Za nastanek gorstev pa so ključni geološki procesi. Zgodba, ki jo predstavljam, se je začela pred približno 210 milijoni let, v geološkem obdobju tria- sa, ko je bilo območje Slovenije podobno današnjim Bahamom. Topla in plitva morska voda je podobno, kot prija nam, prijala tudi mnogim takratnim orga- nizmom. Med njimi so tudi megalodontidne školj- ke. Z  odlaganjem karbonatnega mulja (takega, v kakršnega stopite, preden zaplavate) in celih apnen- častih skeletov organizmov ter na koncu karbonatne- ga cementa, ki je vse to med sabo povezal, so nastali apnenci. Geologi apnenec, ki je nastal v tem času in prostoru, imenujemo dachsteinski apnenec in je ena najpogostejših kamnin, ki gradi Julijske Alpe. Zanj so med drugim značilni fosilni ostanki velikih (povpreč- no 20 centimetrov, lahko pa tudi do 40 centimetrov) megalodontidnih školjk, ki v presekih spominjajo na velika srca. Do prav posebnih "srčenk", o katerih govori ta prispe- vek, vodi planinska pot, ki se začne na planini Kuhi- nja nad vasjo Krn in se nato vzpne med Stadorjem in Leskovškim vrhom proti Jezeru v Lužnici. Malo na- prej nas pot na približno 1950 metrih n.v. pripelje do ravne kamnite plošče (na mesto nas opozarja tudi tabla Slovenske geološke poti), ki ji geologi pravimo plastnica in leži na jugovzhodni strani poti skozi do- lino pod Peski. Na plošči se nam razkrije skrivnostni svet velikih megalodontidnih školjk, ki pa so tukaj prav posebne, saj so večinoma zapolnjene z rdečim sedimentom (ponekod tudi z zelenim). Mogoče se je kdo med vami ob branju spomnil po- dobnih srčastih oblik v apnencih, medtem ko ste pla- ninarili ali plezali, a so bile najverjetneje bele. Kako je torej mogoče, da se tukaj pojavljajo tudi rdeče? Od- govor se skriva v geološki preteklosti, natančneje v dveh geoloških procesih različne starosti. Prvi se je GEO IZLET Srčkan kotiček v krnskem pogorju Fosilne školjke − srčenke Gore so izjemna stvaritev narave, imajo prav poseben čar, ki nas zvabi, da jo popihamo nekam više na gorski zrak, kjer nas med malico obišče le kakšna planinska kavka z izjemno razvitim čutom za padle koščke sendviča. Lucija Slapnik Megalodontide, zapolnjene z rdečim sedimentom Foto: Petra Žvab Rožič 68 najverjetneje zgodil že v času nastajanja teh apnencev, torej v poznem triasu, ko so bili pogoji za rast megalo- dontidnih školjk ugodni. V tem času je gladina mor- ske vode pogosto nihala, in ko se je morje za nekaj časa umaknilo, je bilo območje nastajajočih apnen- cev izpostavljeno zakrasevanju. Lupinice školjk so se raztopile (korozija), okolni sediment, ki je bil malen- kost bolj odporen na raztapljanje, pa je ostal kot neka- kšen kalup. Ob vrnitvi morja na to območje je voda v prazne prostorčke nanesla rdečkast sediment (nastal je s preperevanjem apnencev), kjer je tudi ostal in se strdil v kamnino. Drugi proces zapolnjevanja se je zgodil najverjetne- je na koncu spodnje jure (pred približno 170 milijo- ni let). Zaradi tektonskih procesov je začelo ozemlje razpadati in se poglabljati. Kamnine so začele pokati in nastala so podmorska brezna (geološko neptunski dajki). V te globeli je bil prinesen poleg večjih kosov kamnin tudi droben rdeč sediment z morskega dna. Le-ta je bil po plasteh prinesen tudi do megalodontid in jih dokončno zapolnil. Opisano območje je nedvomno eden od prelepih ko- tičkov, ki nam ga ponuja narava, in ta je še posebej Plošča z megalodontidnimi školjkami Foto: Petra Žvab Rožič Rdeče zapolnitve po lupinicah školjk Foto: Petra Žvab Rožič Megalodontida kofetarica Foto: Petra Žvab Rožič romantičen. Naj še omenim, da je območje zaradi lepote in redkosti zavarovano kot naravna vrednota državnega pomena, zato je uničevanje ali nabiranje vzorcev strogo prepovedano. m - Čez drn in strn s pravljicami. Pravljice, pripovedke, zgodbe in ljudje (Anka Rudolf) - Griči. Izbor prispevkov iz Planinskega vestnika med letoma 1974 in 2016 (Rafael Terpin) - Slovenske Alpe. Športne in moderne smeri v slovenskih Alpah (Andrej Grmovšek in Viktor Relja) - Meja na razvodnici. Planinsko-zgodovinski vodnik ob rapalski meji (Dušan Škodič) - Najvišji vrhovi evropskih držav (Andreja Tomšič Drab, Jože Drab) - Tipanje v neznanem. Zgodbe z gora (Vladimir Habjan) Letos bo Planinska založba izdala še nekaj zanimivih knjig, med drugim: