2 Letno porocilo 2008 Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Letno porocilo 2008 Kazalo Uvod 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA 4 VSEBINSKA POROCILA PROGRAMOV IN DEJAVNOSTI Slovenšcina na tujih univerzah 5 Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 26 Simpozij Obdobja 38 Tecaji slovenšcine 42 Izpitni center 46 Izobraževanje 50 Založništvo 53 RAZISKOVALNI IN APLIKATIVNI PROJEKTI 56 OBJAVE V MEDIJIH 58 BIBLIOGRAFIJA STROKOVNIH DELAVCEV CENTRA 70 Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik v letu 2008 izr. prof. dr. Simona Kranjc predstojnica Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Leto 2008 je bilo za Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, ki deluje pri Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podobno preteklim letom. Center je širil svoje dejavnosti, sodeloval je v številnih mednarodnih projektih, prizadeval si je urediti svoj status pri financerju … Bilo pa je tudi nekoliko bolj razgibano na organizacijskem in kadrovskem podrocju, kar kažejo tudi porocila posameznih programov. Porocila posameznih programov podrobno predstavljajo dejavnosti Centra, ki na neki nacin odražajo tudi dogajanja na družbenem, politicnem in gospodarskem prizorišcu, kar po eni strani kaže na aktualnost naših programov, po drugi pa pomeni neke vrste odvisnost od širšega dogajanja. V letu 2008 se je število izpitov iz znanja slovenšcine kot tujega jezika zmanjševalo, Izpitni center je doživel mednarodno evalvacijo (združenje Alte), vodja programa pa je bila mednarodna ocenjevalka na Poljskem. Število udeležencev na celoletnih in poletnih tecajih se je nekako ustalilo, velik interes opažamo npr. pri tujih študentih, ki s štipendijami prihajajo študirat na slovenske univerze in bi se radi poleg zanje brezplacnega tecaja (ki pa ga Center v letu 2008 ni ponujal) udeleževali še drugih tecajev. Tudi v letu 2008 je bilo na Center oz. na Filozofsko fakulteto naslovljenih nekaj predlogov za ustanovitev novih lektoratov slovenšcine na tujih univerzah. V študijskem letu 2008/2009 je bilo predvsem s podporo financerja, to je Republike Slovenije, ustanovljenih kar nekaj lektoratov, med drugim npr. v Lizboni, Lvovu, Clevelandu. Odmevne so bile tudi poletne prireditve, tako Poletna šola kot Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ter Simpozij Obdobja. Veseli nas dejstvo, da smo že tretjic uspešno organizirali Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. S tem smo uspeli pokriti še eno podrocje, ki ga doslej nismo sistematicno razvijali, saj so ciljna publika naših tecajev in gradiv študenti, torej mlajši, in starejši odrasli. Na ta nacin se zacenja konkretno oblikovanje novega programskega sklopa na Centru, to je slovenšcina kot drugi/tuji jezik za otroke in mladostnike. K temu je v veliki meri pripomogel tudi projekt ESS, ki je namenjen prav razvijanju ucnih nacrtov in gradiv za poucevanje slovenšcine kot drugega/tujega jezika na celotni izobraževalni vertikali v Republiki Sloveniji. Sodelavci Centra so bili v letu 2008 izredno dejavni na razlicnih podrocjih, in sicer tako na raziskovalnem kot pedagoškem. Sodelovali so v pripravi bolonjskih programov na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, s predavanji, seminarji in delavnicami pa so sooblikovali številne prireditve, domace in tuje. Bibliografija kaže široka podrocja njihovega dela, ki so vedno vsebinsko povezana z delovanjem Centra. Na ta nacin se tudi posredno zagotavlja nenehen strokovni razvoj. Lahko pa se pohvalimo tudi z uspešno zakljucenimi promocijskimi projekti, med drugim z dnevom odprtih vrat in izdajo Žepne slovenšcine, ki bo, vsaj zacetni odmevi kažejo tako, doživela še nekaj prevodov v druge jezike. Uvod Slovenšcina na tujih univerzah izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic mag. Mojca Nidorfer Šiškovic V študijskem letu 2007/08 je na tujih univerzah delovalo 50 slovenistik, na 21 univerzah je imela slovenistika status diplomskega študija, na mnogih od teh univerz sta potekala tudi magistrski in doktorski študij. Na lektoratih in študijih slovenšcine je slovenšcino študiralo približno 1650 študentov. Program STU je v letu 2007/08 vkljuceval 26 na FF zaposlenih uciteljev in 24 honorarnih uciteljev slovenšcine na tujih univerzah. V preteklem študijskem letu smo uspešno zakljucili prizadevanja za odprtje štirih novih lektoratov na tujih univerzah, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je odobrilo dodatna sredstva za odhod uciteljev na univerze v Beogradu (Zvonka Kajba), Clevelandu in Lakelandu (Luka Zibelnik) ter Lvovu (Jernej Kljucevšek), obenem pa je odobrilo sredstva za zaposlitev lektorice na univerzi v Lizboni (Mateja Rozman), kjer lektorat poteka že štiri leta. Spomladi 2008 smo preko javnega razpisa izbrali ucitelje in v sodelovanju s tujimi univerzami ter s pomocjo slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev pripravili vse potrebno za odprtje lektoratov slovenšcine in prihod uciteljev v zacetku študijskega leta 2008/09. Obenem je ob zakljucku študijskega leta 2007/08 med zaposlenimi lektorji prišlo do naslednjih zamenjav: Andrej Šurla je v študijskem letu v casu porodniškega dopusta nadomešcal Barbaro Iskra Šarec na Univerzi v Padovi, septembra pa je odšel na Karlovo univerzo v Prago, Barbara Iskra Šarec je po petih letih dela v Padovi prenehala z delom, tja pa je odšla Polona Liberšar. Urška Kerin je prenehala z delom na Univerzi v Katovicah, kjer jo je nadomestila Barbara Upale, prav tako sta z delom prenehali Helena Škrbec na Univerzi v Vilni, tja je odšla Lara Pižent ter Aleksandra Boj na Univerzi v Bukarešti, za tja pa je bil izbran Boštjan Božic. Prav tako se je v preteklem letu pokazala možnost, da bi z manjšimi sredstvi podprli odprtje lektorata slovenšcine na Univerzi v Granadi, kjer je odlicno organizirana slavistika in že potekajo uciteljske izmenjave z ljubljansko slavistiko, zato smo zaceli s pripravo meduniverzitetnega sporazuma. Prav tako je bila s podpisom sporazuma med univerzama v Ljubljani in La Plati v Argentini vzpostavljena podlaga za zacetek delovanja slovenisticnega lektorata, ki ga bo enkrat tedensko izvajala lektorica v Buenos Airesu Mojca Jesenovec. Izobraževanja in delovna srecanja uciteljev ter priprava novih uciteljev V okviru programa STU in Centra za slovenšcino smo organizirali tri tradicionalna dvodnevna delovna srecanja in izobraževanja za ucitelje: novoletno (3. in 4. januarja 2008), junijsko (26. in 27. 6. 2008) izobraževanje Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik ter delovno srecanje STU pred zacetkom novega študijskega leta, tj. tridnevno srecanje od 27. do 29. avgusta 2008. Za novoizbrane ucitelje STU smo pripravili celovito usposabljanje in pripravo na odhod na tujo univerzo: udeležili so se junijskega izobraževanja za ucitelje slovenšcine kot drugega/tujega jezika, vec dni so hospitirali na lektoratih v okviru seminarja slovenskega jezika, literature in kulture in imeli z lektorico slovenšcine Andrejo Ponikvar 6-urno pedagoško pripravo na poucevanje na lektoratu. Priprave za delo na lektoratu pa smo za nove ucitelje izvedli v juliju in nadaljevali prvi dan avgustovskega rednega letnega srecanja uciteljev. Obiski na lektoratih Marca 2008 je bil organiziran obisk izr. prof. dr. Alojzije Zupan Sosic in mag. Mojce Nidorfer Šiškovic na Univerzi Komenskega v Bratislavi, v okviru katerega je lektorica Saša Vojtech Poklac na Filozofski fakulteti organizirala predstavitev novega Slovaško- -slovenskega jezikovnega prirocnika, ki sta ga pripravila Saša Vojtech Poklac in Miloslav Vojtech. V casu lektorskih vaj sta na lektoratu gostji predstavili programe in projekte Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, naslednji dan pa je bil še sestanek z dekanom Filozofske fakultete UK doc. dr. Antonom Eliášom, kjer je bilo na obeh straneh izražene veliko pripravljenosti, da bi na Univerzi Komenskega cim prej vzpostavili diplomski študij slovenšcine. Maja 2008 sta izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic in mag. Mojca Nidorfer Šiškovic v sodelovanju z lektorico slovenšcine Mojco Jesenovec in s slovenskim veleposlaništvom obiskali slovenisticni lektorat na Državni Univerzi v Buenos Airesu, ki deluje pet let. V okviru obiska je bil organiziran sestanek z veleposlanikom RS v Argentini g. Avguštinom Vivodom, ki je izrazil velike potrebe po še kakšnem lektoratu slovenšcine v Južni Ameriki, v La Plati pa so skupaj rektorju tamkajšnje univerze Gustavu Adolfu Azpiazuju izrocili sporazum, podpisan med Univerzo v Ljubljani in Državno univerzo v La Plati. Sestanek je bil organiziran tudi z visokimi predstavniki buenosaireške univerze, prodekanjo dr. Ano Maríe Zubiete in predstojnico Oddelka za moderne jezike Estelo Klett ter sekretarko referata Secretaría de Extensión Universitaria y Bienestar Estudiantil Renée Girardi. V kulturnem centru Paco Urondo je izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic predavala o sodobnem slovenskem romanu in mag. Mojca Nidorfer Šiškovic predstavila delovanje, ucbenike in projekte Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Obe sta prisostvovali tudi lektorskim vajam Mojce Jesenovec s skupino študentov, 24. maja pa je bil intervju z obema gostjama na slovenski radijski oddaji Okence v Slovenijo, ki jo vodi g. Mirko Vasle. Financiranje in podpora programu STU s strani slovenskih državnih institucij Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki financira program STU, je v zadnjih nekaj letih z zviševanjem sredstev omogocilo obcutno izboljšanje materialnega položaja uciteljev STU in razvoj dejavnosti programa in lektoratov. Delovnopravni status uciteljev se je v preteklem študijskem letu spremenil v okviru uvedbe novega placnega sistema za javne uslužbence, v skladu s katerim so ucitelji slovenšcine na tujih univerzah uvršceni v skupino pedagoških delavcev z izhodišcnim 31. placilnim razredom, napredujejo pa lahko do 41. razreda. Hkrati z uvedbo tarifnega dela je bila v juliju 2008 objavljena Uredba o placah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, v katero pa ucitelji doslej niso bili zajeti, zato smo z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zaceli s pripravo specifikacij za vkljucitev uciteljev v Uredbo. Dejstvo je, da je položaj uciteljev slovenšcine na tujih univerzah tudi specificen tako glede sklepanja, trajanja in prenehanja njihovih pogodb o zaposlitvi kot glede posameznih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Tega dela Uredba ne pokriva, zato je bilo na seji sveta STU sklenjeno, da bi ga bilo treba v cim krajšem casu trajno urediti na ravni slovenske države, najustrezneje s posebnim zakonom, za kar je bila v okviru sveta STU imenovana posebna delovna skupina. Neurejeni nacin financiranja dejavnosti še vedno ostaja težava. Višina zneska, s katerim razpolaga program, je obicajno znana šele v drugi polovici koledarskega leta, zato je nacrtovanje dejavnosti in dogovarjanje s tujimi univerzami otežkoceno. Filozofska fakulteta program podpira z zagotavljanjem rednih plac zaposlenim in tako pomaga pri nemotenem delovanju programa, vendar pa bi bilo treba program umestiti v redno vsakomesecno financiranje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na ta nacin bi tudi omogocili ustreznejše nacrtovanje porabe denarja in delovanja programa. Da je delovanje programa Slovenšcina na tujih univerzah uspešno, gre zahvala tudi Ministrstvu za zunanje zadeve, Sektorju za mednarodno sodelovanje v kulturi in slovenski diplomatski mreži, ki z lektorati odlicno sodeluje. Mnogo slovenskih diplomatskih predstavnikov je v preteklem študijskem letu obiskalo lektorate oziroma se srecalo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in pripravilo sprejeme. Zadnja leta se je izredno izboljšalo tudi sodelovanje pri skupnih kulturnih projektih (gl. tudi Kulturne dejavnosti po lektoratih). Partnerji programa STU postajajo še druge institucije, bodisi pri posameznih skupnih projektih ali na splošno: zelo tvorno je sodelovanje s Filmskim skladom RS, z Društvom slovenskih pisateljev, Slovenska tiskovna agencija pa je uciteljem omogocila brezplacen dostop do svojega portala. Ucitelji sodelujejo z Uradom Vlade za komuniciranje in s Študentsko založbo v Ljubljani, s katero vsako leto pripravijo vec gostovanj, ter z dopisništvi RTV Slovenija. Vecina uciteljev je v svojih porocilih pohvalila vsestransko podporo programa Slovenšcina na tujih univerzah in Centra za slovenšcino tako v smislu vsestranske organizacijske podpore, pomoci pri projektih, nakupu knjig in ostalih gradiv za študente, organizacije srecanj in strokovnih izpopolnjevanj, ki so zanje organizirana trikrat letno. Prav tako ucitelji zelo cenijo štipendije za udeležbo na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK), organiziranega na visoki strokovni ravni in z bogatim programom, ki jih prispeva Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Študentom slovenšcine na tujih univerzah omogocajo, da se s slovenšcino podrobneje seznanijo v Sloveniji in poslušajo predavanja strokovnjakov slovenistov ter vzpostavijo strokovne in kulturne stike, ki jih ponujajo kljucne institucije v glavnem mestu Slovenije. Hkrati program STU nudi lektoratom organizacijsko in financno podporo pri dejavnostih, ki jih organizirajo ucitelji na tujih univerzah: gostujocih predavanjih, ekskurzijah s študenti v Slovenijo, tisku zbornikov razlicnih konferenc itd. in organizira skupne projekte STU: Prevajanje slovenskih literarnih besedil (2004), Svetovni dnevi slovenskega filma (2005), Svetovni dnevi slovenske literature (2006) in Svetovni dnevi slovenske literature na filmu (2008). Gostovanja in obiski, študentske in uciteljske izmenjave V zadnjih letih se je na lektoratih zelo povecalo število izmenjav in gostovanj tako študentov kot tudi uciteljev slovenistov. K temu so zelo pripomogli ucitelji s podpisom novih pogodb Erasmus Socrates med slovenistikami na tujih univerzah in slovenistikami na vseh slovenskih univerzah. Gostovanja študentov slovenistike in drugih smeri so tako vedno pogostejša, na tuje slovenistike pa vedno pogosteje odhajajo tudi študenti slavistike in slovenistike s slovenskih univerz. Prav tako se veca število gostovanj habilitiranih uciteljev iz Slovenije, ki predavajo na tujih slovenistikah in pomagajo pri izvedbi študijskega programa. Perec problem študentov, še zlasti tistih, ki slovenšcino študirajo kot diplomski predmet in prihajajo gostovat na slovenske univerze, je, da v casu bivanja v Sloveniji nimajo možnosti udeležbe na tecajih slovenšcine, razen nekaj ur, namenjenih tistim, ki gostujejo v okviru programa EU Erasmus. Za izvedbo programa tecajev slovenšcine za druge študente pa bi potrebovali posebnega ucitelja. Objave v medijih Lektorji in študenti z lektoratov so bili v preteklem letu veckrat gostje radijskih oddaj RTV Slovenija ter oddaj in programov lokalnih radijskih in televizijskih postaj v okolju in mestih, kjer delujejo lektorati. Medijska pozornost je bila velika tudi v casu novoletnega srecanja 3. in 4. januarja 2008, ko je za lektorje slovenšcine v Vili Podrožnik pripravilo sprejem Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Kulturne dejavnosti in projekti programa Na lektoratih so bili v študijskem letu 2007/08 ucitelji izredno dejavni na podrocju organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti, ki so dopolnile pedagoško delo s študenti. Še posebej intenzivno je bilo dogajanje na kulturnem podrocju v casu predsedovanja Slovenije Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Ucitelji so zelo dobro sodelovali z veleposlaništvi in s svojimi študenti pomagali pri izvedbi kulturnih projektov, predstavitev, sejmov ter gostovanj iz Slovenije. V okviru programa STU smo že spomladi zaceli s pripravo projekta Svetovni dnevi slovenske literature na filmu, predvidenega za izvedbo od 1. do 5. decembra 2008, v katerem smo povezali sodobno slovensko literaturo in filmsko ustvarjalnost. Projekt smo prijavili na Razpis Ministrstva za kulturo in za celotno izvedbo pridobili le 3 tisoc evrov za natis zloženke in plakatov ob projektu. Odzval se je Filmski sklad Republike Slovenije in brezplacno prispeval DVD-je slovenskih filmov Petelinji zajtrk (posnet po istoimenskem romanu Ferija Lainšcka), Sladke sanje (film, posnet po scenariju Mihe Mazzinija, ki mu je sledil roman Kralj ropotajocih duhov), Zvenenje v glavi (po istoimenskem romanu Draga Jancarja; 2002), kratka filma Vrtoglavi ptic in Otrok v casu, RTV Slovenija pa je na DVD-jih prispevala slovenski dokumentarni film o Primožu Trubarju Pot. V poletnem semestru so lektorji s svojimi študenti že prebirali literarna dela, ki so bila uvršcena v program. Projekt želi doseci vec pomembnih ciljev: cim širši publiki po svetu predstaviti slovenske avtorje s kakovostnim literarnim opusom in uspešno slovensko filmsko produkcijo, ki je posneta po slovenskih romanih. Na ta nacin je cilj obeležiti tudi leto predsedovanja Slovenije Evropski uniji in Trubarjevo leto, ki je tudi leto medkulturnega dialoga v mednarodnem prostoru kot sticišcu kultur. V okviru programa STU smo z manjšimi sredstvi sofinacirali dolocene dodatne dejavnosti in projekte, ekskurzije ter gostovanja na lektoratih na podlagi internega razpisa, na katerega so se lahko prijavili ucitelji. Dejavnosti na lektoratih in komentarji uciteljev o lektoratih (povzetek iz porocil uciteljev) V Beogradu je bila v študijskem letu 2007/08 gostujoca profesorica dr. Alojzija Zupan Sosic, novembra 2007 so pripravili proslavo ob 100-letnici poucevanja slovenšcine in v februarju organizirali dneve slovenskega filma v Srbiji. V Bratislavi je marca ob financni podpori slovenskega veleposlaništva izšel Slovaško-slovenski jezikovni prirocnik. Avtorja lektorica Saša Vojtech Poklac in Miloslav Vojtech sta prirocnik predstavila v Bratislavi in Nitri ter na radiu Devín. V sodelovanju z drugimi slovanskimi lektorati in slovakistiko so na lektoratu že peto leto zapored pripravili slovanski vecer Academia Slavica. V casu slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je lektorat v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom na Slovaškem organiziral vec kulturnih prireditev. V poletnih mesecih so študentke Kristína Potocnáková, Eva Hrebenárová, Jana Micuchová in Veronika Ružicková zacele prevajati štiri dela Franja Francica: Angelo, Ne reci luni, da sem sama, Istrijske pravljice ter Male pravljice. Februarja sta ob financni podpori slovenskega veleposlaništva izšli dve knjigi že prej omenjenih prevodov, na pobudo lektorata je slovensko veleposlaništvo povabilo pisatelja Franja Francica in glasbenico Joco Jamšek, ki sta se predstavila na dveh literarno-glasbenih vecerih v Nitri in Bratislavi. Dogodek je bil objavljen v glasilu Univerze Konštantína Filozofa v Nitri ter na radiu Devín. Slovensko veleposlaništvo je bratislavskim študentom, ki obiskujejo lektorat slovenskega jezika, omogocilo ogled predstave Eduard II., s katero je v Slovaškem narodnem gledališcu gostovala ljubljanska Drama. V kinu Univerze Konštantína Filozofa v Nitri so si lahko študenti ogledali slovenske filme Na vzhodu, Kajmak in marmelada ter Šelestenje. Študentka Terézia Benejová je s prevodom Lainšckovih pesmi sodelovala na tekmovanju za najboljši študentski prevod. Tradicionalno odlicni stiki s slovenskim veleposlaništvom in podpora veleposlanice Maje Lovrencic Svetek ter svetovalca Edvina Skrta so se pokazali v smislu udeležbe na vseh prireditvah in pomoci pri organizaciji. V Brnu so si ogledali film Outsider, novembra so imeli literarni vecer s pesnico Lucko Zorko. Vecer se je odvijal v literarni kavarni Spolek, avtorica je pesmi iz svojih treh zbirk prebirala v slovenšcini, študentje so brali prevode v cešcino, sledil je sprošcen pogovor in pogostitev. Vecer je bil uspešen, saj je brnski literarni casopis Host v decembrski številki objavil prevode pesmi študentov slovenistike na FF MU Brno, literarnega vecera pa so se udeležili poleg študentov višjih letnikov slovenistike, diplomiranih slovenistov, Erasmus študentov v Brnu ter ostalih ljubiteljev slovenšcine tudi cisto vsi študentje prvega letnika slovenistike. Marca je lektorica Laura Fekonja organizirala v širši javnosti odmevni koncert priznanega slovenskega glasbenika Vlada Kreslina, ki ga je z donatorskimi prispevki omogocilo deset slovenskih podjetij. Lektorica se je s študenti udeležila predavanja slovenske dramaturginje Mojce Kreft z naslovom Dogodek v mestu Gogi kot dogodek modernega slovenskega gledališca, zvecer pa so si v Studiu Marta ogledali tudi predstavo Dogodek v mestu Gogi, ki so jo na Ceškem premierno uprizorili študentje 4. letnika Jamu. Aprila so se lektorica in študenti slovenšcine odpravili na štiridnevno ekskurzijo v Slovenijo, v okviru katere so obiskali Dolenjsko, Ljubljano, Koroško ter Prekmurje. V Brnu na slovenistiki, kjer je diplomski študij, zelo manjka habilitiran profesor za jezik, saj predavanja iz jezika izvaja lektorica sama. Kot zacasno rešitev se lektorica trudi vzpostaviti gostovanja profesorjev za mesec ali dva in v tem casu potekajo intenzivna predavanja iz jezika. V Bruslju in Louvain-La-Neuvu je lektorica mag. Vesna Nedelko z Veleposlaništvom Republike Slovenije, lektorjem na Univerzi v Gentu mag. Pavlom Ocepkom in Evropsko šolo Bruselj 1 organizirala Trubariado - kulturni vecer, posvecen 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Dekan Filozofske fakultete prof. dr. Jean-Pierre Devroey je imel nagovor, osrednji dogodek vecera je bila monodrama Matjaža Kmecla Trubar pred slovensko procesijo v izvedbi dramskega igralca Anatola Šterna. Ob monodrami so se s krajšimi prispevki o Trubarju, njegovem življenju, delu in pomenu za Slovence predstavili študentje slovenšcine na univerzah v Bruslju in Gentu ter dijaki Evropske šole. Lektorica je pripravila diapozitive in prispevek o reformaciji na Slovenskem v francošcini ter obnovo monodrame v slovenšcini in francošcini. V okviru slovenskega predsedovanja EU so se v Bruslju odvijale številne prireditve, ki se jih je udeležila s študenti ULB in ILV: javna predstavitev simbola slovenskega predsedovanja EU in koncert Neishe, gledališka predstava Matjaža Pograjca Fragile, razstava del iz umetniške zbirke NLB v bruseljski mestni hiši, film Petelinji zajtrk v kulturnem centru Flagey, razstava Jože Plecnik – slovenski arhitekt zgodnjega modernizma v prostorih Kraljevih muzejev lepih umetnosti Belgije. Jasmina Erjavec, študentka na Erasmusovi izmenjavi, je obiskovala predavanja lektorice na ULB-ju in izdelala seminarsko nalogo z naslovom Porocilo o poucevanju slovenšcine kot drugega/tujega jezika na Université Libre de Bruxelles. Na slovenistiki v Budimpešti je gostoval red. prof. dr. Marko Jesenšek kot predavatelj jezikoslovja. Lektor Mladen Pavicic je organiziral srecanja s Kajetanom Kovicem, Lászlóm Latorjem in Orsolyo Gállos, z Alojzom Svetetom ter ogled filma Sladke sanje, srecanje z Dragom Jancarjem in projekcijo filma Kajmak in marmelada, filma Oda Prešernu, proslavo ob Prešernovem dnevu, predavanje Marka Voljca o gospodarskem položaju Slovenije in projekcijo filma Kratki stiki. Budimpeštanska slovenistika trenutno deluje v zelo skromnih prostorskih in kadrovskih razmerah, izboljšanje je pricakovati šele cez nekaj let, ko bodo doktorirali sedanji študenti. V Bukarešti si je lektorica Aleksandra Boj s študenti ogledala štiri slovenske filme: Ekspres Ekspres, dokumentarec Z vzhoda na fakulteti v okviru cetrtkovih filmov na Oddelku za slovanske jezike (z zgodovinsko razlago prof. Sorina Palige), film Kratki stiki v okviru Evropskega filmskega festivala in film Estrelitta. Vstopnice jim je za oglede nekaterih filmov podarilo slovensko veleposlaništvo. Oddelek za slovanske jezike na Fakulteti za tuje jezike je obiskal odpravnik poslov RS g. Marcel Koprol, na katedri so ga sprejeli prodekanja dr. Octavia Nedelcu, dr. Sorin Paliga, namestnik vodje oddelka, študenti slovenšcine ter nekaj študentov srbšcine in cešcine ter lektorica, Eva Catrinescu pa je pomagala pri simultanem prevajanju. Slovenski lektorat deluje (z enoletnim premorom) že 30 let. Slovenšcina je (poleg makedonšcine, ki trenutno ne deluje) edini jezik, ki ima status lektorata; vsi ostali imajo katedre. Pogovor je zato tekel v smeri možnosti spremembe tega statusa (da bi se dalo slovenšcino študirati) v prihodnosti. Dodaten meddržavni sporazum bi študentom omogocil študij v Sloveniji, tako da bi v petih letih lahko pridobili nov kader, saj je povpraševanja in dela za sloveniste veliko zaradi vedno vecjega gospodarskega povezovanja. V Buenos Airesu je bila na lektoratu prva polovica leta v znamenju slovenskega predsedovanja EU. V sodelovanju z veleposlaništvom RS so z lektoratom organizirali predstavitev Slovenije na buenosaireškem knjižnem sejmu, lektorica Mojca Jesenovec je s študenti pomagala pri organizaciji literarne turneje sedmih slovenskih avtorjev in literarnega vecera, ki je predstavljal osrednji slovenski dogodek na omenjenem sejmu. Na povabilo Francije se je na knjižnem sejmu predstavila Brina Svit, v Slovenski hiši je bila z njo okrogla miza. S študenti se je lektorica udeležila osrednje proslave ob slovenskem predsedovanju EU, ki jo je organiziralo veleposlaništvo RS v Argentini, na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu so organizirali 30-urni seminar o balkanski literaturi in zgodovini, ki ga je vodil Blaž Boštjancic, podiplomski študent južnoameriške književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Lektorat sta obiskali izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic in mag. Mojca Nidorfer Šiškovic ter ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ga. Mojca Kucler Dolinar, s študenti so bili gosti iz Slovenije veckrat povabljeni na radijsko oddajo Okence v Slovenijo. Konec poletnega semestra je lektorica zacela z lektoratom na Državni univerzi v La Plati, študijsko leto pa so v Buenois Airesu zakljucili s tradicionalnim družabnim srecanjem. V Gentu je lektor mag. Pavel Ocepek skupaj s Študentsko založbo (Beletrino) organiziral petdnevno literarno gostovanje skupine šestih literatov (Lucija Stupica, Boris A. Novak, Gorazd Kocijancic, Aleš Šteger, Nejc Gazvoda in Mitja Cander). Z literarnim vecerom so se predstavili bruseljskemu obcinstvu v mednarodnem kulturnem centru Passa Porta, gostovali na oddelku za Slavistiko in vzhodnoevropske študije Univerze v Gentu s predavanjem pesnika Aleša Štegerja in projekcijo crno belih fotografij The Gloves: Story of a Journey, organiziran pa je bil tudi literarni vecer v Poeziecentrumu (osrednja institucija za poezijo v Flandriji) v središcu Genta, ki ga je pripravil in povezoval lektor. Pesniki so s svojimi branji poezije v slovenšcini in z debato o medkulturnem dialogu navdušili vec kot šestdeset obiskovalcev. Vecer, ki je potekal izkljucno v slovenskem jeziku, je tolmacila Tanja Mlaker, branja pa sta v nizozemskem jeziku dopolnili študentki slovenšcine. Odlicni odzivi študentov, literarnih sladokuscev, flamskih pesnikov, kriticne javnosti so presegli pricakovanja. Literarno gostovanje slovenskih pesnikov in pisateljev je v izdaji Študentske založbe pospremila drobna knjižica z biografijami in prevodi literarnih besedil avtorjev v nizozemšcini v prevodu Tanje Mlaker in študentov slovenšcine na Univerzi Gent. Aprila je lektor skupaj s študenti celotnega oddelka za tradicionalni slavisticni dan uprizoril Cešnjev vrt A. P. Cehova. Lektor je podpisal režijo, scenografijo in luc omenjene gledališke predstave, glasbo, vabila, plakate in gledališki list pa so s pomocjo lektorjeve ideje realizirali študenti oddelka. Predstava je naletela na velik odmev v univerzitetnem okolju in v samem mestu, saj si je v dveh vecerih gledališki dogodek ogledalo 296 ljudi. Projekt je financno podprl maticni oddelek gentske univerze. Ob spodbudi veleposlanika RS v Belgiji Boruta Trekmana je lektor skupaj z veleposlanikom, njegovimi sodelavci in lektorico slovenšcine na Univerzi v Bruslju mag. Vesno Nedelko idejno sooblikoval in realiziral projekt Trubariada, ki je bil posvecen 500-letnici rojstva Primoža Trubarja (gl. Bruselj). Lektor je za študente organiziral skupinske oglede slovenskih gledaliških dogodkov (dramsko gledališce, lutkovno gledališce in sodobni ples), ki so v Belgiji gostovali v okviru mednarodnega festivala Evropalia. Študentje so najvec zanimanja pokazali za lutkovno predstavo Maticek se ženi v režiji Vita Tauferja, saj je lektor predhodno pripravil predavanje na temo slovenske dramatike in gledališca. Lektor in študentje slovenšcine so s pomocjo Urada vlade RS za informiranje in Stalnega predstavništva RS pri EU v Bruslju ob zakljucku študijskega leta študente prvega letnika obdarili z darilnimi vreckami, v katerih so bila promocijska gradiva in pismo Študent študentu, v katerem so študentje svojim bodocim kolegom predstavili Slovenijo in slovenšcino. Namen akcije je bil seznaniti in pritegniti ter posledicno povecati število študentov slovenšcine. Slovenšcina je na Univerzi Gent pridobila oziroma se je uveljavila kot enakovreden in predvsem obvezni izbirni študijski predmet. Na slavistiki univerze v Göteborgu, kjer sicer poteka študij slovenšcine na daljavo in se vanj vpisujejo študenti tudi iz drugih skandinavskih držav, je gostoval dr. Vojko Gorjanc z Oddelka za prevajalstvo FF UL, lektor Morgan Nilsson pa je bil zelo dejaven pri prevajanju slovenskih literarnih besedil v švedšcino. V Gradcu so priredili gostujoce predavanje dr. Petra Weissa, izr. prof. dr. Vesne Požgaj Hadži in mag. Štefana Vevarja. Marca je potekal že 7. slovenisticni dan, tokrat z naslovom Zgodovina Slovencev, ki ga organizira Inštitut za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu v sodelovanju s Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju. Temo so s prispevki osvetlili dr. Marija Wakounig (Univerza na Dunaju), dr. Peter Štih (Univerza v Ljubljani), ddr. Igor Grdina (ZRC SAZU), dr. Stane Granda (ZRC SAZU), dr. Janko Prunk (Univerza v Ljubljani). Na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu so v sodelovanju s Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju in Humanisticno fakulteto univerze v Gradcu slovesno odprli slovenski bralni koticek, kjer so vsem zainteresiranim na voljo slovenski casopisi. Dr. Vincenc Rajšp z Znanstvenega inštituta na Dunaju je za študente pripravil odlicno predavanje o Trubarju, 30 študentov slovenšcine se je z lektorico Tjašo Alic odpravilo na petdnevno strokovno ekskurzijo preko avstrijske Koroške in po severni in zahodni Sloveniji (Alpe in Kras), organizirali so tudi literarni vecer z Janjo Vidmar. Univerza v Gradcu je uvedla spremembe, ki pa se ticejo slovenšcine in nekaterih drugih jezikov, saj je ukinila prve semestre študija »malih« jezikov ter uvedla placljive tecaje. Pogoj za vpis v drugi semester je predznanje jezika (uspešno opravljen test) oz. obiskovanje placljivega tecaja. V Hamburgu so s številnimi kulturnimi dogodki od oktobra do decembra želeli opozoriti na prihajajoce slovensko predsedovanje Evropski uniji. Zanimanje za slovenšcino se na univerzi povecuje, saj so v hamburški javnosti slovenski kulturni dnevi naleteli na velik odmev, dobili so celo ponudbo, da bi v osrednji kulturni zgradbi v mestu, kjer so prostori Goethejevega instituta, španskega Cervantesa in osrednje mestne knjižnice, dobili prostor tudi za slovensko citalnico. To bi bilo v mestu, ki se ponaša z najvecjim številom založniških hiš v Nemciji, vec kot na mestu. Na lektoratu je gostoval slovenist dr. Erwin Köstler z Dunaja, lektorica Monika Pemic je v sodelovanju z Goethejevim inštitutom organizirala literarni vecer z njim. Dogodek je pomenil otvoritev festivala Slowenische Literaturtage, najavljenega v brošuri, ki jo izdaja urad za kulturo zvezne države Hamburg Literatur in Hamburg. Med vidnimi gosti predavanja je bila direktorica Goethejevega inštituta, iz Berlina pa sta se pripeljala slovenski konzul in kulturna atašejka. Oktobra je lektorica Monika Pemic organizirala mednarodno prevajalsko delavnico, ki sta jo vodila skupaj z dr. Erwinom Köstlerjem, med drugim tudi prejemnikom najvišje avstrijske državne nagrade in odlicnim prevajalcem. Delavnice se je udeležilo enajst študentk in študentov iz Slovenije, Avstrije in Nemcije, lektorica je povabila tudi Kathrin Liedtke, bohemistko, prevajalko in urednico pri založbi Hoffmann und Campe, ter Anne Bubenser, urednico pri založbi Rohwolt. Udeleženkam in udeležencem delavnice sta predstavili svoje delo, možnosti objave prevodov slovenskih literarnih del v njihovih založbah ter strategije prevajalcev skandinavskih literarnih del, ki – podobno kot prevajalci iz slovenšcine – zastopajo manj znane literate. Za organizacijo delavnice ter kritje stroškov je lektorica pridobila sredstva fundacije Robert Bosch, slovenskega castnega konzula v Hamburgu ter oddelka za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete. S študenti so se udeležili literarnih vecerov s pesnikoma Lucijo Stupico in Alešem Štegerjem, z Andrejem Blatnikom in Andrejem Skubicem ter s Primožem Cucnikom in Gregorjem Podlogarjem. Obiskali so predavanje dr. Rastka Mocnika o sodobni umetnosti med zahodom in vzhodom ter o stanju sodobne umetnosti na Slovenskem po letu 1991. Lektorica je nadaljevala s projektom Slowenisch Lernen – slovenšcina na spletu za nemško govorece, ki zdaj obsega 14 lekcij. Slovnicne vsebine so predstavljene v nemšcini in na voljo v digitalni obliki na spletu, študentom so na voljo dodatne vaje, preizkušali pa so tudi možnost vkljucitve avdio posnetkov. Samo v prvi polovici leta 2008 so imeli okrog 5000 obiskov in veliko zadovoljnih ucenk in ucencev, ki so se jim oglasili po elektronski pošti. Za postavitev projekta Slowenisch Lernen je lektorici uspelo pridobiti sredstva STU, Urada RS za Slovence po svetu ter Ministrstva za kulturo. Status slovenšcine se je ob zelo dejavni lektorici v Hamburgu zelo izboljšal, saj je postala obvezni izbirni predmet za vse, ki nameravajo študij nadaljevati na magistrski ali doktorski stopnji, z novim semestrom se bo tudi znatno povecalo število ur za zacetnike. Z veleposlaništvom v Berlinu dobro sodeluje, lektoratu so med letom pošiljali izvode Dela, ob gostovanju dr. Erwina Köstlerja v Goethe Inštitutu so pripravili pogostitev. Lektorica ohranja redne stike z gospodom Kaiem Wünschejem, castnim konzulom Republike Slovenije v Hamburgu, navezala je stike s slovenskimi predstavništvi Gorenja v Münchnu ter Kompasa in Adrie Airways v Frankfurtu. Lektorat na hamburški univerzi je edini, kjer je lektorici priznano zgolj polovicno delovno mesto, ki bi ga bilo treba zaradi mnogih dejavnosti in obveznosti spremeniti v polnozaposleno lektorico. V Katovicah je zgodovinar in direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju dr. Vincenc Rajšp predaval o Trubarju, po predavanju pa se je tudi pogovoril s študenti na neformalnem srecanju. Novembra so študentje posameznih študijskih smeri predstavili svoje države, študentje slovenistike so predstavili Slovenijo in nekatere njene znamenitosti, med drugim cloveško ribico in slovenske vice. Predstavitev je bila v obliki televizijske oddaje z napovedovalko, ki je vse skupaj povezovala, prisotni pa so bili znani slovenski gosti. Aprila so odšli na enotedensko ekskurzijo v Slovenijo in si ogledali štiri slovenske regije, pridružili so se jim tudi študentje iz Gdanska, Lodža in Krakova. Medijsko so bili odmevni v Primorski kroniki (Televizija Koper), kjer so porocali o njihovem obisku. Tudi študentje so izrazili svoja mnenja o ekskurziji, ki so objavljena na spletni strani http://www.czar-slowenii.pl/site/ekskurzija.php. Aprila so s študenti organizirali dvodnevno slovenisticno srecanje o Sloveniji: nekateri so pripravili predstavitev o slovenskih smucarskih skakalcih, drugi nekaj slovenskih jedi, nekateri so se odlocili za uprizoritev slovenskega dramskega besedila, drugi so predstavili slovenski film (kasneje so si dva filma tudi pogledali), imeli pa so tudi predstavitev slovenskih znanih glasbenih izvajalcev, tako da so kasneje peli znane slovenske pesmi in igrali kitaro ter plesali. Maja so povabili dva slovenska pesnika Ano Pepelnik in Primoža Cucnika v klubu Dekadencja. Naslednji dan je imel Primož Cucnik na fakulteti tudi predavanje, na katerem je predstavil sodobno slovensko poezijo, pesnike, pesniške zbirke in pokazal študentom tudi nekatere knjižne novosti. Primož Cucnik je urednik literarne revije Literatura in je knjižnico v Katovicah obogatil z okoli 30-imi knjigami s podrocja literarne vede. Odmevi v medijih: http://www.airbeletrina.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1300&Itemid=77, http://www.czar-slowenii.pl/site/cucnik_pepelnik.php. Marca je lektorica s študenti obiskala konzula Republike Slovenije Mieczyslawa Mariana Baranskega, po obisku pa so si ogledali še slovensko podjetje Metaltrade, ki ima sedež v isti zgradbi. Slovenistika v Katovicah je dobro organizirana, tudi profesorji imajo podrocja razdeljena, pokrito je tako jezikoslovje kot literatura. Lektor mora biti pripravljen poucevati tudi predmete, ki niso lektorske vaje, ampak npr. Kultura in civilizacija Slovenije ter druge, po drugi strani pa so lektorici omogocili prisotnost na vec mednarodnih konferencah. Slovenistiki v Katovicah so na razlicne nacine pomagali Marko Dolžan iz društva slovensko-poljskega prijateljstva Triglav-Rysy, podjetji Krka in Iskratel ter Dijaški dom Šiška. V Krakovu je lektorica Bojana Todorovic oktobra sodelovala na prevajalskem natecaju, ki ga je organizirala katedra za zahodnoslovanske jezike in književnosti Oddelka za slavistiko FF Univerze v Ljubljani kot clanica komisije, ki je ocenjevala prevode iz poljšcine. Decembra sta študentki 5. letnika, ki sta bili v prejšnjem študijskem letu v Ljubljani kot štipendistki Erasmusa, pripravili projekcijo diapozitivov o Sloveniji. Potekala je v klubu Tygiel, zbralo se je dobrih 20 gledalcev in poslušalcev, pretežno študentov slavistike. Predstavili sta študentsko življenje v Ljubljani, mnogo detajlov, ki so opazni za Poljake, ter najzanimivejše slovenske kraje. Po projekciji je zainteresirano obcinstvo postavljalo veliko vprašanj in razvila se je živahna debata. Januarja so v Krakovu v klubu Lokator pripravili projekcijo kratkih dokumentarnih filmov študentov Akademije za gledališce, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. To je bila že druga projekcija filmov študentov AGRFT, prva je potekala maja lani. Prikazani so bili filmi Che Sara (2002) Matjaža Ivanišina, V tranzitu (1999) Dražena Štaderja, My-way (2000) Mihe Mlakerja in Brez štroma (1997) Hanne A. W. Slak. Izbor najboljših študentskih dokumentarnih filmov zadnjih let je pripravil Matjaž Ivanišin, lanski nagrajenec krakovskega festivala kratkega in animiranega filma Etiuda & Anima. Projekcijo kratkih filmov v letu 2007 je obiskal tudi režiser Franci Slak, profesor na AGRFT, ki je pripravil odlicno uvodno predavanje, v katerem je predstavil akademijo in njeno produkcijo, enake nacrte za letos je žal spremenila njegova smrt, zato so projekcijo posvetili njegovemu spominu. Lektorica je v uvodnem predavanju orisala njegovo življenje in filmsko delo, projekcijo pa so zaceli z njegovim kratkim igranim filmom Venec. Filme je za projekcijo prijazno posodila AGRFT. Januarja je na slavistiki Jagelonske univerze v Krakovu dr. Giorgio Cadorini predaval o Slovencih v Italiji, predavanja so se udeležili predvsem študentje slovenskega lektorata. Giorgio Cadorini je strokovni asistent za italijanistiko na Šlezijski univerzi v Opavi na Ceškem in diplomant tržaške univerze, kjer se je tudi naucil slovenšcine, po rodu pa je Furlan. Aprila so izvedli projekt Slovenisticni jezikovni teden, intenzivni tecaj za skupino študentov izbirnega lektorata za študente, ki je potekal v mestu Piwniczna-Zdroj. Skupno se ga je udeležilo 10 študentov, program je obsegal 8 ur lektorata dnevno, dnevni program je vseboval predvsem klasicne lektorske vaje z velikim poudarkom na konverzaciji, vecerni program pa je bil tematski. Prvi vecer je bil posvecen slovenski popularni glasbi, drugi ucenju in petju slovenskih ljudskih pesmi, tretji filmu. Del lektorskih vaj je vodila Tatjana Jamnik. Študentje so od jezikovnega tedna veliko odnesli in mocno napredovali, tako da je bil osnovni namen dosežen. Slovenisticni jezikovni teden je bil v veliki meri financiran tudi s strani programa STU, delno pa s strani Jagelonske univerze. Aprila so se študenti udeležili ekskurzije v Slovenijo, ki so jo organizirali na slovenistiki Šlezijske univerze iz Katovic in skupaj z lektorico študentske slovenisticne konference na Varšavski univerzi. Dva študenta slovenskega lektorata iz Krakova sta prebrala prispevka pod mentorstvom lektorice: Joanna Kempny referat z naslovom Osamosvojitev in vrednote Slovencev, Jacek Lenkiewicz pa Drago Jancar, življenje in literatura (Temna stran meseca in Veliki briljantni valcek). Najboljši trije študenti slovenskega lektorata Jagelonske univerze so se udeležili slovenisticne prevajalske delavnice v Bielsku-Biali. Odlomki iz slovenske literature, ki so jih prevedli (Blatnik, Potocco), bodo skupaj s prevajalskim komentarjem objavljeni v posebni publikaciji. Izmenjava študentov preko Erasmusa poteka že nekaj let in je lepo utecena. V letošnjem letu je po dvajsetih letih na krakovski slavistiki spet nastala slovenisticna diploma ravno po zaslugi Erasmusove štipendije. Sodelovanje univerz iz Prage, Bratislave, Ljubljane in Krakova v okviru t. i. kvadrilaterale se razvija, s cimer se krepi tudi podpora slavistiki in študiju jezikov na teh univerzah (program srednjeevropske študije) in posredno tudi slovenistiki v Krakovu. Aprila 2008 je potekalo srecanje dekanov omenjenih univerz na univerzi v Krakovu, kjer so razpravljali o aktualnih spremembah programov in možnostih konvergentnega razvoja, na srecanje je bila povabljena tudi lektorica. Junija je študentka Zuzanna Jablonska zagovarjala diplomsko delo iz slovenske literature z naslovom Smeh za leseno pregrado Janija Virka kot modificirani tradicionalni roman. Ker v Krakovu ni slovenistike, so taki dogodki izredni, saj gre za tretjo slovenisticno diplomo doslej na slavistiki Jagelonske univerze. Študentka, ki je sicer po specializaciji kroatistka, jo je pripravljala med bivanjem v Ljubljani na Erasmusovi štipendiji. Mentorica naloge je bila dr. hab. Celina Juda, recenzijo naloge je napisala lektorica, ki je tudi sodelovala v triclanski komisiji na zagovoru oz. na diplomskem izpitu, ki je obsegal sodobno slovensko literaturo. V Lizboni je lektorica Mateja Rozman v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom organizirala precej obsežen program na sejmu Expo Lingua. Med drugim je imel koncert slovenski igralec in glasbenik Janez Škof, ki je pel pesmi slovenskih pesnikov, prevedene s strani lektorice in prevajalca Joseja Meire. O dogodku so porocali na portugalski televiziji RTP2. Maja je lektorica sodelovala pri organizaciji ibero-slovanskega kongresa in organizirala otvoritveni vecer, na katerem so študenti slovenskega jezika in kulture interpretirali odlomke iz slovenske proze, lektorica pa je imela kratko predavanje z naslovom Alguns aspectos dum conto de Mazzini. Konec junija je v sodelovanju s portugalskim Pen klubom in slovenskim veleposlaništvom organizirala predstavitev Antologije slovenskih pesnikov. Pesmi je prevedla v portugalšcino v sodelovanju s predsednikom Pen Cluba gospodom Casimirom de Brito in prevajalcem gospodom Josejem Meiro. Predstavitev je bila v Portu v fundaciji José Rodrigues in v Lizboni na inštitutu Camoes. Pri predstavitvi je sodeloval tudi igralec Janez Škof, o dogodku so porocali po radiu in v znanih lizbonskih casopisih Expresso in Publico. O lektoratu za slovenski jezik in kulturo so porocali tudi na prvem programu slovenske televizije. V študijskem letu 2008/09 se spreminja tudi status slovenistike v Lizboni, saj bo predmet Slovenski jezik in kultura, ki je bil do zdaj v programu oddelka za jezikoslovje, postal tudi obvezni izbirni predmet v okviru slovanskih študij. V Lodžu so v preteklem študijskem letu literarni veceri, prevajalske delavnice, študentske konference itn. potekale v okviru znanstvenega krožka Kolo naukowe Slawistów Uniwersytetu Lódzkiego im. sw. Cyryla i Metodego. V Londonu deluje lektorat v okviru Jezikovnega centra Šole za slovanske in vzhodnoevropske študije ter je odvisen predvsem od števila prijavljenih udeležencev. V preteklem študijskem letu so prvic organizirali pouk tako za zacetno stopnjo (poucevala je Vanja Kolmancic, ki živi v Londonu) kot tudi nižjo nadaljevalno skupino (poucevala lektorica Ivana Petric Lasnik enkrat tedensko, ki se je vozila iz Nottighama). Z organizatorjem tecajev dobro sodelujejo in imajo za tecaj slovenšcine vso njihovo podporo. Status slovenistike pa bo s študijskim letom 2008/09 spremenjen, saj je bila prvic razpisana tudi višja nadaljevalna skupina. V okviru lektorata v Moskvi so potekali ogledi novejših slovenskih filmov. Spomladi sta na slovenistiki gostovala dr. Jacek Kozak in dr. Igor Žagar, lektorica Katarina Ogrinc pa je organizirala literarni vecer ter okroglo mizo na temo Argumentacija, ki so se je udeležili tudi študentje ter profesorji drugih fakultet. Sodelovanje slovenistike z Veleposlaništvom RS v Moskvi ima že dolgoletno tradicijo, saj so lektorji in ruski predavatelji slovenskega jezika vedno vabljeni na sprejeme, družabna srecanja, kulturne prireditve, ponavadi pa dobijo vabilo tudi študenti slovenšcine. Ob kulturnih ali diplomatskih obiskih slovenskih predstavnikov v Moskvi lektorji in študenti obicajno sodelujejo kot neuradni prevajalci ali spremljevalci gostov slovenskega veleposlaništva. Obenem pa študenti obcasno tudi pomagajo pri organizaciji prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Lektorica je vzpostavila stike tudi s predstavniki slovenskih podjetij, ki študentom nudijo opravljanje obvezne prakse v predstavništvih slovenskih podjetij, honorarno delo med študijem ter obicajno tudi redno zaposlitev po koncu študija. Zavod za šolstvo RS se je na lektorico obrnil s prošnjo, da bi v okviru izobraževanja otrok slovenskih poslovnežev poucevala slovenšcino. Pouk poteka enkrat tedensko v kletnih prostorih Veleposlaništva RS v Moskvi. V Münchnu lektorica Iris Meško dela le honorarno in bi bila nujna ureditev statusa lektorja slovenšcine na LMU, da se bo lahko še naprej ohranila slovenšcina kot eden izmed izbirnih predmetov v okviru študija slavistike in vzhodnoevropskih študij. V Nottinghamu je v lanskem študijskem letu poleg dodiplomskih modulov zaživel tudi podiplomski program Postgraduate Language Diploma in Slovene, v okviru katerega vecinoma predava dr. David Denton, za konverzacijo in foneticne vaje je odgovorna lektorica Ivana Petric Lasnik. Na univerzi diplomantov iz slovenistike ni, saj je organiziran samo lektorat, kljub temu pa je na diplomskem programu Geografija in vzhodnoevropske študije (Geography and East European Studies) diplomiral študent s pohvalo za govorno zmožnost v slovenšcini (distinction in spoken Slovene). Lektorica je skupaj s študentskim društvom preko celega študijskega leta organizirala filmske vecere (predvajanje slovenskih, ruskih, hrvaških, srbskih, poljskih filmov), aprila pa Slovenski vecer s predstavitvijo Janka Lavrina, ogledom dokumentarnega filma o Janku Lavrinu in druženjem sedanjih ter bodocih študentov slovenšcine. Študentom je pomagala tudi pri organizaciji potovanj v Slovenijo na SSJLK in Zimsko šolo ter gostovanj preko programa Comenius, septembra je aktivno sodelovala pri prireditvi Evropski dan jezikov in predstavila slovenski jezik in Slovenijo. Lektorat na univerzi v Nottinghamu je dobro organiziran in ima podporo tako Oddelka za ruske in slovanske študije, predstojnice prof. Cynthie Marsh, kot tudi Šole za moderne jezike in kulture. V Padovi je lektor dr. Andrej Šurla s študenti organiziral oglede slovenskih filmov in ekskurzijo. S študenti je delal individualno, možnost za organizirano skupinsko konverzacijo pa so nudila predvsem druženja po skupnih ogledih slovenskih filmov (v šolskih prostorih) in obcasna neformalna srecanja zunaj fakultete. Odmeven je bil njegov nastop (predavanje in diskusija) na izrednem sestanku oddelcnega foruma Mladi Evropejci (sestavljajo ga doktorandi in mladi raziskovalci oddelka za germanske in slovanske študije), na katerem je poskušal predstaviti slovensko nacionalno samorefleksijo znotraj Evrope in nekdanje jugoslovanske države ter nekatere posebnosti slovenske literature (npr. fenomen slovenskega sonetopisja in pretežno odsotnost »velikih zgodb«). Na slovenistiki so nadaljevali s predvajanji novejših slovenskih filmov in gledalce povabili na štiri celovecerne filme. Poseben dogodek je bilo miklavževanje, ki sta ga za študente polonistike in slovenistike ter druge zainteresirane pripravila s kolegico, lektorico za poljski jezik. Maja sta lektor in rimska lektorica Sanja Pirc sodelovala pri izvedbi ekskurzije po Sloveniji, med katero sta sedem udeležencev, rimskih in padovanskih študentov, s kombijem popeljala preko Ljubljane v Prekmurje. Med drugim so poslušali koncert enega izmed prekmurskih pihalnih orkestrov z gostom Vladom Kreslinom in se na muzejski prekmurski domaciji srecali s pisateljem Vladom Žabotom, ki jim je tudi predaval o slovanski in slovenski mitologiji. Po mnenju lektorice Barbare Iskra slovenistika na padovanski univerzi sicer nima velikega števila študentov, vendar je to stanje normalno glede na ostale slovanske jezike, ki, razen rusistike, prav tako ne beležijo vecjega števila študentov. Na Inalcu v Parizu so v oktobru sodelovali na literarnem veceru z Dragom Jancarjem, ki ga je organiziral Maison d’Europe et d’Orient v Parizu, februarja je lektorica mag. Meta Klinar izvedla ucno uro in predstavitev slovenskega jezika na sejmu jezikov in metod poucevanja jezikov Expolangue, marca je s študenti sodelovala z Dijonsko knjižnico pri projektu predstavitve mladinskih knjižnih junakov vseh držav Evropske unije, v okviru katerega so študenti Inalca pripravili predstavitev Petra Klepca. Marca 2008 je bil Dan odprtih vrat na institutu Inalco s predstavitvijo študijskih smeri, pogovorom z novimi študenti ter izmenjavo dobre prakse. Maja je bila predstavitev slovenskega jezika in Slovenije v okviru Fete de l’Europe, ki ga je organiziral Maison d’Europe d’Orient v Parizu ter predstavitev v okviru Le Forum des langues du monde v Toulousu v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Parizu in slovenskim profesorjem na univerzi v Toulousu dr. Edvardom Kovacem. Junija je lektorica s študenti sodelovala na Dnevu oddelka Srednje in Vzhodne Evrope, julija pa pripravila predavanje v okviru SSJLK na Paradi mladih: Prevodi slovenske književnosti v francošcini in odzivi medijev nanje. Septembra je Maison d’Europe d’Orient organiziral Teden jezikov in kultur v Parizu (Semaine des langues et cultures), kjer je bil predstavljen tudi slovenski jezik. Stiki s slovenskim veleposlaništvom v Parizu so stalni in dobri. Veleposlanik dr. Janez Šumrada se je vedno širokosrcno odzval prošnjam po podpori, kulturna atašejka Liza Japelj in lektorica dobro sodelujeta pri predstavljanju slovenskega jezika na razlicnih sejmih jezikov in kultur. Trenutno na slovenistiki poucujejo trije ucitelji: gostujoci profesor z ljubljanske Filozofske fakultete dr. Boštjan M. Turk, lektorica in podiplomska študentka Pauline Fournier. Potekajo prizadevanja, da bi v Parizu na slovenistiki predaval redni profesor, kot je bila do upokojitve prof. Antonia Bernard. V Permu, kjer je slovenšcina izbirni lektorat, so v preteklem študijskem letu organizirali vecer slovenske poezije. V Regensburgu so v okviru slovenistike v poletnem semestru 2008 organizirali vrsto predavanj, branj, razstavo in koncert z naslovom Poznate Slovenijo (Kennen Sie Slowenien). Maja jih je otvoril generalni konzul Republike Slovenije v Regensburgu gospod Alfred Killer s predavanjem o znacilnostih Slovenije, njenem gospodarstvu, kulturi, turizmu, ki je bilo opremljeno z bogatim slikovnim gradivom. Sledila je pogostitev s slovenskimi vini in dobrotami. Konec maja je bila otvoritev razstave fotografij priznanega umetniškega fotografa Branka Koniceka (v sodelovanju z Bavarsko-slovenskim društvom) v restavraciji kulturnega centra Leerer Beutel, v središcu mesta, v hiši Hinter der Grieb, kjer ima Univerza Regensburg svoje prostore, je o slovenski literaturi in jeziku predaval ddr. Igor Grdina. Junija je iz svojih del bral pisatelj Andrej Blatnik, njegovo branje v slovenšcini pa je na ozadju s projekcijo spremljal prevod v nemšcino. Junija je v kulturnem centru Leerer beutel, v džez klubu Regensburg, nastopil Zoran Predin s svojo skupino. Koncert si je ogledalo vec kot 120 navdušenih ljubiteljev glasbe, omogocila pa ga je Inter-Finanz Bank iz Züricha. O koncertu so porocali casopisi, prav tako je bil že prej najavljen kot kulturni dogodek tedna. Konec junija je v imel branje pesnik Gregor Podlogar, ki je bral v slovenšcini in prevode v nemšcino. Ves cas projekta so se vrstili dnevi slovenskega filma (v kinodvorani Leerer Beutel, kjer obicajno predvajajo kinotecne filme). Prikazani so bili filmi Predmestje Vinka Möderndorferja, Pod njenim oknom Metoda Pevca in Od groba do groba Jana Cvitkovica. Filmski dnevi so bili prikazi s pomocjo Slovenskega filmskega sklada, denarna sredstva je prispevala STU. Filmi so bili napovedani tudi v rednem programu regensburške Filmgalerie, tako da smo z njimi dosegli tudi širše obcinstvo in vse zainteresirane za film. Cikel prireditev je bil odlicno sprejet, natisnili so plakate in kartice, ki so bile razposlane na številne naslove in razstavljene na številnih mestih na univerzi. Na njih so bili navedeni tudi sponzorji (Inter-Finanz, Generalni konzulat Republike Slovenije, Center za slovenšcino, Bavarsko-slovensko društvo, Filmgalerie, Jazz Club Regensburg, Regensburger-Universitätsstiftung). Stiki regensburške slavistike s slovenskim konzulatom v Münchnu so zelo dobri, prav tako tudi z Bavarsko-slovenskim društvom oz. gospodom Marjanom Kumerjem. Tako so posredovali pri razstavi slik fotografa Branka Koniceka v Regensburgu in prevzeli vse stroške za razstavo. Generalni konzul Alfred Killer je imel maja 2008 predavanje ob otvoritvi vrste prireditev o Sloveniji, konzulat je iz svojih sredstev za kulturo omogocil predavanje ddr. Igorja Grdine v Regensburgu, lektor Slavo Šerc dobro sodeluje tudi z Inštitutom za Južno in Vzhodno Evropo. Slavistika na regensburški univerzi je organizirana tako, da prevladujeta rusistika in bohemistika (zaradi relativne bližine s Ceško republiko). Vendar ima slovenšcina v Regensburgu dobro perspektivo, saj je bil iz Münchna v Regensburg preseljen Inštitut za Južno in Vzhodno Evropo, v okviru katerega bo od jeseni naprej 2009 zacela delovati tudi Slovenska citalnica. Razumljivo je, da zato želi vodstvo slavistike okrepiti položaj slovenšcine in ji izboljšati status. V Skopju so uvedli osemsemestrski A-diplomski študij slovenskega jezika in književnosti, na katerega so se v študijskem letu 2007/08 vpisali prvi študenti, na lektoratu so priredili vec DVD-prezentacij, filmskih vecerov, imajo stalne stike s slovenskim veleposlaništvom R Makedonije in s slovenskim združenjem France Prešeren. Obiskal jih je slovenski veleposlanik Alena Briana Berganta. Prof. dr. Lidija Arizankovska je sodelovala pri izvedbi Tempusovega projekta MALTEC – Center za testiranje in certificiranje znanja makedonskega jezika kot tujega jezika s Centrom za slovenšcino Univerze v Ljubljani kot nosilcem projekta, z ALTE iz Cambridgea in Krakovsko univerzo – Centrom za poljski jezik in kulturo. Rezultat projekta so tri knjige TEMAK, Priracnik za kandidatite za testot po makedonski jazik kako stranski, Priracnik za sostavuvacite na testot po makedonski jazik kako stranski in Priracnik za izveduvacite i za ocenuvacite na testot po makedonski jazik kako stranski. V Sofiji je lektorica decembra s študenti z obeh skupin B-specialnosti pripravila slovenski vecer, za katerega so uprizorili Prešernovo Turjaško Rozamundo (v slovenšcini, toda s podnapisi) in pogostitev z nekaj steklenicami slovenskega vina in poslušali sodobno slovensko glasbo. V Bolgariji ni slovenskega diplomatskega predstavništva, kar ovira vsakršne stike med lektoratom in oddaljenim pristojnim veleposlaništvom. Razmere so se popravile februarja 2008, ko je Ministrstvo za zunanje zadeve za 6 mesecev v Bolgariji imelo odpravnika poslov Milana Predana. Z lektorico Evo Šprager sta v tem casu sodelovala pri pripravi slavnostnega vecera ob zakljucku predsedovanja Slovenije EU (26. junij 2008), ki se ga je udeležil tudi veleposlanik g. Ladislav Lipic, in v projektu Wall to Wall Poetry, ki ga je organiziralo nizozemsko veleposlaništvo v Sofiji. V Tokiu je tecaj slovenskega jezika in kulture na Tokijski univerzi za tuje jezike potekal od oktobra 2007 do marca 2008. Poleg tega so organizirali ali sodelovali pri prireditvah Linguapax Asia 2007, na Kulturnem festivalu univerze, v Reviji Sinfo (Urad Vlade RS za komuniciranje), pri Prešernovi proslavi z branjem slovenske poezije v slovenskem in japonskem jeziku ter pri pripravah na Simpozij slovenskega jezika in kulture v juniju 2008 na Univerzi v Tokiu. V Trstu so imeli na Filozofski fakulteti pred zacetkom predavanj javno predstavitev študija, na kateri so študenti dobili potrebne informacije o organizaciji študija, študijskih programih in pa tudi o možnih povezavah z drugimi predmeti in smermi. V Trubarjevem letu je imel dr. Miran Košuta na Oddelku za tuje književnosti, komparativistiko in kulturološke študije predavanje o slovenski kulturni in literarni prisotnosti v Trstu od Trubarja do danes, v katerem je posebno pozornost posvetil prav Trubarjevemu »tržaškemu obdobju«. Študente v okviru slovenistike obvešcajo o kulturnih in za njihovo študijsko usmeritev pomembnih prireditvah, nekateri med njimi se že aktivno vkljucujejo v kulturno življenje slovenske skupnosti v Italiji, npr. kot dopisniki zamejskih casopisov, sodelavci slovenskega radia, dejavni clani kulturno-prosvetnih društev. Letos sta bili dve študentki tudi gojenki gledališke šole STUDIO ART, ki deluje pod okriljem Slovenskega stalnega gledališca v Trstu. Nekaj študentov pa honorarno poucuje na slovenskih šolah v zamejstvu, kar je zanje koristna delovna izkušnja, ki pa obicajno vpliva na trajanje njihovega univerzitetnega študija. V akademskem letu 2007/2008 je dr. Miranu Košuti po dolgotrajnih prizadevanjih in zapletenih postopkih uspelo doseci, da ima slovenšcina enak položaj kot drugi jeziki Evropske zveze, kot gostujoci ucitelj pa je prihajal iz Ljubljane dr. Matej Šekli. Univerza v Trstu je vkljucena v povezavo univerz v Celovcu, Gradcu, Mariboru, Szombathelyju, Budimpešti in Bielsku-Biali, v okviru katere nastaja meduniverzitetni specialisticni študij. V preteklem študijskem letu so imeli tudi štiri diplomante, tri študentke z Višje šole za prevajalce in tolmace so opravljale izpit iz slovenšcine, ker so po upokojitvi dr. Marije Pirjevec ostali brez redno zaposlenega profesorja. Lektor dr. Zoltan Jan je bil mentor oziroma somentor pri podiplomskem študiju (znanstvena oziroma tretja stopnja) štirim študentom na Univerzi v Ljubljani, letos je ena teh študentk uspešno zakljucila doktorski študij. Sodeloval je v habilitacijskih postopkih na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici, Univerzi na Primorskem in kot predstavnik uciteljev slovenšcine na tujih univerzah v okviru Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Lektorica Rada Lecic na Visoki šoli za prevajalce je sodelovala pri organizaciji dveh pogovorov z Borisom Pahorjem, o katerih so porocila o tem objavili vsi pomembnejši tržaški casopisi, in maja pri dvodnevnem simpoziju ob 500-letnici Trubarja. V Tübingenu je lektorica Mojca Šoštarko organizirala filmske vecere in se s študenti udeležila dogodkov, ki so jih ob Trubarjevi obletnici organizirali mesto Tübingen (simpozij), Oddelek za slavistiko (javna predavanja z vodenjem), Univerzitetna knjižnica (razstava), evangelicanska skupnost (gledališka predstava), Slovenska župnija v Stuttgartu (razstava), Slovensko evangelicansko društvo (obisk Trubarjevih krajev) in župan mesta Tübingen (slavnostni sprejem z visokimi gosti iz Slovenije in predstavniki slovenskih društev). Organizirali so tudi brucovanje študentov lektorata slovenšcine. Lektorat ima stike s konzulatom v Münchnu, z veleposlaništvom v Berlinu, s slovenskimi društvi v Baden-Württembergu in s slovensko župnijo v Stuttgartu. Novofilološka fakulteta nacrtuje zaprtje katedre za južno slavistiko leta 2011 oz. ob upokojitvi prof. Raeckeja. Novi predstojnik oddelka dr. Tilman Berger je izrazil mnenje, da oddelek vsekakor želi obdržati slovenski lektorat in da njegov obstoj ni vezan na status južne slavistike. Slovenšcino bi v tem primeru kot drugi slovanski jezik izbirali študenti zahodne in vzhodne slavistike, kar se v manjši meri dogaja že zdaj. V Varšavi sta na lektoratu gostovala prof. dr. Janez Bogataj in dr. Jacek Kozak, poleg tega pa so v preteklem letu imeli kar 8 diplomantov. Januarja je bila predstavitev režiserja Mitje Okorna za vse slaviste. Predvajal je film Tu pa tam, sledil pa je pogovor s študenti. Aprila je potekala Meduniverzitetna študentska konferenca z naslovom Slovenska kultura in njene korenine: organizirali so politicni panel s predavanji veleposlanika RS v RP, gospoda J. Drofenika in poslanca J. Borkowskega, z referati študentov, slovenski vecer v klubu Jadlodajnia Filozoficzna, vecerni program pa so pripravili študenti varšavske slovenistike, igral je ansambel Hoffman iz Kranja. Drugi panel, tj. Slovenska kulturna dedišcina, so bila predavanja prof. Z. Darasza, profesorja J. Bogataja z Univerze v Ljubljani in dr. J. Balažica iz Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, študenti so pripravili referate. Zvecer je bila projekcija slovenskih kratkih filmov v klubu Wytwornia Wodek (Ohcet, Rezina življenja, Moj sin seksualni manijak, Na soncni strani Alp, Idioti, Otrok v casu, Made in Slovenia) in pogovor z Janezom Burgerjem, režiserjem filma Na soncni strani Alp. Zadnji panel je bil Slovenska literatura in njene korenine, s predavanjem J. Kozaka s Primorske univerze in referati študentov. Maja je v Varšavi gostoval slovenski igralec, režiser in lutkar R. Waltel. Z Veleposlaništvom RS v RP so uspešno sodelovali pri pripravi in realizaciji študentske konference, pri tem projektu so jim veliko pomagali tudi Društvo poljsko-slovenskega prijateljstva Triglav-Rysy, Inštitut za zahodno in južno slavistiko, lastniki varšavskih klubov, v katerih je potekala konferenca. Financno pa so realizacijo projekta omogocili STU, podjetje Krka, Društvo poljsko-slovenskega prijateljstva, Univerza v Varšavi in podjetje Wina. V Vidmu se lahko slovenšcino študira na Fakulteti za tuje jezike in književnosti, na Oddelku za jezike in civilizacije južne- -vzhodne Evrope ter na Fakulteti za izobraževalne vede, in sicer kot študijski ali izbirni predmet tri leta z možnostjo podaljšanja še za dve leti (po bolonjskem sistemu). Študenti med študijskim letom spoznavajo Slovenijo, njeno zgodovino in sodobnost, kulturo in književnost ter seveda jezik, pridobivajo pa si tudi prevajalske izkušnje, na Fakulteti za izobraževalne vede pa poleg jezika in književnosti spoznavajo tudi zgodovino in antropologijo. Vecino predmetov pokriva prof. Roberto Dapit, Laura Sgubin vodi predavanja iz jezika, lektorica Polona Liberšar pa vodi lektorat slovenšcine. Profesor Roberto Dapit je v goste povabil kot predavatelja Miha Obita in Marino Cernetig, ki sta predstavila in kasneje tudi vodila debato o narecni literaturi. Med letom so se odpravili na popoldanski izlet v Novo Gorico, ki so ga zakljucili z obiskom Slovenskega narodnega gledališca Nova Gorica in si ogledali gostujoco predstavo tržaškega gledališca Namišljeni bolnik. Zanimiva izkušnja ja bil tudi kulturni dogodek v organizaciji mesta Videm, Vicino/Lontano, kamor so kot gosta povabili Borisa Pahorja, ki je mnogim poslušalcem pripovedoval zgodbe iz svojega razgibanega življenja. Vse je ocaral s svojo bistrino duha in z nacinom, kako strašne vojne dogodke predstaviti mladim na nemoralisticen, vendar poucen in na trenutke zabaven nacin. Poleg tega so v Vidmu pripravili tudi filmski maraton, kjer so vrteli filme Od groba do groba, Pod njenim oknom in V leru. Njihova najmocnejša vez s Slovenijo so ekskurzije, ki jih za študente organizirajo vsako leto, letos z rekordno udeležbo, o njej pa je za Novi Matajur v narecju pisala študentka prvega letnika specialisticnega študija Ilaria Banchig, Simonetta Cagnina pa v knjižni slovenšcini v Primorskem dnevniku. Poleg tega so poskrbeli za reklamo za študij slovenšcine v Novem Matajurju in Primorskem dnevniku. Obcasno imajo stike predvsem z Generalnim konzulatom Republike Slovenije v Trstu, sodelujejo z raziskovalnim inštitutom Slori (Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu) in slovensko šolo v Špetru. V Vilni so pred božicem s študenti slovenskega jezika pripravili otvoritev razstave prevodov nekaterih slovenskih pesnikov (Zupancica, Kosovela, Babacica, Murna idr.) v litovski in poljski jezik ter študentsko fotografsko razstavo. Ob tem so študentje v litovskem jeziku predstavili tudi nekaj znacilnosti božicno-novoletnega praznovanja pri Slovencih (miklavževanje, ki ga v Litvi ne poznajo, ljudske navade ob nekaterih praznikih ...) in glasbeno-literarni program: obiskovalci so lahko slišali slovenske ljudske pesmi, s svojo glasbo in poezijo se je predstavil v Litvi živeci slovenski pesnik in prevajalec Klemen Pisk, ki je v kratkem intervjuju predstavil tudi prvi prevod litovskih kratkih zgodb v slovenšcino (Zgodbe iz Litve), sledila je pogostitev s slovenskimi dobrotami in videoprojekcija o Sloveniji. Prireditev se je dogajala v Poljskem kulturnem centru v Vilni, ki je brezplacno ponudil veliko prireditveno dvorano. Decembra je v Ljubljani zacelo delovati Veleposlaništvo R Litve, malo pred tem pa so v Ljubljani potekali tudi litovski dnevi, ki jih je pripravilo Društvo Slovenija-Litva s sedežem v Ljubljani, na omenjeni prireditvi so aktivno sodelovali tudi litovski študenti slovenšcine na Erasmusovi izmenjavi v Mariboru. Aprila so profesorji, lektorica Helena Škrbec in študenti slovenskega jezika z Univerze v Vilni v središcu Vilne pripravili že tradicionalni Slovenski vikend, posvecen slovenskemu jeziku, literaturi, kulturi, kulinariki in glasbi. Zacel se je s predavanjem gostujoce predavateljice s Filozofske fakultete v Ljubljani prof. dr. Alojzije Zupan Sosic o sodobnem slovenskem romanu na Filološki fakulteti Univerze v Vilni. Poleg profesorjev in študentov slovenšcine so se predavanja udeležili tudi profesorji in študenti hrvaškega jezika, predstojnica Katedre za slavistiko dr. Jelena Brazauskienë in nekateri tuji študenti na študiju v Vilni. Predavanju je sledilo prijetno druženje na katedri za slavistiko ob okusnem prigrizku, v popoldanskih urah pa so si na filmskem festivalu v kinu Coca-Cola Plaza ogledali koprodukcijski film Sem iz Titovega Velesa, pri katerem je sodelovala tudi Slovenija. Nadaljevali so s srecanjem z gostjo pesnico Barbaro Korun, ki so se ga med drugimi udeležili tudi konzulka Irena Rappelj z veleposlaništva RS v Kobenhavnu, Birutë Vagrienë, direktorica Vilniuških spominskih muzejev in Predrag Lukic, lektor za hrvaški jezik na Univerzi v Vilni. V zgodnjem popoldnevu so se srecali v Spominskem muzeju Beatrice Grinceviciutës (Beatricës namai), kjer je muzej predstavila Laima Tukauskaitë, slovenska konzulka pa je predstavila prednostne naloge slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Pogovor s pesnico je odlicno pripravila, vodila in ga hkrati tudi prevajala v litovski jezik študentka Evelina Pavlovskaja, ki je predstavila nekaj pesmi Barbare Korun tudi v litovšcini. Dogodek je s svojo glasbo obogatil študent jazz klavirja, sicer pa so lahko prisluhnili tudi razlicni izbrani slovenski glasbi. Druženje se je nadaljevalo ob ogledu videoprojekcije o Sloveniji, ki sta jo pripravili študentki Miglë Petkutë in Valentina Jasiulevic, pokušini slovenskih jedi in slovenskega vina, vecer pa so sklenili z ogledom slovenskega filma Petelinji zajtrk. Študentje so pesnici podarili knjigo svojih prevodov njene poezije, ki so jo pripravili sami. Navdušeni so bili tako nad predavanji prof. dr. Alojzije Zupan Sosic kot nad srecanjem z Barbaro Korun. V maju je lektorica s študenti gostovala na lektoratu slovenskega jezika v Gdansku, kjer so skupaj s poljskimi študenti pripravili slovenski dan, na katerem so gostili slovensko igralko in dramaticarko Sašo Pavcek. V Zagrebu je lektorica Andreja Ponikvar s študenti in predstavniki slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem ter Slovenskega doma sodelovala pri projektu Evropski dan jezikov. Maja so na Filozofski fakulteti v Zagrebu organizirali okroglo mizo z naslovom Pogledi na sodobno slovensko književnost, na kateri so sodelovali gostje iz Slovenije in Hrvaške: dr. Alojzija Zupan Sosic, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Urban Vovk, urednik revije Literatura, Mitja Cander, literarni kritik in urednik založbe Beletrina, Jagna Pogacnik, literarna kriticarka in prevajalka ter pisec Jurij Hudolin. Izhodišca za pogovor so ponudili študentje 3. letnika slovenistike na Oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Zagrebu s svojimi predstavitvami prispevkov, ki so nastali kot plod predavanj o slovenski književnosti, in sicer o žanrskem sistemu sodobnega slovenskega romana, sodobnem slovenskem zgodovinskem romanu, sodobni ženski poeziji ter o Marku Kravosu in njegovi tržaški poeziji. Popoldne je bila še prevajalska delavnica, na kateri so se zagrebški študentje slovenistike lahko poucili o prevajalskih orodjih in pristopu k prevajanju leposlovja ter s tem povezanimi problemi in se preskusili v prevajanju odlomka romana Andreja Blatnika Plamenice in solze. Namen okrogle mize je bila promocija slovenske književnosti na Hrvaškem, seznanitev študentov slovenistike in drugih zainteresiranih s pogledi na stanje na slovenskem in hrvaškem literarnoustvarjalnem podrocju ter aktivno sodelovanje študentov pri predstavitvi in v diskusiji o problematiki sodobne slovenske književnosti. Ker bodo v študijskem letu 2008/09 zaceli izvajati diplomski študij slovenistike, smer prevajalstvo (po bolonjskem študijskem programu), so s prevajalsko delavnico želeli študente spodbuditi k cim številcnejšemu vpisu tega študija. Oba dogodka sta pokazala, da je zanimanje za slovenski jezik, literaturo, za medkulturne stike in sodelovanje na zagrebški Filozofski fakulteti veliko, saj se je okrogle mize udeležilo vec kot 60 poslušalcev, prevajalske delavnice pa okoli 30. Sodelovanje med slovenistiko v Zagrebu in STU je zelo konstruktivno, veliko sodelujejo tudi s profesorji z Oddelka za slovenistiko. Študentje, ki odhajajo na nekajmesecne štipendije v Ljubljano, so izrazili mocno željo, da bi se v okviru Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik organiziral jezikovni tecaj, namenjen izkljucno študentom slovenistik po svetu, tako da bi lahko v casu svoje odsotnosti na maticni univerzi nadaljevali z jezikovnimi vajami ter razvijali oz. utrjevali svojo komunikacijsko in slovnicno zmožnost. Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Podatki o lektoratih za študijsko leto 2007/2008 Lektorati tipa A Lektor/-ica v štud. l. 2007/08 Status predmeta: dipl., obv., izb. Število ur tedensko (štud. leto 07/08) Število študentov v štud. letu 07/08 Status slovenistike v 2008/09 enak/spremenjen Slovenistika ima habilitiranega ucitelja (domaci – D; gostujoci – G) Bratislava Saša Poklac obv. izb., izb. 14 ZS 59, PS 45 enak / Brno Laura Fekonja dipl., podipl., izb. ZS 14, LS 10 30 enak D (1) Budimpešta Mladen Pavicic dipl. 16 19 enak D (1), G (1) Bukarešta Aleksandra Boj izb. 10 17 enak / Gradec Tatjana Vucajnk, Tjaša Alic dipl., obv., izb. 10 ZS 97, PS 76 enak D (2), G Katovice Urška Kerin dipl., obv. izb 12 57 enak D (6) Krakov mag. Bojana Todorovic obv. izb., izb. 14 ZS 100, PS 80 enak / Lodž Aleksander Križ dipl., obv. izb. ZS 20, LS 16 87 enak G (2) Moskva Katarina Ogrinc dipl., izb. 13 13 enak D (2) Nottingham Ivana Petric Lasnik izb. 14 14 enak D (1) Pariz mag. Meta Klinar dipl. 12 7 enak G (1) Praga dr. Jasna Honzak Jahic dipl. 14 25 enak D (2), G Rim Sanja Pirc izb. 8 8 enak / Sofija Eva Šprager obv., izb. 14 26 enak D (1) Trst (FF) dr. Zoltan Jan, Ljudmila Cvetek Russi dipl., izb., obv. 10 10 43 19 enak D (1), G (1) Trst (PI) mag. Rada Lecic dipl., izb. 12 47 enak D (1) Tübingen Mojca Šoštarko obv., izb. 10 ZS 17, PS 16 enak / Varšava Jasmina Šuler Galos dipl. 14 42 enak D (3) Zagreb Andreja Ponikvar dipl., izb. 14 136 enak D (4), G (2) Lektorati tipa B Lektor/-ica v štud. l. 2007/08 Status predmeta: dipl., obv., izb. Število ur tedensko (štud. leto 07/08) Število študentov v štud. letu 07/08 Status slovenistike v 2008/09 enak/spremenjen Slovenistika ima habilitiranega ucitelja (domaci – D; gostujoci – G) Bruselj mag. Vesna Nedelko izb. 6 13 enak / Buenos Aires Mojca Jesenovec izb., obv. ZS 12, PS 16 83 enak / Gent mag. Pavel Ocepek obv. izb., izb. 15 19 enak / Hamburg Monika Pemic obv. izb., izb. ZS 8, PS 6 ZS 24, LS 13 spremenjen – št. ur tecaja sln. se bo podvojilo (4 ure tedensko); predavanje s spremljevalnim seminarjem »Landeskunde« bo sestavni del štud. programa D (2) Padova Barbara Iskra Šarec, dr. Andrej Šurla dipl., izb. ZS 12, PS 16 ZS 9, PS 7 enak D (1) Vilna Helena Škrbec dipl. ZS 14, LS 9 10 enak D (1) Lektorati tipa C Lektor/-ica v štud. l. 2007/08 Status predmeta: dipl., obv., izb. Število ur tedensko (štud. leto 07/08) Število študentov v štud. letu 07/08 Status slovenistike v 2008/09 enak/spremenjen Slovenistika ima habilitiranega ucitelja (domaci – D; gostujoci – G) Beograd dr. Maja Djukanovic dipl., obv. izb., izb. 16 104 enak D (1), G (1) Bern Jasmina Lepoša izb. 3 13 enak / Bielsko-Biala dr. Agnieszka Bedkovska Kopczyk dipl. 6 24 enak D (vec), G Celovec Ljubica Crnivec dipl., obv. izb., izb. 12 40 enak D (vec), G Dunaj dr. Elizabeta Jenko dipl., izb. 13 54 enak D (vec), G Gdansk mag. Maša Guštin obv., obv. izb. 10 34 enak / Göteborg Morgan Nilsson izb. ZS 8, PS 6 22 enak / La Plata Mojca Jesenovec izb. PS 3 23 enak / Lizbona Mateja Rozman obv. izb. 30 30 spremenjen – tudi v okviru slovanskih študij / London Ivana Petric Lasnik izb. 3 16 spremenjen – še višja nad. skupina / Louvain mag. Vesna Nedelko izb. 6 7 enak / München mag. Iris Meško izb. 8 38 enak / Neapelj Saša Žabjek Scutteri dipl. 12 14 enak D (1) Nitra Saša Poklac ZS obv., LS izb. ZS 5, LS 3 ZS 33, LS 28 enak / Novi Sad mag. Željko Markovic obv., obv. izb. 4 30 enak D (1) Perm Ekaterina Storoževa obv. izb. 4 15 enak D (1) Regensburg Slavo Šerc izb. 6 12 spremenjen – s 4 na 6 ur tedensko / S. Peterburg dr. Anna Bodrova obv. izb., izb. 6 20 enak D (1) Skopje dr. Lidija Arizankovska dipl., obv., izb. ZS 24, PS 22 99 enak D (4), G (1) Sombotel doc. dr. Elizabeta Bernjak dipl., izb. ZS 16, LS 15 3 enak D (2) Tokio mag. Jelisava Dobovšek Sethna izb. ZS 2 5 enak / Videm Polona Liberšar dipl., izb. ZS 11, PS 16 32 enak D (3) Würzburg dr. Dorothea König izb., obv. 9 23 enak / Vsebinska porocila Tip lektorata: A: lektorat je sistemiziran in financiran na slovenski in tuji strani – ucitelja sofinancirata Slovenija in univerza gostiteljica; B: lektor je zaposlen na slovenski strani, ucitelja placuje samo Republika Slovenija; C: ucitelj na slovenski strani ni zaposlen (razen, ce gre za njegov dodatni lektorat), v dolocenih primerih je placan po pogodbi, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo ter izobraževanje, na univierzi gostiteljici ima razlicne statuse. dipl. – diplomski študij obv. izb. – obvezni izbirni predmet izb. – izbirni predmet D – domaci ucitelj G – gostujoci ucitelj ZS – zimski semester PS – poletni semester Bibliografija uciteljev slovenšcine na tujih univerzah v študijskem letu 2007/2008 Lidija Arizankovska, Skopje – Priracnik za kandidatite za testot po makedonski jazik kako stranski – TEMAK. – Priracnik za sostavuvacite na testot po makedonski jazik kako stranski – TEMAK. – Priracnik za izveduvacite i za ocenuvacite na testot po makedonski jazik kako stranski – TEMAK. – Sloveneckata leksema celo nasprema makedonskata duri (i) kako nejzin ekvivalent od semanticko-sintaksicki aspect. XIV. Svetovni slavisticni kongres. Ohrid, 2008. – Sistemot na glagolski vreminja vo makedonskiot jazik nasprema sloveneckiot i drugite slovenski jazici. Mednarodna konferenca. Ohrid, 2008 (v tisku). Ljudmila Cvetek Russi, Trst Lektoriranje – Miran Košuta: E-mejli. Študentska založba Litera, Nb, 2008. – Nedeljko Hvalic: V vrtincu. Samozaložba, Gorica, 2008. Barbara Iskra Šarec, Padova Prevod – Rada Lecic: Slovenski glagol: oblikoslovni prirocnik in slovar slovenskih glagolov = Il verbo sloveno: manuale morfologico e dizionario dei verbi sloveni. Založba ZRC, Ljubljana, 2006. Lektoriranje – Simona Kustec Lipicer: Poseganje države v civilno družbo. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2006. Zoltan Jan, Trst Uredniško delo – Barbara Pregelj: Zgledno omledno: trivialno v slovenski postmoderni književnosti / Barbara Pregelj. Slavisticno društvo Slovenije, Ljubljana, 2007. – Katarina Podbevšek: Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški praksi. Slavisticno društvo Slovenije, Ljubljana, 2006, 305 str. – Javna predstavitev mnenj o privatnem šolstvu v Republiki Sloveniji, 23. marca 2007: Zbornik referatov in razprav. Ur. Zoltan Jan, Sonja Uršic in Nuša Zupanec. Knjižna zbirka Državnega sveta Republike Slovenije. Državni svet Republike Slovenije, Ljubljana, 2007. – Kako narediti to državo varno za otroke: Zbornik referatov in razprav, 22. maj 2007. Ur. Zoltan Jan, Marija Loncar in Nuša Zupanec. Knjižna zbirka Državnega sveta Republike Slovenije. Državni svet Republike Slovenije, Ljubljana, 2008. Objave v revijah, zbornikih in drugih samostojnih publikacijah – Granice po rozszerzeniu Unii Europejskiej na przykladzie znajomosci literatury slowenskiej we Wlszech. V: SWIAT techniki i humanistyki / pod redakcja Emila Tokarza. Bielsko-Biala: Wydawnictwo Naukowe ATH, 2007, 401 str. (Rozprawy Naukowe Akademii Techniczno-Humanistycznej). Prevedla Katarzyna Wrona, str. 317–324. – Prispevek Frana Petreta k razvoju slovenske literarne vede. V: Rijec (casopis za slavensku filologiju), 14/1. Reka, 2008, str. 238–248. – Dve profesorici slovenšcine na Gimnaziji v Novi Gorici. V: Primorska srecanja, 30/305–307, november 2007, str. 105–116. – Z narecjem odpirati ušesa ucencev. V: Primorska srecanja, 31/312–313, julij 2008, str. 4–14. – Dolgo ali kratko, veliko ali malo, bogato in ustvarjalno. V: 15 let ACS: za kulturo ucenja in družbo znanja/avtorstvo elaborata delovna skupina ACS Sonja Klemencic idr. Ur. Slavica Borka Kucler. Andragoški center Slovenije, Ljubljana, 2007, 98 str. – Predstavitev problematike. V: Javna predstavitev mnenj o privatnem šolstvu v Republiki Sloveniji, 23. marca 2007. Zbornik referatov in razprav. Ur. Zoltan Jan, Sonja Uršic in Nuša Zupanec. Knjižna zbirka Državnega sveta Republike Slovenije. Državni svet Republike Slovenije, Ljubljana, 2007, str. 9. – Privatno šolstvo v Republiki Sloveniji: Predstavitev problematike. V: Educa: strokovna revija za podrocje varstva, vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok in otrok v prvih triletjih osnovne šole, 16/1–2, junij 2007. Melior, Založba EDUCA, Nova Gorica, str. 99–103. Clanki v dnevnem casopisju – Vec prispevkov v glasilu Kronika Slavisticnega društva Slovenije. – Vec prispevkov na spletnih straneh Lektornet. Reference, intervjuji, ocene – Gaja Kos: Prvoosebni pripovedovalec – junak našega casa? Otrok in knjiga 35/68, 2007. – Katja Željan: Teorija naglasa in narecji. V: Delo 26. 9. 2007, št. 222, str. 6. – Petra Vidrih: O bogastvu narecij. Nova Gorica. Šesti simpozij v okviru Škrabcevih dnevov 2007. V: Primorske novice 27. 9. 2007, št. 223, str. 14. – 6. simpozij o delu Stanislava Škrabca na temo Škrabceva naglasna teorija slovenskega knjižnega jezika in slovenska narecja, ki je potekal v Novi Gorici 28. 9. 2007. – Ivan Žerjal: V cetrtek predstavitev. Univerza v Trstu. Študij slovenskega jezika in književnosti. V: Primorski dnevnik 6. 10. 2007, št. 236, str. 9. – Ivan Žerjal: Predstavitev slovenistike. Univerza. Jutri na sedežu leposlovne in filozofske fakultete. V: Primorski dnevnik 10. 10. 2007, št. 239, str. 9. – Ivan Žerjal: Italijanskemu svetu posredujejo slovensko kulturo. V: Primorski dnevnik 12. 10. 2007, št. 241, str. 9. – Judita Valic: Narecja bogatijo jezik. V: Dobro jutro VI/2007, 13. 10. 2007, št. 125, str. 14. – Neva Lukež: Ambasador jezika in kulture. Nova Gorica – Zoltan Jan prisoten tudi v zamejstvu. V: Primorski dnevnik 21. 10. 2007, št. 249, str. 14. – MP: Ko je slovenšcina v stiku. Koper. Okrogla miza o slovenšcini v stiku z drugimi jeziki in predstavitev knjige Jožeta Toporišica. V: Primorske novice 8. 11. 2007, št. 257, str. 16. – Peter Jancic: Zadnje zasedanje državnega sveta. Veto, referendum in sprememba ustave. V: Delo 29. 11. 2007, št. 275, str. 2. – Jana Krebelj: Intervju: Državni svetnik dr. Zoltan Jan o uspešnosti dela državnega sveta in željah za naprej. Želi si, da bi bila tehtna mnenja upoštevana. V: Primorske novice 12. 12. 2007, št. 286, str. 4. – Slovenšcina na 50 univerzah. Ljubljana: Lektorji opravljajo izjemno delo pri promociji slovenskega jezika. V: Primorske novice 11. 1. 2008, št. 8, str. 22. – Primorski slovenisticni dnevi na Dobrovem na temo Goriških Brd. V: Novi glas 17. 4. 2008, št. 14, str. 8. – Katja Munih: Beseda Brdom. Grad Dobrovo. Slovenisticni dnevi. V: Primorski dnevnik 19. 4. 2008, št. 94, str. 1, str. 18. – Ivan Žerjal: Slovenistika ponovno vabi študente. V: Primorski dnevnik 25. 9. 2008, št. 228, str. 9. – Gaja Kos: Kdaj spustiti jezik z vajeti? O (ne)rabi pogovornega jezika in slenga v domacih mladinskih proznih delih. V: Otrok in knjiga 2008, št. 71, str. 43–47. Lektoriranje – E-gradiva za izobraževalno podjetje Inter-es. 300 str. – Razlicne priložnostne publikacije za Kulturni dom v Gorici (Italija). Recenzije za razpise. Reelekcije in habilitacije – Ocena monografije Barbare Pregelj Trivialno v sodobni slovenski književnosti. – Ocena monografije Alenke Jensterle-Doležal z naslovom V krogu mitov (študije o slovenski književnosti). – Ocena monografije Petre Kodre z naslovom Vzgoja za krepitev zavesti o narodni pripadnosti pri pouku književnosti v 20. stoletju. – Ocena zbornika Slovenšcina med kulturami. 19. Slovenski slavisticni kongres, Celovec 2008. – Ocena doktorske disertacije mag. Tanje Jelenko z naslovom Pisne interpretacije literarnih besedil kot kazalec uresnicenosti ciljev pouka pri poklicni maturi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 257 str. – Zagovor doktorske teze mag. Tanja Jelenko Pisne interpretacije literarnih besedil kot kazalec uresnicenosti ciljev pouka pri poklicni maturi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 19. 6. 2008. – Porocilo o primernosti prijavljene teme za disertacijo z naslovom Pouk književnosti kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti na obmocju slovensko-italijanskega kulturnega stika kandidatke Maje Melinc. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 10. 6. 2008. – Utemeljitev za podelitev nagrade Ustanove patra Stanislava Škrabca Janku Modru za njegovo življenjsko delo. Hrovaca, 2008. – Porocilo o strokovni usposobljenosti Zorana Božica za izvolitev v naziv asistentka za podrocje slovenska književnost. Univerza v Novi Gorici, Nova Gorica, 25. 9. 2008. – Somentor podiplomskim študentom (doktorski študij): Milica Kravos, Maja Melinc. – Somentor doktorata Andreja Šurle. – Porocilo nadzornega odbora Zveze društev Slavisticno društvo Slovenije za obdobje 2004–2006. Celovec, 3. 10. 2008. Elizabeta Jenko, Dunaj – Jezikovna praksa pri pouku slovenšcine kot tujega jezika. V: Wiener slavistisches Jahrbuch, Band 53. OAW, Dunaj, 2007. – Phraseologie im Spiegel des Fremdsprachenunterrichts am Beispiel des slowenischen in der Erwachsenenbildung. V: Phraseologie kontrastiv und didaktisch. Maribor, 2007. Urška Kerin, Katovice – Testiranje jezikovne zmožnosti ucencev dvojezicne osnovne šole v Špetru. Jezik in slovstvo, let. 52, št. 6. Ljubljana, 2007, str. 3–18. – Zamejsko casopisje v elektronski obliki kot orodje jezikovnega nacrtovanja. Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji (Zbornik predavanj, 44. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 25. 6.–11. 7. 2008). Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, Ljubljana, 2008. Rada Lecic, Trst Recenzije, porocila – Pavle Merku: Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Primorski dnevnik, 14. januar 2007. – V Trst prihaja Andrej Brvar, Primorski dnevnik, 11. marec 2007. – Trenutek slovenske poezije, Delo, 21. marec 2007. – Evropski jeziki – instrumenti in simboli, Primorski dnevnik, 7. maj 2008. Strokovni clanki v reviji Moja Slovenija – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – 2. sklon, januar 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – 2. sklon (nadaljevanje), februar 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – 3. sklon, marec 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – 6. sklon, april 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – posebnosti samostalnikov moškega spola, maj 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – posebnosti samostalnikov ženskega in srednjega spola, junij 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – pridevnik, julij 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – števnik, avgust 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – zaimek, september 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – zaimek (nadaljevanje), oktober 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – glagol (glagolski vid), november 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – glagol (sedanjik), december 2007. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – glagol (preteklik in prihodnjik), januar 2008. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – glagol (velelnik in pogojnik), februar 2008. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – glagol (neosebne glagolske oblike), marec 2008. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – prislov, april 2008. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – veznik, clenek, medmet, maj 2008. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz skladnje – stavcni cleni (osebek in povedek), junij 2008. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz skladnje – stavcni cleni (nadaljevanje), julij 2008. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz skladnje – zložena poved, avgust 2008. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz skladnje – skladenjski naklon, september 2008. – Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz pravopisa – velika in mala zacetnica pri imenih bitij, oktober 2008. Lektoriranje – Umberto Eco: Otok prejšnjega dne. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. – Angelo del Boca: Italijani, dobri ljudje? Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. – Roberto Saviano: Gomora. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. Željko Markovic, Novi Sad – .......... ...... ....... ...... . ......., ....... ...... ...... .. .......... . ............ .... ..., 2007 (v tisku). Morgan Nilsson, Göteborg Prevod Andrej Blatnik: »Nej« in »Ytan«. V: Pequod, 42–43, 2008, str. 213–217. Recenzije – Barbara Bartnicka, Björn Hansen, Wojtek Klemm, Volkmar Lehman, Halina Satkiewicz: Grammatik des Polnischen (= Slavolinguistica 5), Munich: Verlag Otto Sagner 2004, 620 str. V: Scando-Slavica, let. 53, str. 135–141. – Zuzana Hlavicková och Jana Svatošová: Norstedts tjeckiska ordbok. Tjeckisk-svensk/Svensk-tjeckisk. Stockholm, Norstedts Akademiska Förlag 2005. 743 sidor. V: LexicoNordica, št. 14, str. 267–274. – Švedsko-slovenski slovar. V: Nyhetsbrev frĺn Svenska slavistförbundet, št. 9, str. 5. Katarina Ogrinc, Moskva – Clanek o Trubarjevem letu v Sloveniji. – Recenzija knjige Helene Jazbec Nemške izposojenke pri Trubarju. V: Jazykoznanje ruske akademije znanosti (v tisku). Mladen Pavicic, Budimpešta – Szlovén irodalmi antológia I. Ur. Mária Bajzek, István Lukacs, Mladen Pavicic. Opera Slavica Budapestinensia, ELTE BTK, Szláv Filológiai Tanszék, Budimpešta, 2007. – Slang master. Ur. Marko Jesenšek, souredili Elizabeta Bernjak idr. Filozofska fakulteta, Maribor, 2007. – Ta knjiga je nevarna!, Péter Nádas: Skrbna opredelitev kraja, Lastna smrt. Beletrina, Ljubljana, 2008, str. 157–165. – Szlovén irodalmi antológia II. Ur. István Lukacs, Mladen Pavicic. Opera Slavica Budapestinensia, ELTE BTK, Szláv Filológiai Tanszék, Budimpešta, 2008. Ivana Petric Lasnik, Nottingham in London – Herrity, Peter, Petric Lasnik, Ivana: Slovene phrasebook. Chambers Harrap publishers, Edinburgh, 2008. – Soavtorica ucbenika za nadaljevalni tecaj slovenšcine kot drugega/tujega jezika (v pripravi). Slavo Šerc, Regensburg Prevodi knjig – Uwe Timm: Rdece (Rot), Zbirka Moderni klasiki. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2007. (S spremno besedo: Roman o ljubezni, revoluciji ter smislu življenja). – Feridun Zaimoglu: Leyla. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2007. – Markus Werner: Na strmini (Am Hang). Študentska založba, zbirka Beletrina, Ljubljana, 2008. (S spremno besedo: Markus Werner ter vprašanja banalnosti in resnice našega vsakdana). Prevodi v revijah in casnikih – Pascal Mercier: Nocni vlaka za Lizbono. Literatura 190, 2007. – Juli Zeh: Odselitev iz Tamtama. Delo, Poletje v zgodbi, 28. 7. 2007. Kolumne in clanki – O posvetilih v knjigah. Delo, Književni listi, 20. 6. 2007. – Zmeraj sem si želela pisati z najvecjo mogoco svobodo (Intervju z Juli Zeh). Delo, Književni listi, 25. 7. 2007. – Literatura, seks in prostitucija. Delo, Književni listi, 8. 8. 2007. – Literatura in denar. Delo, Književni listi, 3. 10. 2007. – Martin Walser in nastajanje literature iz življenja. Delo, Književni listi, 21. 11. 2007. – Fikcija na sodišcu. Delo, Književni listi, 21. 11. 2007. – Vec romantike! Delo, Književni listi, 26. 1. 2008. – O fenomenu H.M.E. in svojeglavem Hammersteinu. Delo, Književni listi, 27. 2. 2008. – O kraji knjig. Delo, Književni listi, 9. 4. 2008. – Nemška mita: Študentsko gibanje in padec zidu. Delo, Književni listi, 21. 5. 2008. – O pišocih parih. Delo, Književni listi, 2. 7. 2008. – O pisateljih in avtomobilih. Delo, Književni listi, 20. 8. 2008. – Tudi Švicarji ljubijo, sovražijo in umirajo (Intervju s Petrom Stammom). Delo, Književni listi, 3. 9. 2008. – Ob tem še radijske oddaje (O nemški literaturi, Pascalu Mercierju itd.). Eva Šprager, Sofija Prevajanje literarnih besedil – Georgij Gospodinov: Literarni kentaver. Mednarodni leti. Air Beletrina, januar–februar, št. BE: 36. Študentska založba, Ljubljana, 2004 – Teodora Dimova: Matere. Zbornik Vilenica. 20. mednarodni literarni festival. Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana, 2005. – Silvija Coleva: izbor poezije. Zbornik Medana. Študentska založba, Ljubljana, 2005. – Jordan Radickov: Kruto razpoloženje. Slovenska matica, Ljubljana, 2006. – Dostena Angelova Lavergne: izbor poezije. Zbornik Medana. Študentska založba, Ljubljana, 2007. – Hristo Bojcev: Pisma z onega sveta (odlomki). Gledališki list, SNG Nova Gorica, 2007. Morje, bolgarsko-slovenski zbornik poezije (prevodi K. Hristova in N. Lileva). Mladinska knjiga in Veleposlaništvo R Bolgarije, Ljubljana, 2007. – Bolgarska književnost po Berlinskem zidu, Oddaja o sodobni bolgarski književnosti. Radio Slovenija, program Ars, 1. 7. 2008 ob 21h. – Antologija bolgarske književnosti 1. Ur. Ljudmil Dimitrov, Borut Omerzel. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana, 2008. Prevajanje uradnih besedil in sodno tolmacenje, tudi ob obiskih slovenskih delegacij Saša Vojtech Poklac, Bratislava – Franjo Francic: Angelo (prevod: Veronika Ružicková). Nepovedz lune, že som sama (prevod: Kristína Potocnáková). Uredila in spremno besedo napisala: Saša Poklac. Univerzita Komenského, Bratislava, 2008. – Franjo Francic: Istrijské rozprávky (prevod: Eva Hrebenárová). Malé rozprávky (prevod: Jana Micuchová). Ur. Saša Poklac. Univerzita Komenského, Bratislava, 2008. – Saša Poklac, 2008: Govorjena podoba Dnevnika, osrednje informativne oddaje na slovenski nacionalni televiziji. V: Hovorená podoba jazyka v médiách (zbornik). Nitra. – Saša Poklac in Miloslav Vojtech: Slovensko-slovinská konverzacná prírucka. Univerzita Komenského, Bratislava, 2008. Andreja Ponikvar, Zagreb – Slovenska slovnica za tujce – kaj imamo, kaj pa bi. Zbornik referatov s 3. hrvaško-slovenskega srecanja v Opatiji (v tisku). – Soavtorica ucbenika za nadaljevalni tecaj slovenšcine kot drugega/tujega jezika (v pripravi). Bojana Todorovic, Krakov – Prihodnjik v slovanskih jezikih, magistrsko delo (mentorica prof. dr. Alenka Šivic Dular). Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2007. – Slovenšcina kot nadaljnji jezik v okviru študija slavistike, prispevek na konferenci v okviru XI. zasedanja Poljsko-slovaške komisije za humanisticne vede v Krakovu (clanek je sprejet v objavo v konferencnem zborniku). Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila 44. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji (23. 6.–11. 7. 2008) doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol 1 Udeleženci in udeleženke SSJLK 44. SSJLK se je udeležilo 123 udeležencev iz 24 držav. Od tega je bilo 85 študentov, 12 asistentov, profesorjev in lektorjev s tujih univerz, 26 pa udeležencev, ki se s slovenšcino ukvarjajo na drugih poklicnih podrocjih. Udeleženci so prejeli štipendije iz razlicnih virov: seminarski odbor je podelil 23 štipendij in 11 kotizacij, 67 štipendij je bilo podeljenih na podlagi meddržavnih programov sodelovanja ter z lektoratom slovenskega jezika na neslovenskih univerzah, zamejske organizacije in univerze so jih razdelile 10, slavisticni inštituti 3 cele in 1 polovicno, 1 je dalo Društvo slovenskih pisateljev, 7 pa je bilo udeležencev samoplacnikov. Po dogovoru z MVZT in MZZ smo vse štipendije pošiljali direktno na lektorate na tujih univerzah (STU). Obvestili smo MZZ, kam smo poslali štipendije, ki so podeljene na podlagi programov sodelovanja, tako da je potem ministrstvo lahko obvestilo ambasade po svetu, kam naj napotijo morebitne prosilce, ki bi se obrnili nanje. Meddržavne štipendije so bile v države, kjer ni lektorata slovenšcine (Grcija, Finska, Turcija), in v države, ki so posebej zahtevale uradno pot pošiljanja (Poljska, Ceška, Slovaška), poslane preko MZZ. Ministrstvo je ambasade obvestilo, da so štipendije namenjene ljudem, ki se strokovno ukvarjajo s slovenskim jezikom oz. potrebujejo slovenšcino za svoje delo. Tako kot že nekaj let zapored se je pokazalo, da je bilo prošenj za štipendije seminarskega odbora veliko vec, kot jih je bilo mogoce podeliti. Zato smo podelili vec delnih štipendij – kotizacij za udeležbo v programu (pri tem si bivanje udeleženci krijejo sami). Povecanje števila štipendij oz. vsote zanje ostaja tudi vnaprej aktualen problem. Letos smo podobno kot lani pri podeljevanju štipendij upoštevali naslednje kriterije: prednost smo dali profesorjem, asistentom, študentom višjih letnikov slovenistike, prosilcem s priporocili ter tistim študentom, ki na seminarju doslej še niso bili. Udeleženci so se redno udeleževali tako dopoldanskih kot popoldanskih seminarskih prireditev. Najbolje so bili obiskani (obvezni) lektorati, podobno kot lani pa je bil zelo dober tudi obisk predavanj. Med udeleženci je bilo letos sedem samoplacnikov, kar po svoje dokazuje in hkrati zahteva kvalitetno prireditev, po drugi strani pa organizatorjem omogoca vsaj nekaj prepotrebne financne prožnosti. 