URN_NBN_SI_DOC-C0MY7W43

VLOGA VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC Jaro Dolar I V burnem razvoju znanosti, ki nas vsak dan preseneča z novimi dognanji, lahko govorimo o dveh na videz popolnoma protislovnih tokovih. Vedno drobnejša specializacija priča o velikem diferenciacij - skem procesu na eni strani, na drugi pa zajema našo vednost o človeku in svetu proces vedno širše integracije. Če je bila pred leti usmerjena naša pozornost predvsem na znan­ stveno specializacijo in na ozko opredeljene stroke, ki smo jim z inštituti in knjižnicami skušali ustvariti čim ugodnejše pogoje za ne­ ovirano delo, so se v zadnjem času v znanstvenem svetu pojavila nova prizadevanja po povezovanju in morda celo po združevanju. Med načrti za reformiranje izobrazbe se vedno pogosteje pojavlja tudi geslo o enotni univerzi. Sicer pa si diferenciacijski in integracijski procesi v znanosti nikakor ne nasprotujejo, kot bi sodili na prvi pogled. Prav omejevanje na vedno ožja strokovna področja terja od specialista vedno popolnejše poznavanje osnov v sosednih, mejnih znanostih. »Hibridizacija« — križanje, kakor N. I. Tjulina1imenuje ta pojav, je pri sodobnem specia­ listu po nekaterih sodbah že tako napredovala, da v 21. stol. lahko pričakujemo že pravo novo renesanso, ko bodo prevladovali enciklope­ dični univerzalni znanstveniki nad ozkimi specialisti polpretekle dobe. Že preprost primer lahko tudi nam laikom take težnje zelo jasno ponazori. Za specializiranega arhitekta-urbanista prav gotovo ne za­ dostuje več njegovo znanje iz njegove ozke stroke — arhitekture. Če bo hotel zadostiti zahtevam, ki jih postavlja življenje sredi izredno zapletenih medsebojnih odnosov in če bo hotel nove stavbe ne samo estetsko in stilno vključiti v že dano okolje, skratka, če bo hotel olepšati in olajšati sožitje posameznikov v mestnem mravljišču, se bo moral temeljito poglobiti še v umetnostno zgodovino, sociologijo in ne nazadnje v psihologijo. Da bo moral poznati osnovne zdravstvene pogoje in potrebe po kulturi in zabavi, se nam zdi danes že samo po sebi umevno. (Za zdaj samo mimogrede: Bo moral to svoje znanje črpati iz petih ali celo šestih knjižnic?) O tem so posebno zgovorne analize, ki so jih naredili knjižnični delavci v Angliji in Sovjetski zvezi. Tako so v Angliji ugotovili, da zajemajo knjižna naročila iz bralčeve stroke komaj polovico vse izposoje