Grada; Iadija jezač?la precej puščati in štirje ribiči iz Grada so utonili in ni več sledu po njih. Reveži so zapustili revne družine, žene in več otrok. IZ Bukuja nam pišejo 25. junija ob 5. uri popoldne je strela udarila v bilo z slamo pokrito Audreja Lekšan v Buku-jem pri Postojni na Notrajnskem. bilo je v 2 minutah vse v plamenu; govejo živino so rešili, zgorela pa sta 2 nrašiča vredna 50 for. Druge škode ni velik", ker v sobe ni prišel ogenj. Pogoreli je tudi zavarovani. Ker hiša stoji na kraju vasi in je bil močan dež, ni se ogenj razširil. Ljudske knjižnice je izšel 12 snopič z tremi lepimi povesticami in sicer : Sila, posl, H. Majar, Davoriša, posl. H. Majar in Skopuh prel. L. Gorenjec. Jako gorko priporočamo to rodoljubno podjetje blagej podpori našim rojakom. ■Kres.* Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prf. dr Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakop Sket. c. k. gimn. prof. v Celovci. Obseg 7. številke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Pesni miadeniške ljubezni. A. Pin.—■ Stari DžuldaŠ in njega sin Mamet. Povest iz živlienji v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec (DaljeJ — Napitnica. J. Kostanjevec. — Božja poezija. A. Fuutek. — Narodne pripovedke. Pnobčuje Mat. Valjavec. — O našem literarnem gospodarstvu. Spisal France Podgornik. (Dalje.) — O rastlinskem opra-šenj'. Spisal M. Gilenšek. — Noriški fau-riski niso bili Kelti. Spisal Davo^n Trstenjak. — Što, kaj, ča. Spisal J. Suman. (Konec.) — V spomin sv. Cirila in M toda. Andrej Fekonja. — Drobnosti. Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopičih & 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 1882, 1883 in 1884 se Še dobi in sicer po 3 gld., prvi letnik nam je pa poSel j Kolera na Spanjskem še vedno huje razsaja. Zboli jih na dan okoli 1100 in umre polovico. Za Narodni Dom! V Ljubljani osnovalo je več rodoljubov «Krajcarsko podružnico Narodnega Doma« z naslednjim poslovnim redom : 1. Podružnica si prizadeva, pridobiti vsacega Slovenca za svojega člana. g. Vsak Član plača na mesec 1 krajcar ali na leto 12 krajcarjev. §. 3. Podružnica ima v vsaki fari svoje poverjenike, ki pobirajo krajcarske doneske in jib pošiljajo blagajniku »Narodnega Doma«, gospodu dr. Stareta v Ljubljani. g.4. Blagajnik vodi podružnične račune v posebni knjigi, ter jih objavlja v vseh slovenskih časopisih. Rojaki! Pomen »Narodnega Doma« Vam je znan. Narod slovenski si hoče zgraditi v beli Ljubljani ponosen hram, ki bode središče njegovemu javnemu življenju in dom narodne slovenske zavesti. Pokloniti ga hoče v last prvemu našemu literarnemu zavodu, »Matici Slovenski«. Njej bode »Narodni Dom« donašal neposredne koristi; ona ga bode čuvala In hranila poznim rodom kot najlepši spomin slovenskega domoljubja! Da se nam prej uresničijo te srčne nade, osnovali smo »Krajcarsko podruŽe nico«. Skoraj nepoznate doneske bode no-pobirala od svojih udov, a vendar upa njen odbor, da nabere z malimi darovi izdatne svote. Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača! Ko bi žrtoval vsak Slovenec na mesec le jeden krajcar, pomnožilo bi se v teku leta imetje »Narodnega Doma« skoraj za dve sto tisoč goldinarjev! Tako ugodnega vspeba pač ne pričakujemo; velik del teh denarjev pa se vendar lahko nabere, ako nas bodete blagovoljno podpirali, mili rojaki. Zato se danes obrača odbor na vse domoljube slovenske, vabeč jih, da postanejo udje in delavci »Krajcarske podružnice«. Posebno prosi rojake po deželi, naj podpirajo njegov namen. Poživlja jih da stopijo z od borom v ožjo zvezo in mu poverjeniki pomagajo nabirati doneske. Oni rodoljubi, ki bi hoteli prevzeti po-verjeniStvo — lahek in neodgovoren posel — naj blagovolijo naznaniti svoja imena. Odbor se bode potem pismeno Ž njimi natančneje dogovoril. Napis je: Krajcarska podružnica« Narodnega Doma* (Dr. Jos. Stare) v