2 Strokovni program Letošnja krovna tema seminarja je bila Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji. Želja letošnjega seminarja je bila, da je ta vsebinsko cim bolj celostno oblikovan, zato so se predavanja, ekskurzija in popoldansko-vecerni program vsebinsko še intenzivneje prepletali. Tudi lektorji so bili s seminarskim programom seznanjeni že precej pred zacetkom prireditve (za vse sodelavce je bila organizirana predstavitev programa, lektorji so lahko vnaprej dobili seminarski vodnik), tako da so lahko tematiko predavanj, izbirnih tecajev in spremljevalnih prireditev smiselno vkljucili tudi v nacrt in izvedbo svojega lektorskega dela, k cemer so bili še posebej spodbujeni z zbranimi dodatnimi gradivi, povezanimi s temo seminarja, ki so jim bila na voljo pred zacetkom seminarja (filmi na DVD-jih, zgošcenke, knjige, casopisno gradivo ipd.). 2.1 Lektorati Vodja lektorjev je bila tako kot lansko leto doc. dr. Đurda Strsoglavec, na tri zahtevnostne stopnje (zacetna, nadaljevalna, izpopolnjevalna) razdeljene lektorate pa so izvajali naslednji lektorji: dr. Nataša Hribar, Eva Šprager, Barbara Iskra Šarec, Laura Fekonja, mag. Rada Lecic, Andreja Ponikvar, Sanja Pirc, Slavo Šerc, Urška Kerin, dr. Andrej Šurla, mag. Silva Kastelic, Tatjana Jamnik, dr. Helena Kuster, asist. dr. Hotimir Tivadar, Urška Perenic. Sklop foneticnih vaj in delavnic je vodil asist. dr. Hotimir Tivadar. Delo v lektoratih je potekalo izjemno uspešno in ucinkovito, udeležba udeležencev je bila prakticno 100-odstotna, zadovoljstvo pa je vidno tudi iz rezultatov anket (njen povzetek je priložen porocilu), saj je letošnja splošna ocena lektoratov 4,74 najvišja med ocenami lektoratov zadnjih štirih let (lani 4,63, predlani 4,58). Udeleženci in udeleženke so po lastnih ocenah izboljšali svoje znanje, in sicer so svoj napredek znanja ocenili takole: nic 1 %, malo 9 %, precej 55 % in veliko 35 %. Delo lektoratov je podrobneje predstavljeno v porocilu vodje lektorjev. 2.2 Predavanja Predavanja smo posvetili temi Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji. V predavanjih smo razmišljali, kako narava medija usmerja podobo jezika, pa naj bo to medij knjige, radia, filma, televizije, casopisa, gledališca, interneta ipd., in sicer tako na pisni kot govorjeni ravni. Opazovali smo medsebojno povezovanje izraznih sredstev, saj so nas zanimala tista umetnostna dela, pri katerih literatura prestopa meje svojega primarnega jezikovnega medija in postaja sestavni del filma, gledališke uprizoritve, glasbene popevke, ilustracije, opere ipd. Dotaknili smo se tudi funkcije medijev v sodobni družbi in njihovega delovanja. Tema je bila izbrana zato, ker je po eni strani zelo aktualna, po drugi strani pa je lahko predstavila slovenski jezik, literaturo in kulturo v vsej njihovi raznolikosti, k cemur so prispevali predavatelji razlicnih strokovnih profilov (jezikoslovci, literarni zgodovinarji, muzikologi, filmski in gledališki teoretiki, sociologi, umetnostni zgodovinarji, komunikologi, kulturni antropologi, filozofi ipd.), ki so zaposleni na razlicnih fakultetah, inštitutih in drugih kulturnih ustanovah. Letošnji predavatelji so bili: red. prof. dr. Marko Stabej, doc. dr. Sandra Bašic Hrvatin, doc. dr. Tomaž Toporišic, doc. dr. Katarina Podbevšek, red. prof. dr. Miran Hladnik, asist. dr. Stojan Pelko, Ana Prevc Megušar, izr. prof. dr. Janez Strehovec, asist. dr. Gregor Pompe, izr. prof. dr. Monika Kalin Golob, dr. Tanja Mastnak, izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic, Zdenko Vrdlovec, izr. prof. dr. Milena Mileva Blažic, asist. dr. Hotimir Tivadar, izr. prof. dr. Mihaela Koletnik in zasl. prof. dr. Zinka Zorko. Udeleženci so krovno temo seminarja ocenili visoko, v anketi je dobila oceno 4,24 (lani 4,32, predlani 3,74). Ponudba predavanj naj bi bila kar se da prilagojena ciljni publiki (ki je že sama po sebi raznovrstna), zato je vodstvo seminarja vztrajalo pri nacelu, naj bodo v zborniku objavljena besedila cim bolj komunikativna, in je predavatelje še posebej opozorilo, naj bodo govorni nastopi res govorjeni in po možnosti podprti tudi z avdiovizualnimi vsebinami (teh je bilo letos veliko, kar je seveda povezano s samo temo seminarja). Opoldanskih predavanj je bilo 17, povprecno po dve na dan, in kjer je bilo to mogoce, sta bili dnevni predavanji tudi vsebinsko povezani in sta tvorili manjši problemski sklop. Letos smo dolžino predavanj skrajšali s 45 minut na pol ure, kar se je izkazalo za pozitivno, saj so bili predavatelji bolj osredotoceni na bistvo, vec casa je ostalo za diskusijo in sklop predavanj se je konceval ob predvideni uri. Predavanja so bila izjemno dobro obiskana (na predavanjih je bilo v povprecju 55 obiskovalcev, najvec 72) – pri cemer so predavanja namenjena višjim skupinam, nižje pa imajo v tem casu ure konverzacije – in so dosegla tudi najvišjo povprecno oceno v zadnjih štirih letih, in sicer 4,13 (lani 3,78, predlani 3,89). Vse predavateljice in predavatelji so po svojih moceh upoštevali priporocila in želje vodstva seminarja in pripravili zanimiva ter privlacna predavanja, nekoliko manj posreceni sta bili le dve predavanji, ki sta bili tudi slabše ocenjeni zaradi slabe artikulacije govora predavateljev, kar je vplivalo posledicno tudi na manjšo zmožnost razumevanja pri udeležencih. Predavatelji so bili namrec ocenjevani tudi posamicno. Podatki so dostopni samo seminarskemu vodstvu (za prihodnjo orientacijo) in predavateljem samim, ki smo jih o rezultatih posebej obvestili, kar so ocenili kot pozitivno povratno informacijo. Seminarska predavanja so razmeroma pogosto obiskovali tudi zunanji gostje, neseminaristi, kar je razveseljivo. 2.3 Izbirni tecaji Udeležencem smo ponudili štiri izbirne tecaje (z objavljenimi besedili v zborniku). V uveljavljeni obliki (pet ur na teden) so potekali trije jutranji izbirni tecaji: v prvem tednu je literarni tecaj vodila izr. prof. dr. Irena Novak Popov (Glasbeni odmevi slovenske poezije), jezikoslovnega doc. dr. Nataša Logar (Porocevalstvo kot del jezika v medijih), v drugem tednu pa je potekal izbirni tecaj Slovenski jezik in literatura na medmrežju, v okviru katerega so predavali red. prof. dr. Miran Hladnik, doc. dr. Jana Zemljaric Miklavcic in Renata M. Zamida. Tudi letos smo nadaljevali s serijo kratkih predstavitev Parada mladih, ki ponuja vpogled v znanstveno in strokovno dejavnost najmlajše generacije slovenisticnih in drugih znanstvenic in znanstvenikov. Priredili smo jo v prvem tednu v popoldanskem casu kot zaporedje 20-minutnih predavanj. Sodelujoce smo privabili s posebnim razpisom, objavljenim na spletnih straneh Centra in na slovenisticnem forumu Slovlit, informacije pa smo zbirali tudi s pomocjo mentorjev. Tokrat smo izbrali tiste prispevke, ki so bili povezani s krovno temo. Vsi štirje izbirni tecaji so vzbudili veliko zanimanja, zato so bili zelo dobro obiskani (literarni tecaj je v povprecju obiskovalo 35 poslušalcev, jezikoslovnega 27, pri cemer sta potekala hkrati, Literaturi na medmrežju je v povprecju prisluhnilo 37 poslušalcev, na Parado mladih pa je prišlo 46 poslušalcev). Vsi izbirni tecaji so bili zelo dobro ocenjeni, in sicer trije jutranji tecaji s povprecno oceno 4,59 (lani 4,3, predlani 3,58) ter Parada mladih s povprecno oceno 4,29 (lani 3,93, predlani 3,23) 2.4 Zbornik in druge publikacije Tudi letos so seminar spremljale obicajne publikacije in tiskovine: predstavitvena brošura s prijavnico, plakat, zbornik ter vodnik po programu seminarja z opisom obveznega in popoldansko-vecernega spremljevalnega programa ter koristnimi slovenisticnimi informacijami. Tehnicna urednica vseh publikacij je bila mag. Meta Lokar, za oblikovanje je poskrbela Metka Žerovnik, urednica zbornika pa je bila predsednica seminarja, doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol. Vse publikacije so izšle pred zacetkom prireditve, seminarski zbornik in vodnik so udeleženci dobili prvi dan seminarja. Zbornik predavanj, v katerem so objavljeni prispevki vseh 27 predavateljev, je primarno namenjen lažjemu spremljanju vsebin na predavanjih, izkazalo pa se je, da se prispevki pogosto znajdejo na seznamih študijske literature tako na domacih kot tujih univerzah, kar nedvomno prica o kakovosti samih prispevkov, hkrati pa objavljena predavanja mnogokrat služijo tudi kot izhodišce, raziskovalni impulz za nadaljnje delo. Pomen zbornika so tudi strokovne predstavitve in kontakti vseh sodelujocih, saj omogocajo nadaljevanje stikov. 2.5 Program ob otvoritvi seminarja in njegovem zakljucku Delovni zacetek seminarja smo priredili na Filozofski fakulteti prvi dan opoldne, ko je udeležence poleg predsednice seminarja pozdravila tudi predstojnica CSD/TJ, izr. prof. dr. Simona Kranjc, udeleženci pa so bili seznanjeni s temo seminarja in celotnim programom prireditve. Slovesni zacetek seminarja je bil letos tako kot lani v Mestnem muzeju. Udeležence je najprej nagovorila predsednica seminarja, nato pa so sledili prijazni pozdravni nagovori ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospe Mojce Kucler Dolinar, predsednika Upravnega odbora Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Janeza Hribarja, dekana Filozofske fakultete red. prof. dr. Valentina Bucika ter predstojnice Oddelka za slovenistiko doc. dr. Jerce Vogel. Zaradi drugih obveznosti sta se opravicila predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk ter župan Ljubljane gospod Zoran Jankovic. Odlicen glasbeni nastop sta pripravila sopranistka Mateja Stražar ter pianist Vladimir Mlinaric. Po uradnem delu smo skupaj nazdravili zacetku prireditve. Uradni del seminarja smo zakljucili na Filozofski fakulteti, in sicer smo podelili spricevala udeležencem, dogajanje pa so popestrili duhoviti nastopi seminaristov, posamezne lektorske skupine so namrec pripravile kratek program, od recitacij lastnih pesmi, branja prevodov, gledaliških nastopov, predstavitve casopisa Seminarski zvon ipd. Dokoncno slovo je potekalo zvecer, ob koncertu Nuške Drašcek, ki smo ga organizirali skupaj s Poletno šolo. 2.6 Popoldansko-vecerni program V predtednu smo šli 24. 6. na popoldansko ekskurzijo na Rašcico (ekskurzija je bila izbrana ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja), kjer smo se po ogledu Trubarjeve domacije udeležili delavnice, v kateri smo izdelovali miniaturne knjige, ki so jih udeleženci lahko vzeli s seboj domov. 25. 6. smo organizirali pevsko delavnico Glasba ne pozna meja, ki jo je vodila Tanja Vidic, ter si 27. 6. ogledali film Zvenenje v glavi. 1. 7., drugi dan dvotedenskega seminarja, je v Dijaškem domu Vic potekalo spoznavno športno-kulturno popoldne, namenjeno druženju in neformalnemu spoznavanju. 3. 7. smo si v Kinoteki ogledali slovenski film Cvetje v jeseni. 4. 7. je nastopil gledališki igralec Gašper Tic z monokomedijo Jooj, tako sem prišel na svet, ki so si jo ogledali tudi udeleženci Mladinske poletne šole. Naslednji teden se je zacel z ogledom mesta Ljubljane (literarnozgodovinski sprehod je vodil mag. Andrej Bartol, umetnostnozgodovinski pa doc. dr. Matej Klemencic). 8. 7. smo obiskali Narodno galerijo, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali tudi razstavo Slovenski impresionisti in njihov cas, zvecer pa preživeli ob zvokih harmonike na literarno-glasbenem veceru z Janezom Škofom. 9. 7. smo si v Kinoklubu Vic skupaj z udeleženci Poletne šole ogledali najnovejšo slovensko filmsko uspešnico Petelinji zajtrk. 10. 7. so udeleženci izbirali med ogledom Narodne in univerzitetne knjižnice ali ogledom Narodnega muzeja Slovenije (razstava o Primožu Trubarju). Neobvezni popoldansko-vecerni program je bil v anketi ocenjen zelo dobro, dobil je oceno 4,49 (lani 4,28, predlani 4,12) in je bil tudi zelo dobro obiskan. 2.7 Celodnevna ekskurzija Letošnja ekskurzija je bila nekoliko drugace zastavljena, saj je po eni strani ponudila ogled turisticnih znamenitosti Slovenije, po drugi pa je udeležence popeljala tudi v svet literarnih junakov, odpravili smo se namrec po poteh Cvetja v jeseni. Seminaristi so bili na ekskurzijo dobro pripravljeni, saj so Cvetje v jeseni spoznali skozi troje predavanj: literarno-zgodovinsko je dajalo poudarek analizi Tavcarjevega romana, filmsko obarvano predavanje je predstavilo poetiko režiserja Matjaža Klopcica, tretje predavanje pa je bilo kulturnozgodovinski, etnološki in geografski uvod v kraje, ki so povezani s Tavcarjem, dogajanjem romana in snemalnimi prizorišci. Seminaristi so si v okviru popoldansko-vecernega programa film Cvetje v jeseni tudi ogledali. Letošnjo ekskurzijo je v sodelovanju s predsednico seminarja pripravila in koordinirala Ana Prevc Megušar. Ekskurzija je potekala v soboto, 5. 7., priceli smo jo v Ško.i Loki z ogledom mestnih znamenitosti, na gradu nas je sprejel župan mesta, fakultativno pa si je bilo možno ogledati tudi kapucinski samostan in faksimile Ško.eloškega pasijona. Pot smo nadaljevali na Visoko, kjer smo imeli med drugim tudi demonstracijo izdelovanja ško.eloških kruhkov. Nato pa smo podobno kot literarna junaka Janez in Meta »romali« na Malenski vrh, kjer nas je pozdravil župnik, vašcani pa so pripravili prigrizke iz domacih dobrot. Obcudovali smo razgled po Poljanski dolini ter improvizirano zaigrali nekaj odlomkov iz romana, ucenca glasbene šole pa sta nam na citre in violino zaigrala vodilno melodijo iz filma Cvetje v jeseni. Ekskurzijo smo zakljucili v Crngrobu, kjer smo imeli vecerjo in glasbeni program. Udeleženci so bili z ekskurzijo zelo zadovoljni (ocena 4,47, lani 4,44, predlani 4,42). Ekskurzije se je udeležilo tudi vec lektorjev in profesorjev. 2.8 Razstava knjižnih novosti Strokovni program seminarja je tudi letos dopolnjevala razstava knjižnih novosti s podrocja slovenskega jezika in literature (tako strokovnih kot leposlovnih), ki jo je pripravila vodja knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko FF UL Anka Sollner Perdih in so si jo udeleženci ogledali v okviru lektorskih skupin. Prav tako je ob vsakokratnem predavanju v posebni vitrini predavalnice razstavila dela aktualnega predavatelja, kar je vzbudilo precej pozornosti pri udeležencih in dodatno motiviralo predavatelje. 3 Organizacija in financiranje 3.1 Bivanje Udeleženci so letos tretjic zapored bivali v Dijaškem domu Vic. Ocenili so ga z boljšo povprecno oceno kot v preteklih letih (4,17), najvec pripomb pa je bilo še vedno na cistoco kopalnic, nekatere je motila oddaljenost od centra mesta, hrup, slaba internetna povezava ipd. Po drugi strani pa so nekateri udeleženci pohvalili sobe in obilen zajtrk. 