Andrej Hofer,                            1
vrl domoljub  in katoličan.                           I
IX.  Andre,i Hofer v skvivnUšči.
Po Tirolskem se je raznesel gJas, da je tudi Andrej Hofer srečno dospel na Dnnaj, kjer živf s svojo (iružino prav srečno in zadovoljno. A žalibog, da temu m bilo taktf!
Umaknil se je bil s 9vojo družino le v gore, kjer ga je nek kinet go-stoljubno sprejel. Ko tu ni bil več dosti varen, poslal je svojo ženo in pe-tero otrok na Snežnike, a sam s svojim tajnikom je šel v dan 2. decembra na najvišje Alpe. Tn si je priredil nek skedenj za bivališče. Le njegov svak in še rekaj druzih zve9tih prijateljev je znalo za njegovo bivaligče. Ti so ga obiskovaii in preskrbovali s potrebnim živežem.
0 lepih jasaih doevih so veckrat splezali na najviSjt vrhunec, od kodfir je bil krasen razgled po vsej dolini. Pod seboj — T dolini — so videli ko-rakati francoske straže gori in doli.
Da bi Francozo Se bolj premotil, pisal je svojim prijateljem liste, v ka-terih jim je na dolgo in široko railagal, da s svojo (knžino uže davno svežno in zadovoljno živi na Dnnaji. Take izmiSljene norice so njegovi prijatelji razširjali po dolini. Skrbni prijatelji so kmahi spoznali, da se njegovo biva-lišče ne bode moglo dolgo Francozom prikrivati ter jih s takirai listi slepiti, ker je bilo njegovo bivališoe uže znano mnogim po dolini. Zategadel 80 mn prigovarjali, naj zbeži na Avstrijsko ; da-si je beg zdaj u26 zel6 težaven, a vender je 5e raogoč. Andrej Hofer ni slušal zvestih prijateljev ; ni 8e dat pregovoriti,  da bi zapnstil toliko rau priljubljene domače gort,  čeS, da ga  ^
Tirolcev ne bode nihče izdal. A ui pomislil, da se med njiiui lehko najd? tudi kak Judež Iškarjot!
\'ii je bival Audrej Hofer tnkaj kake Stiii tedne, kar pribeži nenadoius necega dne k njemu njegova iona s siakoui v naročji. Suvraiaik je zivohal njeno stauovaiije. Le po izdajici je uiogel to zfedeti. Komaj jc zbežala Se o pravem času. S tein je bila pa tudi odkrita njegova zvijaCa z listi. Bati se je bilo, da Francozi zasledč ojeuo Ijivališčo.
Bilo je okolo novcga leta 1810. Debfil sneg je zapadel gorč in plan-Na beg o tein čssu niti misliti več ni bilo, ker so bili gorski poti zamedeni; cest bi se bilo treba izogibati. Nek slaboglasen Pasajerc, Peter Eafel, prišel je po uaključji blizu Hoferjevega skrivališea. Od daleč zapasi, da se vzdiguj« dim iz planiuske koče. Kadovednost ga žene videti, kdo pai5 v trdej zijui biva tukaj notri. Ko ? koio stopi in zagleda Andrvja Hofeija, preSine pekleasfe smfh ojegovo lice. Andrej Hofer se je jako usti-aSiJ tega človeka, kajti po-znal ga je dobro in ziial jo, da je pripravljeu za deuar storiti vse, tur uiu ni upati. Andrej Hofer ga spoiuni umogib dobrot, katore je prejel užš V njegovej biSi, tudi um da mnogo deuaijer in ga prosi, uaj uikar ne povč nikoujiir kaj o nji^goveui bivališči, ter ga naj nikar ne izda Francozom. flu-dobnež je im vidtsz Hoferju rea obljubil, da ue bode živej duSi črhaii o nje-goveut bivaližči. riemeniti Audrej Hofer s[ci:r ui dižal luaogo na ujegove besede, in bil bi se ga lehko zuebil drugim aačiuoin, ker je bil v ajegoviii rokah. a kaj tacega storiti njemo ni piipustila vest.
Kakor je Audiej Hofer slutil, takd se je tudi zgodilo. Komaj je priSel budobuež v dolino, pripovedoval je povsod, da ve za bivališče Aod. Hoferja, — iu uaposled naznaoi tudi fraiicoskemu geueralu Huardu t JVIeranu. V no6i 29. jauuaija pošlje fiancoski general tr6po vojakor ua Plauiue, da bi poiskali bivališče Andreja Hofe/ja. Izdajica jim je sain kazal pot. Fo relikih težaTah in trudapolnem potu — debel sneg je bil naiurefi zupadel — priSli so proti jutru do planinske ko6e. Obstopili so jo vojaki od vseh straui. V njej j« bilo še vse tiho in luiruo, kajti spali so še vsi sladk^, ne uadejaje se, da je izdajica užš pred vrati. Šum in roput okulo koiie zbudi spijoC-e. Andiej Hofer odprt viata iu stopi ua prag, da bi videl, kaj je. Ko ugleda, oborožeoO mncžico, preoej spozni, kaj pom^ni — in velik strah se ga polasti. Vender ne izgubi poguma ter vpraSa s krepkim glasom: ,,Kdo uineje neinski?" Ko poveljnik kardcla naprej stopi, reSe mu: ,,Kaj ae, priSli ste po Audreja Ho-ferja! Ua, jaz sem ; storite z meDOJ, kar vaiu diago! Za žeuo ia otroka in pa za tega-le mladega moža — pokazal je svojega tajnika — proaiin mi-losti, ker so uedolžai."
NatiS vojaki povežejo vse ter porezaue iia sneg položiS. Vse se je sti-kalo okolo Hofsrja ter uiu ruvalo lase iz ujegove dolge Ijrada, čcš, da po-kažemo domd, da suio bili uazooi, ko je bil nbra.dati" ujet. Vojaki so pre-iskali tudi njegovo sUnovanje iu so odncsii vse, kar se js odnesti dalo.
X. Andreja Hoferja posledttjl dnevl.
V tem se je bila užč raziSirila po Pasajerskej doliiii žalodtua rest, da je huiiobnež izdal Andreja Hoferja, in da je bil po noči "vjet.
Iz vseh krajev so se zbirale množice, da še jedeakrat vidijo vrlega do-morodca. Vse je obžalovalo od srca žalostao osodo blazega inoža ter pre-kliajalo izdajico in mu pretilo. In istinito! izdajalcu ni biio vei! živeti na Tirolskem. Moral se je preseliti na Bavarsko, kjer je užiral plačilo za iz-dajstvo aajvrlejSega domoljuba.
Hrabri mož in domoljub, Andrej Hofer, se je popolnem udal žalostnej osodi in božjej volji. Tojaki so ga peljali naravnost v Meraa, kjer so se bili generali uže zbrali, da ga zaslišijo. Pri prrem zasliSanji ja Aad. Hofer brez ovinkov pgvedal, nda je sicer on osaoval na Tirolskeu) ustajo, a na povelje avatrijskega cesarja Pranca: ko je bil pa Diir skleajea, prisilili 80 ga ljudje, da je zopet sklical brambovce, ker so inu s smrtjo pretili."
Iz Heraaa so ga odpeljali v JSoeea, kjer se je za vselej poslovil od svoje zveste žeue m sinka. Od tu so ga pa peljali z njegovim tajnikooi na Laško v trdajavo Maatovo.
Mej pototua proti Maatori so neoega večera prenočili v malem mesta Ali, ki leži na meji južnili Tirolov. Zaradi nepazljivosti njegovih stražoikov jc nastal ogeaj v preuoeišči. Andrej Hofer je bil prvi pri gaSenji in je po-magal vrlo dobro. V tej zmešnjavi mu svetujejo naj i.beii, a ni hotel, 6e8, to bi bilo nepošteno. Od tega časa 30 ga še bolj spoStovali vojaki, ki so ae mu poprej veekrit posmehovali zaradi pobožnosti in zaradi tega, kor ni hotel 0 postuih dnžh jesti mesa.
Za tega časa je bil poveljaik Mantovi general Bisson. Poznal je dobro Andreja Hofeija, vodjo Tirolskih brambovcev, ker se mu je bil moral udati pri prvein osvobojenji Tirolske. (jeuerul je čest» obiskal Audreja Hofevja v ječi, razgovarjal se ž ujiin, in ker je poznal njegove izvrstne zmožnodti, pri-govarj&l mu je, uaj stopi v službo Napoleonovo. Oe to stori, ne bode si rešil le življeuja nego dobil bode tudi službo, ki ae bode slabejša od po-prejšae. A zvesti Andrej Hufer je zavrgel vse take poaudbe, rekoč, da hofie ostafci zvest habsburžkej rodoviai iu svojeinu cesarju Fraaca, če ma je tudi zaradi tega suirt storiti.
Ko je bil Andrej Hofer prvič zaslišan pred vojaškim sodižčem, spozaal je takdj, da ga bodo oa sairt obsodili.
Francosko vojaško sodišče se je podvizalo 2 obsodbo, češ, da ne bi imel avstrijaki cesar Fraac več prilike ia časa posredovati pri cesarji Napoleoau z& svojega zvRstega podložuika.
Vojaško sodišče sb je zbralo v daa 19. febraaija ter obsodilo Aadreja Hoferja na sinrt. Obsodba se nazaaai v Milaa. Hitro pride potrjeoje s pri-stavkoui, da se ioia 7 24 urah izvršiti.
Aadrej Uofer se ai kar nii piestiaSil, ko so mu aaznaaili sodbo; kajti uii se je tega aadejal. Njegova jcdiua skrb imi je bila kot pobožaema kdsLjauu, da sc dobio pripravi na smvt, To zadojo ljubiiT mu jc skaz&l častitljivi žujinik Maaifeeti, ki je izvrševal   tudi   njegora  poaledaja naroSila.
V jutro — 20. febraarja — pred svojo smrtjo je še pisal jako gaaljiv    J list svojemu prijatelju aa Tirolsko.    V liatu mu je nazaaail svojo posledajo     ] voljo,  posloril  se je od avojih  zaancev,  opomiajal ia prosil svojo  žeao itt otroke, naj se udajo v voljo božjo ter naj aikar prevež ae žaljujejo po njem.     I PriporoSivši se jim v molitev, sklene liat.   nZ Bogom, goljufui svet!  taki5    J
lehko se ini zdi umreti, da mi še solza ne stopi v oči. Ob jedenajstej uri danes odpotujem s poniočjo vseh svetnikor in svetnic božjih k B6gu !u
Ko je odbila ura jedenajst, odpeljali so častniki Andreja Hoferja na kraj, kjer mu je umreti. S knžein t roci in trdnih korakov je stopal ple-meniii niož na morišie. Prišedši na mesto, vstopijo se vojaki v ČTetero-ogelnik, Audrej Hofer stopi v sredo pozdravljajoč aa desao in levo. Pod&jO mu beli robec, naj si ž njim zareže oči in poklekne; a ni hotel. ,,Stoj&," rekel je, nhočem izrociti svojo duSo v roke Onega, pred čegar licem stojim ltt
Še jedenkrat zavpije z niocnitn glasom: nŽivijo, cesar Praac !u — ozr& se k nefou, pomoli še uekaj trenotkov, — potem pa namigue vojakom, naj se pripravijo io sam s krepkiui glasom zapove : ^Ustrelite !u
Pmh šest strelov je zcld slabo zadelo vrlcga moži; zgrudil se je le na koleno ia roko ter vzdilitiil: »Cmejete jako slabo streljati!" Drugih šest strelov ga je sicer podrlo na tla, vender se je botel še skloniti. Še le pri 13. streln,  ko ga je zadela krogla 1 glavo,  izdihnil jo svojo plemenito došo.
Kakor v boji, tak6 je tudi poslednji treaotek gledal brez strahii V sinrt; kajfci Vii si je 3ve3fc, da se je bojecal za sveto stvar: za prostost iu svobodo sv. vere in predrage mu domovine!
Mrtvo truplo so vojaki odnesli v faruo cerkov 87. Mtbaela, poIoSili ga na mrtvaški oder, da ae opravijo zaoj uavadue inrt?ašDice, kakor je bil saai naroeil.    Potem so truplo na tihem pokopali.
Šeutmibelaki šupnik mu je postavil spominek z napisom: Qui giace la spoglia del lu AnJreu Holer, ik-ito general Barbone, ComiiiaiidaDte supremO delle miliiie del Tirolo, fucilato in questa forteua nel giorno 20. fel). 1810, sepolto in questo luogo. (Tukaj počiva truplo rajncega Andreja Uoferja, ki se je imenoval tndi geuoral Barboue (bradati), vrhovnega poveljnika Tirolakili brambovcev, ki je bil usmrteii v tej trdujavi 20. feb. 1810. 1. ia pokopatt aa teiu kraji. —
Celih trinajat Iet je ostalo truplo A. Hoferja T ptujej deželi. Leta 1823. pa so odnesli tirolaki lovci, vraSajoč se iz LaSkega, Djegove ostanke v do-movino, kjeu so jih pokopali ieW slovesuo v dvoraej cerkvi glavaega mesta Tirolske.
Cesar Fraac je svojema z?estemu podložniku po8tavil krasen spomenik iz belega mrauiora. Na podolgastem Svcteroogeluiku stoji proko 2 inetra visoka podoba Andreja Hoferja v naroduej obleki, s puSko preko rame, držefi v roci tirolsko zastavo, z odkrito glavo in k aebu povzdignjeninii očuii. Poleg ajega na levej je tirolski grb, a na desiiej širokokrajuvi klobuk. Podnožje kinča bareijif, pretlstavijajou Andreja Uoferja, ki priseza z biamborci, da se bode bojeval za domoriao do zadnjega možii.
Tudi je podttUl ceaar ^raac Hoferjevej dro^iai plemstvo ter skrbel za-njo prav po očetovski.
Leta 1867. 80 obhajali Tirolci stoletnico A. Hoferjevega rojstva z Ye-liko svečaaostjo ter so položili temelj ia kamen za krasno kapelo prusvetega Jezuaovega grca na njegovem rojstuem kraji.                                    P.F.H....