, CMnat in.nUito Uaju in Trlja » Marini t.r.i j ■ ' l: . na m it v«* leto K f I. — k. * pol leta . . 4 „ - „ > rrtrt leti . * .. M) ,, l'o |mi-Ii : a ti* Irlo 10 g\. — k. II pol lata 5 ,, - ,, M <»trt I Mi t ,. t.O „ Vradiiit»i> in opra.niiUc • nt itolnoru t rij u 11 >•>•" -plati) hii. it. 170. Št. 147. V VIai*it>or*u 14. decembra 18(>9. Oznanila i Za narjjno Jr»'l>pr 4 »rat., a« alai< * kr., *« >• natiaa« Ikra:, S kr. t« •• t. V, Skraf, 4 kr. (• «• tinka Škrat raca pi.ni.nkt >a plarn- jajo pn prostori. Za t.»k ti«rk ja plakat- kaUk(Mampalj) M 30 k. kapiii m« na vratajn* frjpui naj >• blaforoljnu franknjejo. TeoaJ II. Cesarjev prestolu, govor. Iz govora, s kterim je cesar pozdravil ude obeh zbornic, podajemo tu bralcem glavni del, t. j. vse one stavke, ki govore o državopravnib vprašanjih. Ti stavki so diplomatično zviti in proudarjeni, da povedo mnogo, ali pa nič. Ustavoverni so hudujejo, ker vidijo v tem prestolnem govoru začetek prenaredbe ustave, toraj poravnanja s Slovani. Strog opozicijonalec pak se zopet prav lehko spodtika na već krajih kjer se kaže „ustavna pot". Vidi se, da je prestolni govor deto porazumljenja med strankama, ki sti zastopani v ministerstvu. To pa so ne da tajiti, da je govor v tom oziru mojstersko narejen, ker nobene ladije za seboj ne požge, temuč pusti mnogo vratic odprtih, tako da bode lehko prihodnja politika federalistična ali centralistično-cislajtanska, pa so ne ho nihče mogol na ta prestolni govor sklicavati. Glasi se: „Ne da se tajiti, da po providnosti meni izročena država na podlagi ustavnih osnovanj na vse strani v razvoji napreduje. Ali kakor moro tudi pri-znajoča sodba o tem razvoji, dotmi ia drugod storjena, pogum in zaupnnje do spolnitvo veliko dolžnosti utrjevati, tako so vendar še velike naloge, ki jih je rešiti. — Izvrševanju bramhovske postave je v onem dolu države prebivalstvo z orožjem v roki vprlo so. Potrebno so bile izredno naredbo, o kterih vam bo moja vlada ustavno poročala. Jaz zelo obžalujem zmoto, ki je bila temu vzrok . in upajoč da se bo kmalu odpravila , zapovedal sem svoji vladi, žalostne njene nasledke, kakor brž se vrnejo postavno razmere, kolikor mogoče polajšati. Velja dalje podlogam delovanja v ustavi sami, tisto splošno in dejansko priznanjo dobiti, ktero se od marsiktero strani odreka, kar jako obžalujem. — Ako so sp iz dozdanje skušnje spremembe na ustavi kot želeti vredne skazalo, dan jo za to pot v ustavi sami. Večina zastopov mojih kraljestev in dežel so je pečala z vprašanji, ki se tičejo volitve v državni zbor. Moja vlada bodo o tem državnemu zboru poročala in ga dela v položje. da po svojem delokrogu sklepa. Ako se v tem važnem vprašanji potrebna edinost najde, pričakovati je tem gotovejše rešitve vseh druzih, ustave se dostajajočih vprašanj. Če pa ima oblika ustavo prostor, da so v veljavo denejo vsakovrstne mi*H in želje o njenem daljnem razvijanji, stavljono so pač (tem željam) moje v bistvu države v mnogem obziru. Ustava ni bila ustvarjena brez skrbnih ozirov na posebne razmere kraljestev in dežel, in njih opravičene tirjatve, te na samostojen način uravnati. Jaz pričakujem« da namen, tej tirjatvi ožjo mejo staviti, nego jih moč in oblast države na znotraj in zunaj silno no tirja, ne bo na potu vsestranski želji po porazumljenji. Preverjen sem , da so vsi moji narodi z menoj v tem edini, da se slava čestitljivo preteklosti ponovi le z jasnim spoznanjem sedanjosti . . . Zajemam to prepričanje iz pomisleka, da bode tisto mišljenje, ki so drži blago-bitja države kot pogoja prave koristi kraljestev in dežel, z zvestim prepričanjem, gotovo zedinilo in moralo zediniti razdvojene namene." H koncu omenja prestolni govor cesarjevega potovanja, izreka upanje, da se bodo trgovinstvo povzdignilo, ter zagotovlja . da je ustavno delo tem iaglje, ker se ni bati vojne. Pruska politika in ftiisomani. / tu* te ■ ti. (Konec.) " "f As' ^ V prvem in drugem članku pod tem naslovom*) sem kratko narisal prusko vlado in glavni dvo pruski stranki. Pokazal sem, da, kakor se od dne do dne bolje vidi, uarodnoliberalna stranka vsaj v pruskem državnem zboru ne le uapreduje, no tudi že skoro gospoduje, rekel bi kmalu, vse druge stranke vstrahujo. Tako jo prod nekimi dnevi ta stranka zopet sijajno zmagala tor z nasvetom: naj soverna zveza ima tudi postavodaje privatnega prava v rokah, prodrla. Vidi se tudi, kakor da Bismark hoče k tej stranki očito prestopiti, ker je videl narodnoliberalce svoje geslo: „Kar z dobrim ne gre, naj kri in železo opravi" ne le braniti, ampak nasproti federalistom ali „partikularistom", kakor narodnoliberalci staroprusko in samostalno stranko imenujejo , že večkrat na pomoč klicati. Kakor so privilegiranim liberalcem vsega sveta godi, da imajo liberalnost na jeziku in orožje pri roki, (kakor so tudi Kromvellci nekdaj bili polni liberalnih fraz, pa pri tem hlinjenji najkrutejši samovladarji, kar jih angleška povestnicu zna), tako tudi pruski narodnoliberalci vselej, kader jim kaj no gre po volji, orožjo kličejo na pomoč, neglede na to, da je ravno oborožena oblast vsaki svobodni in narodni politiki sovražna in da je v politiki doslej vselej tisti, ki je prvi meč potegnil, tudi prvi po meču vpo-gubljen bil. Novejša povostnica vti mnogo takih primerov našteti, in posebno v Avstriji vidimo resnico toga izreka posebno v najnovejšej zgodovini na Ogerekem tako rekoč v živih oblikah in barvah naslikano. Tako se tedaj more istina povestnična tudi o narodnoliberalcih pokazati, ki zdaj z vsemi sreditvi, celo s pridruženjom Bismarka, tega nekronanega samodržca, hote *) Primeri it. 140 iu 14« „Slov. Nar." P'«- svoje cilje doseči. Z Bismarkom. to je povestnica že pokazala, ni varno iz eno košarice črešenj zobati. Ako ravno moramo, glede na sijajno uspoho sedanjega časa, narodnoliberalce pruske mogočne in skoro popolnoma vladajoče imenovati, vendar pa si pri vsem tem podkupljivim njih bleskom no moremo prikrivati somnjenja, da s tem zunanjim uplivom tudi skrivna upornost proti tej stranki na Nemškem in tudi Pruskem raste. Kar tu izrekam, zdi se morebiti komu nedo-zdevno in samemu sebi nasprotno; ali v politiki se ne sme nikdar združevati, kar jo po svoji naturi različno. V pruskem parlamentu res da imajo narodnoliberalci večino in prevago, res da tu snujejo zakone, o ktorih drznosti prejo nikdo ni sanjal, kakor ravno predlog zastran privatno postavodaje severne zveze. Ali, kolikokrat delajo parlamenti po svoje, a narodi zopet po svojo I Včasih narodi molče k vsemu, kar parlamenti sklepajo; ali kader je treba parlamentovo sklepe dejanjski izvrševati, tedaj so šo-le pokažo koristnost ali pogubnost zakonov. Takošen sklep, kakor jo bil prod kratkim v pruskem zboru o privatnem pravu bode še lo pri izvrševanji različnim deželam severne zveze segel do živa, in izreki nekterih narodnoliberalcev, kakor n. pr. Miquola ki je dejal: „Pravo in jezik sta pogoja narodno države. Novo državno poslopje, ki nima pravno jedinstvo postavljeno, je na posek sozidano. Da nemški pravoslovci ravno nasprotno temu za pravo podlago jomljejo, to mi jo dokaz, kako daleč smo na Nemškem vzadi ostali", — taki izreki bodo se še lo morali v dejanji resnični pokazati, ker jih zgodovina ne potrjuje. Kavno nasprotno se, kakor vsak lehko vidi , v tem oziru godi; raji , ko da bi tujo, nennrodno pravo priznavali, žrtvujejo narodi ves državni jim sicer pripadajoči dobičok, raji dajo premoženje in življenje. S takimi teorijami ni verjeti, da bi si pruski narodnoliberalci mogli trdno državo osnovati; proti temu govori samostojna preteklost nemških držav, proti temu se upirajo zemljepisne in v stoletnih zakonih utrjeno šege , proti temu so upira vsaka slednja iskrica sa-movesti in samočasti , in konečno različni nravi različnih nemških plemen. Čemu bi neki Bavarec pri Prusu pravde iskal, ker ima sam svojo starodavno pravo ? Kedaj bode Uadenčan svoj svobodomiselni zakonik zavrgel, pa pruskega objel? In kako si bočo Prusiju svoja nekdaj gizdava mesta, kakor samoupravni Frankfurt, Bremen , Ljubek, Hamburg in domoljubne ter po samostojnosti hrepeneče Hanoveranco pridobiti . ako jim zadnjo znamenje in zavetje samostalnosti, privatno pravo, ugrabi in jim svoje tujo vsili ? Kako si hoče Prusija srca svojih podvrženih dežel pridobiti, ako jim, kakor zdaj že z Braunšveigom dela, celo gospodarjenje z lastnim premoženjem in denarjem že zdaj, ko še Braunšveiga ni podedovala, krati? In kaki končni cilj jo v stanji, podvržene države s Prusko ali pa z velikim nemškim kraljestvom sprijazniti, ako narodi drugega nimajo pričakovati, kakor krvavih od pruskih generalov in častnikov vojovnnih vojn, kakor neprestanega potiševanja in mir-jenja nezadovoljnih državljanov in pri vsem tom neizmerno denarno in krvne žrtvo, kakoršne severni „bundu že sedaj podvrženim nalaga? In konečno služijo vse to žrtve samo v povzdigo in vladarstvo pruskega, nikakor pa nemškega naroda. Tega se narodi že zdaj nadejajo in zato se južna Nemčija, posebno nje glava Bavarsko, vsemi silami proti Prusizmu brani in ako tudi nemški narodi za trenotek omamljeni v severno zvezo stopijo, njih zaslepljenost ne moro dolgo trajati. Z dobrim, to je povestnica dokazala, se nemški narodi še nikdar niso v eno same, enojno državo vpokoravali; za kratko časa jih je samo železna in krvava sila v eden jarem vpregala. Ali hoče Prusija uganjko nemško centralistično državo rešiti ? Pač tako. Ostalo mi jo io o avstrijskih Prusomanih govoriti. Kdo jih ne pozna ? Kdo ne vidi jih podobnosti s pruskimi narodnoliberalci ? Kdo ne vidi končnega političnega cilja, kterega Prusomani v Avstriji dosegajo, ki jo hočejo po enem kopitu, brez ozira na narodne različnosti, v prid edinih dveh narodov prestrojiti? Za eno ali dve leti se je liberalcem to posrečilo ; ali že so kažo upor in gizdavo poslopje že zdaj propada. Da bode to poslopje prusomansko hinav-ščine popolnoma propadlo, to je gotovo; men j gotovo je, če bode federalizem kedaj vresničen ter svoj namen, Avstriji na noge pomagati, tudi dosegel. Prihodnost Avstrije jo v temno in skrivnostno krilo zagrneaa. Isterski novoizvoljeni šolski nadzornik. Iz Dunaja, 11. decemb. [Izv. dop.] Dan na dan dunajsko ministerstvo s Slovani tako postopa, da tlačeni morajo vse žile napeti, jo podreti. Zadnjo mesece tare posebno Jugoslovene, zato tu godrnjanje in občna nezadovoljnost, tlim hruš iu vriš, in prelivanje krvi. Ubogo Istro tlačijo Lahonje v zvezi s c. k. birokrati staro in novo zveličalno dobe, ravno tako kot tlačijo Dalmacijo, kjer so krvavo vstajo Bokeljev zakrivili. Da ta sistem, ki nas zmiraj bolj hitro k razpadu Avstrijo tira, no misli prenehati, nam priča denašnji ministerski udarec. Predvčeraj jo bil izvoljen novi nadzornik lsterskih šol — nadzornik malih ali ljudskih in srednjih šol. Slovonsko-hrvaška Istra, kjer so Italijanjn le po raesticih zahodnega obrežja iu še po nekterih drugih kotih reitresoni, dobi z« nadzornika moža, ki si jej toliko prileie kot kravi sedlo. Možek je nemškega rodu, iz daljne češke ncmčurije doma. On ue zna ne edne niti slovenske niti hrvaške besede. Služboval je blizo popred po beneških gimnajijah, od nesrečnega leta 1866 pa v Trstu, ali pri mestni ali pri državni gimnaziji, ne vem na tanko povedati. Zaslug za šolstvo nima nikakoršnih pokazati, če niso to ' sedanjem času že posebne zasluge, da se nemški neznačajnež pri vsaki pri liki okoli ministra uka in pri dotičnih dvornih in ministerskih in drugih svetovalcih ližo. Nekteri Goričani bodo novoizvoljenega šolskega nadzornika gotovo poznali, ker jo pred meseci tudi za ravnateljstvo pri goriški gimnaziji prosil. V dotični prošnji je tudi trdil, da razume tudi slovenski, ker je imel v Trstu zadnji dve leti mnogo prilike s slovenščino so pečati. Tako stoji, ali jo stalo od besede do besede zapisano v dotični prošnji, ker jo razpis službe vsaj Slovence slepil in tirjal, da prosilci morajo zmožni biti tudi slovenskega jezika. Takega moža, ki ga Goričani še za nemško ustrojeno gimnazijo liso mogli rabiti, je ministerstvo poslalo za nadzornika isterskib šol! Ali tako razklada ministerstvo §. 19. tistih liberalnih temeljnih postav, ki so pred dvema letoma beli dan zagledale! ! Kako bo ta možek, ki razen v Istri nepotrebne nemščine le laško razume obiskaval in nadzoroval isterske male ali ljudsko šole, si še misliti no morem. Pred časom je „Slov. Narod" rnzglasil, da češki Nemec Holcinger pri nadzorovanji slovenskih gimnazij slovenščino popolnoma zanemarja in pri izpraševanji slovenščine celo (zoper jasno postavo o preskušnji zrelosti) iz sobe gre in so po mostovžih sprehaja; novoizvoljeni isterski nadzornik pa razen italijanskih šol po mesticih slovensko-hrvaških šo pregledavati ne bi smel; zakaj je potem nadzornik? Pa ker po sedanjih uradnih in vladnih krogih lo strastna pristranost vlada, si vsi sebičneži in neznačajneži mislijo : wem gott oin amt gibt, dem gibt or auch den verstand — in toliko ima možgan vsakdo, da ob meseci pobotnico spiše in smehljajo denar uživa, na korist ljudstva, ki mu jih s krvavimi žulji plačuje, pa nikakor ne misli. Bog pomozi I Narodne manjšine. Vse dozdanje politično življenje nas je učilo, da naši nasprotniki niso imeli nobeno morale v politiki, kar so tiče narodnih, prirojenih pravic. Ni treba, da bi našim bralcem šo lo s prstom kazali, kako nemška večina na Štajerskem ni niti ene same trohico storila, da bi se naš slovenski jezik razvil,'ali celo v svojo veljavo djal. Ni treba kazati, da so Nemškutarji na Kranjskom vselej vse pobijali, kar ju takega nasvetovano bilo, ki bi bilo narodnemu življenju pod pazuho seglo in k življenju pomoglo. In na Goriškem je vlada in so Lahi vsemu slovenskemu lo polona pod kolesa metali in lašili kjer se je dalo. O Koroškem pa še govoriti ni, kor tam je sovražnik narodni čut tako zatrl in Slovenci so tako malo delali, da niti enega zastopnika nimajo, in se torej niti ustavno glasiti ne morejo. Slovenska šola, slovenska kan-celija, slovonska cerkev. —sploh ves slovenski jezik je bil le za hlapce, bil vselej za vrati, in kjer jo v večini bil, naredil se jo po vladni irmotniji za manjšino. To manjšino pa so vselej potrti, neusmiljeno iu brez vesti. Kar imamo narodnih pravic — bogme da jo malo1 — vso smo izpulili s silo in težavo. Novi prerok pravično vlado v Avstriji, žo večkrat imenovani nemški svobodnjak Fischhol' ima o varstvu narodnih manjšin v svoji knjigi „Avstrija in poroštva njenega obstanka" zanimiv članek, ki je vrhunec njegove cele ideje. Poznejo bomo še priliko dobili, z našega vseslovanskega stališča tu posilstvom pot znpre. Ta pripomoček bi bil da se zastopniki v mešanih deželah skupaj posvetujejo, da pa posebej v narodnih k u rij ah glasujejo, ter da so lo tisto postavo in določbe k postavam veljavne za ktere jo glasovala večina v eni kuriji." Fischhof odločuje tem kurijam, da bi so glasovale lo o narodnih vprašanjih. V gospodarskih in splošno političnih, ktere hi se določile, glasoval bi ves deželni zbor. Med narodne zadeve šteje tudi deželno upravo iu volilno postavo, volitve učiteljev itd. Kakor v postavodaji morala bi se narodna manjšina braniti tudi v u pravi. Zato bi se morale kronovine po jeziku okrožiti (arondirati.) Glavno nalogo v okraji daje F. okrajnemu zastopništvu. Mi nimamo nič zoper to, ali volitve v okrajna zastopništva bi morale hiti na liberalneji in najširši podlogi. Kader bodo manjšine tako narodno zavarovane, ne bodo se branilo na podlogi pravičnih volilnih redov direktno v zbornico poslancev voliti. Zrnven toga pa naj vsaka dežela enako število zastopnikov pošilja v gosposko zbornico, ki bi tako postala zbornica dežel, in varovala federativni značaj države. „Kader bodo narodne koristi neodvisne od parlamentarno večino, bodo pri volitvah namesti rodu in jezika, politično principije v prvi vrsti, no bode narodnost zagozda med privrženci ene in isto politične stranke. Znamenje, kako politično hiramo, so nenaravne zvezo v strankah, kjer prijatelj na prijatelja strelja, in so politični nasprotniki v istih vrstah vojskujejo." I) o p i s i. čitalnici. — Dober je bila včeraj volitev no- Iz Kranja, 13. dec. [Izv.dop.] (Volitve pastir. — „Novi ca m"). V tukajšnji čitalnici vega odbora , potem ko se je ona poprejšnjo nedelje zarad nekterih nered-nosti, ki so so takrat godile ovrgla. Kakor zadnjokrat se je zbralo tudi sinoči mnogo udov in izvoljen je bil z večino glasov gospod dr. Prevc za predsednika in gosp. Sajovic, trgovec, za blagajnika. Potem se še je 15 odbornikov volilo, tako da šteje zdaj naša čitalnica vsega vkup 17 odbornikov, kteri med seboj še lo volijo tajnika, knjižničarja i. t. d. Lepo število! Želeti je samo, da vsak teh 17 odbornikov dela po svoji moči na blagor in korist čitalnice. Poil krilih tega ministeratva, ki ne more živeti pa ne umreti, je začela nemškutarija tukaj, kakor povsod se šopiriti in treba je krepkih jezi, da ne škoduje narodnemu razvoju. Da bi čitalnica no trpela škode zarad osebnih napadov, kterim je bil in še je g. Pire iz znanih vzrokov izpostavljen , je še pred volitvijo očitno izrekel, da ne sprejme na noben način predsedništva in je s tem pametno ravnal, ker bati se je res bilo, da bi nekteri raestjani zavolj sovraštva do njega čitalnico sovražili, ktere predsednik je dozdaj bil. Nesebičnost, ktero je gosp. Pire s to odpovedjo pokazal, mu vso čast dela. Hvale dolžna mu jo čitalnica pa tudi za njegovo dosedajno predsedovanje, ta hvala se mu je pri dotični priliki izrekla iu se še očitno izreka. V ostalem pn jo zdaj čitalnično ravnateljstvo tako urejeno , da nima nikdo ničesar ugovarjati, še tisti ne, ki so dosedaj zavolj osebnih vzrokov jej hrbet obračali. — V Šen-čurji, ono uro daleč od tod, so se zadnje todne zanimive stvari godile, o kteri Ji Vam je pa tamošnji dopisnik poročal. Kako radi imajo ljudje g. Ko-privnikarja, svojega duhovnega pomočnika, že sledi iz toga, da so mu, ko se je od sodbe v Ljubljani spet domii pripeljal, z zvonovi pritrkovali (na Štnjar-skem pravijo „trjančiti") iu da so poprej v procesijah Boga prosili, naj bi bil za nedolžnega spoznan. -- K slodnjcmu naj še omenim oni dementi, kte-rega «o prineslo „Novico" v enem zadnjih listov proti mojemu sporočilu o Ali jedo menda tudi „Novice" vladni komis? tisoči okoli sebe metati. Zagotovljam pa, da jaz impak služim resnici, vselej. In marsikaj popraviti, zdaj pa svojim bralcem podajamo Fischhofovc misli. On nekem telegramu ob priliki volitev v mestni odbor \ jaz nisem prijatelj prepravi : „Narodno majnšino morajo imeti varstvo pred večinami. Na vrhu'da oni telegram ne oksistira ? poroštev za to varstvo, bi morala hiti skrbno izdelana narodnostna po- Po tem takom je lahko stava. Državni zbor, ki je s slavo vredno gorečnostjo verske manjšino z|svoja poročiia iz motnih virov ne znjeniljein modversko postavo v hrambo vzel. opustil jo do zdaj, globočjo v državno tO ni „presmešno!" življenje segajoče narodne razmere v kaki modna To4 DOB In i postavi I* Trsta, 13. dec. ^ [lzv. dop.| Zopet je sem došel sinoč ob 8 uri pravično in za stalni čas vrediti. — Pač zagotovlja ustava 21. decembra v [velik oddelek, okoli 600 mož vojakov z vojaškim vozovlakom. Veči del je §. 19 osnovnih postav enakopravnost. Ali v druzih oznovnih določbah so po- Marojčičevega polka. Kakor sem zvedel bodo v sredo z enim oddelkom lovcev, kazuje na obstoječo, ali šo prihajočo postavo, v tem paragrafu pak se zastonj kteri tudi tukaj čakajo, v Dalmacijo odrinili. Lepi ljudje so. Marojčičovih išče, da so bo posebna postava izdala. Prazno obljube nimajo nobeno veljavo vojakov je več ko polovica Slovencev, lovci pa so vsi Nomci Narodnosti potrebujejo na tanko določenih pravi r mejo pokažejo velikost posestva, in le na tanko popisane meje varujejo, da Stanjeviču pomikati samovolja sovražno ne poseže po pravicah. V taki postavi bi so morala »ate stermino sililo enakopravnost jezikov vsako kronovine v š o 1 i, cerkvi, upravi, sodni j i in postavodaji tako jasno in nedvojbeno določiti, da bi narodno manjšine popolnem varne bile pred vsako krivico od strani večin. Naj Tudi sem jsve- Kajti samo del od lojdovih mornarjev, da se jo začela armada iz Buduo proti Pobori in Bojim se, da ho krvavo se godilo, ako se bo na gor- Na Hercegvinskem in Bosanskem se čuje da so uporniki zbirajo za spomlad, kar utegno res biti; naj bi vlada poskusila vse v lepem poravnati, še je čas. Kaj bo, če so plaz naraste in nazadnje potre trmoglavo državnike. bolj bi se morala določba povdariti. ki bi varovala narodno manjšine v de- Cul° se )°> , dft hodo obstoječo ustavo držali in ministerstvo podpirali. — Mogoče je pa, da se prek glav tega zbora, od strani vladarjeve in prave avstrijske stranke, prej ko Kajserfeldje menijo, v čisto nov parlament zbero možje, ki bodo Avstrijci, ne Nemci. Državni zbor je imel v torek 14 dec. svojo drugo sejo. Za prvo-«edoika je izvoljen Kaiscrfeld, kakor je bilo skleneno. Za podpredsednika dva Nemca, Hopfen in Gros. Poljaki niso Kaiserftldu dali glasu. Prvosednik je v svojem uvodnem govoru opominjal svojo nemške tovariše naj bodo vztrajni, ter jim kazal da so tudi drugotno ustave imele težko boje prestati. Žugal je, da če se ustava podre, bodo se le role nezadovoljenih zmenile. Finančni minister Bresti predloži postavo o [obiranji davkov od 1. januarja do l. marca 1870, iu pn osnovo postave o proračunu za 1. 1870. Iz njegovega poročila je razvidno, da se je letos izdalo 21.300.000 gld. več nego lani, ah če se nektere reči odštejejo le 16 milijonov, od teh 4 mil. za nove želeanice. Država pa je prihodkov imela 7 milijonov več nego lani. Vse eno ne bode treba novega dolga delati, ker se bode z izvrstnimi pomočki plačalo. — Minister Taaffo predloži naredbo v Dalmaciji. — Helferstorter nasvetuje volitev odseka 14 udov, ki bodo izdelali osnovo adreso na cesarja. To man tirja naj se voli 24 udov, pa njegov nasvet ostane v manjšini. Tudi v gosposki zbornici je voljen odsek lJi. udov, ki bode izdelal osnovo adrese rta cesarja, — V Belem gradu so 13. t, m. slovesno praznovali 39. obletnico neodvisnosti Srbije. Vsi tuji zastopniki so se praznovanja vdeležili. Ruskemu caru je avstrijski cesar po telegrafu naznanil, ka obžaluje da ni mogel k praznovanju Jurjevega reda priti in i/, rekel svoje simpatije do Rusije in ruske vojske. Car je odgovoril, da gata izjav veseli. V Italiji jo bil po dolgem trudu naposled vendar mogočo ministerstvo sestaviti. Lanča je prvosednik. Iz Španije so vedno čuje in vedno preklicuje , da general Prim namerava polastiti so kraljevskega prestola sam. Do zdaj se je ta mož delal, kakor da bi kralja iskal, pa ne mara, da hoče le sebi to mosto ohraniti. — Zraven njega pa se vzdiguje zopet — don Karlos, ki Spanjcem v svojem najnovejšem pismu obeta toliko in tako veliko svobodo, kakor jo imamo mi Avstrijci. Ce Španjci našo svododo poznajo v pravi podobi. menda jo bodo ravno tako malo lakomni z don Karlos-om vred. kakor Prima, ali enacega tirana. — V francoski zbornici je finančni minister poročal, da se je francoski državni dolg od julija lanskega leta za 231 milijonov zmanjšal, ter da ga jo še samo 818 milijonov. Poročilo obeta, da bode kmalu mogočo davke ponižati. Kazne stvari. * Iz Celja, 15. dec [telegram „Slov. Narodu"]. V drugi tiskovni pravdi ..Slov. Nar.u je bilo porotnikom stavljenih 24 vprašanj, na ktere so odgovorili enoglasno: n e k r i v ! Prvo-raestnik porotnikom je bil zopet profesor Orešek; zagovornik pa dr. Razlag, ki je V poUlrugouriiem govoru dokazal, da obtoženec ni ničesa pregrešil. Slava! * (O tiskovni pravdi „S I o v. N a r o d a") ki se je prod porotniki v Celji 13. t. m. vršila, nismo od tam dobili še obširnega poročila. Izid je znan iz telegrama v zadnjem listu. Po drobneje zvemo, da jo obravnava trajala od devetih zjutraj do tri četrti na dve popoldne. Državni pravnik in toženec sta po svoji