Ljubljani. Rojaki! Podpirajte nas v ohili meri; narod slovenski se bode vedno hvaležno spominjal onih, ki so bili zvesti sini njegovi ! Odbor Krajcarske podružnice»Naropnega Doma«, Ker se zaradi naglega odhoda iz Kopra v Roč (Rozzo) nisem mogel osebno posloviti pri svojih prijateljih in znancih, ter se jim zahvaliti za njihovo ljubezen in prijaznost; izrekam vsem presrčno zahvalo, ter kličem; Z Bogom! živeli! Ivan Arnuž. c. k. žandar m. Listnica opravništva. G. F. St. v Metliki: plučano do 1. oktobra 1885. Tržno porodilo. Kava — cene trdne in nespremenjene; tendenca dobra. Sladkor — mlahovost se polagoma vraika živahnejši kupčiji; tendenca je postala povsod boljša in so vslei tega tudi cene postale sopet nekoliko više. Sadje — mlahova kupčija, cene vsaki dan slabše. Olje. — Poročila iz Italije uplivajo na znižanje een. Petrolje — stane denes f. 9.25, ali za kesneje ruesc* hočejo trgovci imeti 9.75 do 10, kar kaže, da je meuenje za više cene uŽe v septembru. DomaČi pridelki — fižol dobro kaže v mnogih krajih; zarad tega se zdaj Btaro blago dobi po nizkej ceni, — Maslo dobro štajersko stane f. 88 do 94. Seno — dobro staro do 1.80, novo f. 1.30 > & A* S?. o. f Švicarska. Čokolada in I CACAO. VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metle), v vseh barvah za cele inoike obleke, poSilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu Prodaja se lll^BA oprava* zaradi preselitve podpisana mod .jam vse svoje polšje in gostilniško opravo, ktkor : mize, stolice, klopi, ormare, posteijnj ike, steklenice, kozarce ploŠčke itd. Kedor Želi česa kupiti, naj se do SO. avgusta 1.1. oglasi pri meni. Na Opčinah, 25. junija 1885. Marija u lova Plorljan. Bez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. (VarrtT. znamka) f\ , . • Cvet zoper trganje po dr. Maliču, te odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmattzem, trganje po udih, bolečine t krtii ter lircih, Meklinn, otrpnile ude in kite itd ., malo lasa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cvetu toper trganje po dr. Mali&u* s traven Hoje&im tnamenjem; 1 stekl. SO kr. Planinski želiščni sirop kranjski, Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, 6rsne in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr. [oristncjšl, nego vsi v trgovini se nahajajoči aoki in siropl. 20—20 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah (i 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Manji, kakor en zavoj ae a postom ne razpoillja. NaroČila Iz dežele Izvrši se takoj Lekarna Trnkozy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°|0 Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej ilo 100 pld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Eskomptitje menjice, domicilirane na tržaškem trgu po....... Posojuje na državne papirje avstrij- sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4'/40]# više zneske v tekočem računu po .............4 Vi© Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu tvari na koja se nebi dopadala, more 12—10 se zameniti. tvarina (sukno), koja se nebi dopa-■ dala, more se zamenjati. pj "" " -------------------i Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati 7. avtomatičnim aparatom so dobro rabljivi zarad natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskali ž njimi in larad trajnosti, ali vendar šc preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebujo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat -Merkur« kakor j« tukaj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnih pečatov, a zarad pripri ste konstrukcije in lahkote stane le fr Sft.RO. Novi p^čet MERKOR z automatičnem barvilom dobi se le v 64-20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 Y TRSTU. Lastnik rtruAtvo .KDINOHf«. — izdaUig in odgovoruiureanit: V K TO K DOLENC. Nova tiskarna V. DOLENC v Trniu