pravici zavrgla predpisano število porotnikov, tako, da jih je naposled premalo bilo in je vstopilo več celjskih namestnikov, ker so nekteri porotni možje iz okolico bili prepozno prišli. Dr. Ra/lag je nasvetoval in na podlogi postave dokaza), da mora biti obravnava slovenska. Sodniki so po polernem posvetovanji zavrgli nasvet, zagovornikov, in tako je bila obravnava mešana. Državni pravnik jc svojo tožbo slovenski razvil, prvosednik na toženca nemška vprašanja stavil (na ktere jo toženec slovenski odgovarjal), zagovornik jo nemški ometal podlogo tožbe, potem pa slovenski zagovarjal. Toženec, vrednik Tomšič, se jo zagovarjal v obširnem govoru le slovenski. Poslušalcev jo bilo veliko število iz mesta in okolice. Nekteri kot. poslušalci nazoči nam zagotovljajo, da sta zagovornik in toženec trditve in razloge državnega pravnika izvrstno in temeljito izpod/agala. — Dones v sredo (15.) jo druga obravnava (zarad članka: „Kdo nn Kranjskem vlada") O izidu glej telegram. * (Dunajski delavci) zdaj vladi pivgavico delajo. 13. t. m. so pred državnim zborom naredili veliko demonstracijo. Zbralo so jih je bilo okoli poldno nad 15.000. Policija, ki j.' že prej zvedela, da se nameravajo tu sniti , bala se je neredov in je bila torej vsa na nogah. Delavci so pa ostali mirni, izvolili 10 govornikov in jih poslali k ministru Taaffe-ju izročit spomenico, v kteri tirjajo pravico koalicije (zveze med delavskimi društvi v vseh zadevali.) Ako so jim to ne da, žugajo, da jih bo še več priSlo svojo pravico povdarjut. — Potem so se delavci zbrali v Finf-havzu v Zoblovi pivarni. Tu je njih voditelj Hartung poročal, da je minister Taaffo le tri izmed izbranih 10. pred-so pustil, ter da je na njih tirjatve odgovoril, ka jo način tega tirjanja uepostaven iu tako postopanje revoltiranju. Delavski govorniki so mu tožili , da ministerstvo krati delavcem pravico zbirati in posvetovati se. Taaffo je naposled obljubil samo da bode spomenico vsemu ministerstvu izročil. Po mnogih govorih, ki so povdarjali, da je delavec brez pravice, da državni zbor nima zaupanja ljudstva, razšli so se s slavoklici na socijalno domokratovstvo. *(Isterski šolski nadzornik.) Kot nam denašnji dopis iz Dunaja poroča, jo bil 9. dec. novi šolski nadzornik za Istra (landesschulin-spoktor) izvoljen. Mož je Nemec , še jako mlad in kakor ga je nam nekdo, •• Kavno prav je, prijatelj, da te dobim. Ti mi lahko precej daš dober svet. Jaz bi namreč rad kaj za darilo o božičnih praznikih kupil ; ni da bi dosti denarja stalo, pa mora vendar nekaj prave vrednosti imeti JP» No, tu ti je pač lahko pomagano. Kar naravnost pojdi k kteri ima v gosposkih ulicah (Herrengasse) lepo, elegantno narejeno štacuno, v kteri prodaja /uvele, zlatnino, svekrvino in blago iz kine.škega srebrn. Tam boš našel več ko 4 ducate zlatih vcriiic po 90 do 120 gold., črez 260 srebrnih verižic po H do 20 gld.; več ko 1000 zlatih prstanov najnovejšega dela po >'i do 40 gld. ; z diamantom udelane prstane, po 20 do 170 gold.; več kakor 100 parov uhdnov} čez 80 garnitur (broš in boutons); 2 ducata broš za fotografije; križiće in verižice vsake vrste na izbiranje. Njegova zaloga srclirninc jc tako bogata in mnogovrstna, da se ne da naštevati. Tam boš gotovo kaj našel. On ima štacuno v Paier-jevi hiši v sredi gosposke ulice v Mariboru. Icdatelj in vrednik Jožef Jurćlć. Lutniki: lir. Jot« Voinjak In dru«l. Y. 97 3310