3.2 Organizacija seminarske prireditve Za neposredno organizacijo seminarske prireditve sta letos skrbela Damjan Huber in mag. Mojca Nidorfer Šiškovic z ekipo zavzetih asistentov, to so Andraž Jež, Petra Juric, Nataša Medvešek, Valentina Novak in Maja Starc. Razen mag. Mojce Nidorfer Šiškovic je bila organizacijska ekipa v celoti sestavljena iz novih clanov, kar pa se pri organizaciji ni poznalo, saj je bila ta letos ocenjena še za malenkost višjo oceno kot pretekla leta, in sicer organizacija na splošno z oceno 4,78 (lani 4,7, predlani 4,57) in delo organizacijskega osebja z oceno 4,78 (lani 4,68 in predlani 4,6). K uspešni izvedbi so pripomogli tudi delavci in delavke Filozofske fakultete. 3.3 Medijska pozornost Seminar je bil deležen precejšnje medijske pozornosti (a nekoliko manjše kot v preteklih dveh letih, domnevamo, da je na manjšo pozornost medijev vplivalo sovpadanje seminarja s koncem predsedovanja Slovenije EU). 30. 6. je bil objavljen daljši intervju s predsednico v casniku Delo, na radiu Val 202 pa pogovor s predsednico seminarja. 1. 7. je bila objavljena informacija o zacetku seminarja in udeležencih v casniku Dnevnik. 11. 7. je bil na RTV SLO v Odmevih (Kultura) prikazan prispevek o zakljucku seminarja, izjave udeležencev in predsednice. Novica o seminarju je bila objavljena tudi v reviji Slovene Studies, Kroniki Slavisticnega društva Slovenije in Glasoffilu, glasilu FF, kratka predstavitev zbornika je bila objavljena v reviji Jezik in slovstvo. 3.4 Financiranje Seminar je v veliki vecini financiralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v okviru Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji (2004–2008) in preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. skrbi za slovenšcino. Poleg tega je tudi letos Mestna obcina Ljubljana sofinancirala najem dvorane za otvoritev seminarja, casopisni hiši Delo in Dnevnik pa sta za udeležence SSJLK vsak dan pošiljali po dvajset brezplacnih izvodov svojih dnevnikov. V okviru celodnevne ekskurzije nam je Obcina Ško.a Loka omogocila brezplacen ogled Ško.eloškega gradu, nekaj sredstev SSJLK pa se je nateklo še od kotizacij udeležencev. 4 Sklep Seminar je visoko kakovostna strokovna prireditev, o cemer nas vsako leto znova prepricajo udeleženci s svojimi pohvalami in podatki v anonimnih anketah. Še naprej se kaže potrebnost in smiselnost prirejanja SSJLK kot nepogrešljivega osrednjega slovenisticnega dogodka, namenjenega predvsem tujim študentom slovenistike kot tudi vsem tistim, ki se s slovenšcino na tak ali drugacen nacin strokovno ukvarjajo. S predstavitvijo domacih novosti pa seminar edinstveno bogati tudi slovensko strokovno prizorišce in postaja pomembna možnost strokovnega uveljavljanja mladih. Žlahtnost tradicije se je smiselno povezovala z novimi iskanji in usmeritvami, slovenisticni oddelek in Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pa prek predavateljev in mladih raziskovalcev z drugimi izobraževalnimi, raziskovalnimi in kulturnimi ustanovami ter samostojnimi raziskovalci. V kratkem casu trajanja seminarja se med udeleženci in vsemi nastopajocimi vzpostavijo številni stiki, ki se nadaljujejo tudi po koncu seminarja, med študijskim letom: naj bodo to prevajalske delavnice, izmenjave študentov in profesorjev, povezovanja v okviru podiplomskega študija, gostovanja slovenskih umetnikov v tujini ipd. Najdragocenejše pa je to, da se na seminarju kljub intenzivnemu delu dobro pocutimo vsi: organizatorji, predavatelji, lektorji in seminaristi. To je jamstvo, da bo seminar tudi vnaprej plodno razširjal vednost o slovenšcini in slovenski kulturi v svetu. Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Porocilo o delovanju lektoratov na 44. SSJLK doc. dr. Đurda Strsoglavec 1 Test, razvršcanje v skupine Za letošnji seminar so test pripravili na Centru za slovenšcino kot drugi/tuji jezik in ga zaceli pošiljati v zacetku marca. Prvi rešeni testi so se zaceli na Center vracati v zacetku maja, zadnje teste pa smo prejeli proti koncu junija. Teste sem pregledovala v treh vecjih sklopih, zamudnike pa sproti. Obvešcanje udeležencev o tem, ali se udeležijo seminarja že v predtednu (zacetniki) ali pridejo na seminar za dva tedna (nadaljevalci, izpopolnjevalci), je bilo pravocasno. Pri razvršcanju udeležencev v skupine so bile koristne tudi informacije o tem, ali so že bili na seminarju (in v kateri skupini) in kateri ucbenik so uporabljali takrat ali pa na svojih lektoratih (slednje informacije niso posredovali vsi, ker pa je to zelo uporabna informacija, bo treba vprašanje o tem, kateri ucbenik uporabljajo na lektoratu na svoji fakulteti, uvrstiti v test), koliko casa in zakaj se ucijo slovenšcine ter njihove želje – našteto je bilo v posameznih tockah zajeto na koncu testa. Pri razvršcanju udeležencev izpopolnjevalcev (Splošna, Literarna in Jezikoslovna izpopolnjevalna skupina) smo upoštevali njihove strokovne interese, kot so jih zapisali na testu ali na prijavnici. Zacetnike smo, kot vsako leto, v spremnem dopisu posebej opozorili, da morajo potrditi svoj prihod v predtednu oziroma sporociti, ce v predtednu na seminar ne morejo priti. Ko smo ta obvestila prejeli, se je tudi letos izkazalo, da veliko zacetnikov ne bo prišlo v predtednu, zato smo morali racunati na Zacetno dvotedensko skupino (takšne so nekajletne izkušnje in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje). Pri razvršcanju smo upoštevali tudi število udeležencev v posameznih skupinah: zgornja meja je bila 13 udeležencev v skupini; te meje letos ni presegla nobena skupina. Udeleženci so bili prvi dan še dodatno ustno testirani tako v predtednu kot v prvem tednu seminarja. Treba bo poenotiti nacin testiranja in kriterije posameznih spraševalcev, kajti ustno testiranje mora dati dokoncno sodbo o tem, v katero skupino bomo koga uvrstili (seveda je iluzorno pricakovati, da bodo vsi udeleženci zadovoljni z uvrstitvijo v skupino – veliko jih ima namrec precej napacno predstavo o svojem znanju slovenšcine in posledicno o tem, v kateri skupini bi morali biti, kar povzroca nepotrebno nejevoljo in še dodatno obremenjenost lektorjev, ki imajo v skupini nezadovoljne udeležence). 2 Nabor lektorjev Kot je bilo v navadi že v prejšnjih letih, smo k sodelovanju pisno povabili vse lektorje, ki so na seminarju sodelovali prejšnja leta, vabilo pa je bilo objavljeno tudi na forumu lektorjev v tujini. Sprejeli smo 15 lektorjev in jih vkljucili v ekipo, ki je bila vecinoma razporejena v skladu z željami, strokovnimi interesi in razpoložljivostjo lektorjev (zaradi razlicnih vzrokov smo imeli precej težav z oblikovanjem dokoncne ekipe lektorjev; kot vodja lektorjev sem zaradi nezadostnega števila lektorjev izvajala tudi konverzacijo; skupina Izpopolnjevalna jezikoslovna je imela dva lektorja; skupina Nadaljevalna 3 pa zaradi spleta nesrecnih okolišcin tri lektorje, saj smo zaradi bolezni prve lektorice morali najti zamenjavo tako za lektorat kot za konverzacijo). 2.1 Lektorske skupine 2.1.1 Predteden Foneticne vaje: Hotimir Tivadar Zacetna 1: Nataša Hribar Zacetna 2: Eva Šprager Zacetna 3: Barbara Šarec Iskra 2.1.2 Dvotedenski termin Foneticne vaje: Hotimir Tivadar Zacetna dvotedenska: Laura Fekonja Nadaljevalna 1: Rada Lecic Nadaljevalna 2: Andreja Ponikvar Nadaljevalna 3: Sanja Pirc, Đurda Strsoglavec, Slavo Šerc1 Nadaljevalna 4: Urška Kerin Nadaljevalna 5: Andrej Šurla Nadaljevalna 6: Silva Kastelic Izpopolnjevalna literarna: Urška Perenic Izpopolnjevalna jezikoslovna: Helena Kuster, Hotimir Tivadar Izpopolnjevalna splošna: Tatjana Jamnik 2.1.3 Konverzacija v dvotedenskem terminu Zacetna 1: Silva Kastelic Zacetna 2: Laura Fekonja Zacetna 3: Đurda Strsoglavec Zacetna dvotedenska: Andrej Šurla Nadaljevalna 1: Nataša Hribar Nadaljevalna 2: Tatjana Jamnik, Slavo Šerc Nadaljevalna 3: Slavo Šerc, Tatjana Jamnik2 2.2 Foneticne vaje Foneticne vaje je vodil Hotimir Tivadar. Vaje so bile za zacetnike in prve tri nadaljevalne skupine obvezne, za vse druge udeležence pa izbirne. Zacetniki so imeli v predtednu dvakrat po dve uri vaj (od 13.30 do 15.30), v naslednjih dveh tednih pa so se lahko prijavili na dodatne ure. V dvotedenskem delu seminarja so se foneticne vaje zacele ob 8.15, koncale pa ob 9.30 (skupaj 75 minut). Zanje so se udeleženci prijavili vnaprej na list na oglasnem panoju, nato jih je vodja foneticnih vaj razporedil v skupine po svojih kriterijih. Na neobvezne foneticne vaje je prišlo okrog 40 udeležencev, vecinoma vsi po dvakrat. Vodja foneticnih vaj v porocilu navaja nekaj konkretnih predlogov za izboljšanje organizacije in poteka foneticnih vaj: 1. Fonolaboratorij se je pokazal za zelo ustreznega. Treba bi bilo posneti še vec pripravljenih vaj za zacetnike, kar bi omogocilo ucinkovitejše in tudi hitrejše ucenje slovenskega knjižnega govora (priprave gradiva že potekajo). Študentje bi tako lahko sami vadili posamezne za njih težavne foneme, utrjevali naglas, intonacijo … 2. Za vse skupine bi bilo potrebno vec ur, ki bi bile namenjene utrjevanju snovi, ki je predstavljena v zacetni uri, saj se npr. z zacetniki srecamo samo še en dan. Mogoce bi bilo dobro za zacetnike, ce želimo fonetiko res okrepiti, nameniti še nekaj ur v naslednjih dveh tednih v popoldanskem casu (mogoce bi lahko potem vkljucili tudi nadaljevalce). S povecanim številom skupnih ur bi bilo možno bolj individualno, in s tem tudi kvalitetnejše delo. 3. Pri foneticnih vajah bi bilo smiselno nadaljevati trud za oblikovanje jezikovno enotnejših skupin, npr. italijanska (romanska), germanska, slovanska, tudi pri zacetnikih, kar pa bo verjetno zaradi razlicnega predznanja seminaristov zelo težko. To smo uresnicili pri nadaljevalnih skupinah, a bi to ob vecjem številu ur lahko še bolje udejanili. 3 Predavalnice, pripomocki, ucbeniki Lektorati in konverzacija so potekali v ustrezno velikih in hladnih ter nehrupnih predavalnicah FF, kakršne so vse, ki jih uporabljamo za lektorate in konverzacijo, razen treh ucilnic v prizidku, zato predlagam, da za te tri skupine – N1, N2, N3 – najdemo druge, ustreznejše ucilnice. Lektorjem so bili na voljo razlicni pripomocki: TV + video ali dvd, radio, racunalnik, videokamera, projektor, grafoskop, racunalniška predavalnica, plakati in barvni flomastri. Na voljo so imeli tudi ucbenik, ki so ga uporabljali kot osnovnega (pri izbiri ucbenika je bila v pomoc tudi informacija iz testa o tem, kateri ucbenik je udeleženec že uporabljal, žal pa lektorji pogosto niso imeli informacije o tem, kateri ucbenik (ucbenike) so udeleženci uporabljali na lektoratu na svoji fakulteti – v test je treba uvrstiti tudi vprašanje o tem). Poleg lastnega gradiva so lektorji uporabljali tudi naslednje ucbenike: Andreja Markovic idr.: Slovenska beseda v živo; Nataša Pirih Svetina in Andreja Ponikvar: A, B, C … 1, 2, 3, gremo; Metka Cuk, Marjanca Mihelic, Gita Vuga: Odkrivajmo slovenšcino; Hermina Jug Kranjec: Slovenšcina za tujce; Ina Ferbežar in Nataša Domadenik: Jezikovod; Andreja Markovic idr.: S slovenšcino nimam težav. Marja Bešter in Ljubica Crnivec: Povej naprej; Ljubica Crnivec: Slikovno gradivo za Slovensko besedo v živo; Metka Cuk idr.: Vaje iz slovenšcine (Prirocnik za tujce); Metka Cuk: Za zacetek; Rada Lecic: Prepletenke; Rada Lecic: Igraje do znanja slovenšcine; Mateja Pezdirc Bartol: Literarna sestavljanka; Nataša Pirih Svetina: Slovenšcina na koncu jezika; Mojca Schlamberger Brezar: Ucimo se slovenšcino III. 4 Lektorski sestanki Lektorska ekipa je bila s precejšnjimi težavami dokoncno oblikovana proti koncu junija. Na prvem sestanku 20. 6. 2008 je predsednica SSJLK predstavila temo seminarja, predavanja in jutranje tecaje, spremljevalni program in organizacijo. Lektorji so bili posebej povabljeni k temu, da bi skupaj s svojimi skupinami pripravili nekaj tock (npr. kratka dramska predstava) za zakljucno prireditev. Opozorili smo jih tudi na to, da bi bilo dobro, ce bi temo letošnjega seminarja, kolikor je le mogoce, vkljucevali v svoje ure, da bi bila prireditev še enovitejša celota lektoratov, predavanj in popoldansko-vecernih dogodkov. Na prvem sestanku so bili seznanjeni tudi s potekom foneticnih vaj, ekskurzij, individualno konverzacijo, delom asistentov in obveznostmi ter placilom, dobili pa so tudi mape z gradivi, testi in seznamom udeležencev. V predtednu smo se z lektorji dobili v ponedeljek ob 8.30, dodatno še v sredo ob 11.00, v prvem tednu dvotedenskega termina pa z dvotedenskimi lektorji v ponedeljek ob 8.30. Drugi sestanek s predsednico, vsemi lektorji in asistenti, t. i. delovno kosilo, je bil v torek, 8. 7. 2008, ob 14.15. Vodja lektorjev sem bila v seminarski pisarni vsak dan od 8.30 oziroma 9.00 naprej in sem lektorje seznanjala s popoldanskim dogajanjem in drugimi sprotnimi informacijami, ravno tako sem bila lektorjem in udeležencem na voljo v casu odmorov ter po lektoratih oziroma konverzaciji/predavanjih. Sprotno obvešcanje in sodelovanje »vseh z vsemi« (vodja lektorjev, strokovni sodelavec, lektorji, asistentje, predsednica seminarja) je pripomoglo k hitremu reševanju težav in gladkemu poteku lektoratov (kljub rošadam zaradi višje sile) ter vseh drugih dejavnosti. Pohvaliti moram strokovnega sodelavca Damjana Huberja, ki je svoje delo, ne glede na to, da se je v tej vlogi znašel prvic, obvladoval na izjemno visoki strokovni in organizacijski ravni, kar je bilo v veliko pomoc tako lektorjem kot udeležencem. 5 Individualna konverzacija Za individualno konverzacijo so poskrbeli študentje slovenistike in slavistike oziroma seminarski asistentje. Udeleženci so se k tej obliki izpopolnjevanja slovenšcine lahko prijavili pri lektorjih ali se vpisali na seznam na oglasnem panoju. Letos je bilo zanimanja za individualno konverzacijo neverjetno veliko, predvsem zato, ker so se zanjo zanimali tudi udeleženci izpopolnjevalnih skupin. Vsem smo poskušali ustreci, kar pomeni, da so bili asistentje zelo obremenjeni (zato so nekateri v anketi dobili zelo kontradiktorne ocene – ciste 5 ali ocene, nižje od 3,5). Soglasno smo ugotovili, da bo treba v prihodnje institucijo organizirane individualne konverzacije omejiti oziroma drugace organizirati, vsekakor ne more biti namenjena izpopolnjevalcem, ki si poleg vsega izberejo še temo konverzacije (npr. absolutno neprimerne poglobljene jezikovne in jezikoslovne teme). Kriterije za individualno konverzacijo bo treba doreci. 6 Obveznosti lektorjev Projekcije in porocila so lektorji povecini oddali v dogovorjenem roku (projekcije do sredine predtedna oziroma 1. tedna seminarja, lektorska porocila pa do 1. 9. 2008), ravno tako so vsi opravili enkratno dežurstvo, vecina se jih je dejavno udeležila spoznavnega športno-kulturnega popoldneva (manjkajoci so izostanek vnaprej opravicili) in ekskurzije, vecina se jih je udeležila tudi zakljucne prireditve seminarja. Lektorji so na delo prihajali tocno in pripravljeni, vzdušje v lektorski zbornici je bilo dobro (o cemer porocajo tudi lektorji). 7 Povzetek lektorskih porocil Po porocanju lektorjev so bile dokaj heterogene skupine Zacetna 1, Zacetna dvotedenska in Zacetna 3. Že vnaprej smo pricakovali, da bo razmeroma nehomogena skupina Zacetna dvotedenska, katere udeleženci se zaradi neudeležbe v predtednu (cetudi so prihod povecini potrdili3) ne morejo vec vkljuciti v zacetne tritedenske skupine, za nadaljevalne skupine pa imajo še premalo znanja. Razlicnostim v takšnih skupinah so se lektorji uspešno prilagodili z delom v skupinah in parih, prerazporeditvijo vlog in predvsem z dobrim obcutkom za preseganje tovrstnih ovir na nikogaršnjo škodo, kar seveda zahteva veliko spretnosti, potrpežljivosti in empatije. Lektorji, ki so vodili lektorat, in lektorji, ki so vodili konverzacijo, so med seboj sodelovali in se dopolnjevali. Program, kot so si ga zastavili v projekciji, je vecina lektorjev izpeljala, vendar s prilagajanjem skupinski dinamiki in tudi z dodatnimi vajami za posameznike v skupini. Lektorji izpopolnjevalnih skupin porocajo, da so se pri zacetni uri seznanili z željami udeležencev (to sicer velja za vse skupine, za izpopolnjevalne pa prav izrazito) in nato skušali program lektorata tem željam prilagoditi. Sicer pa lektorji porocajo o zelo dobrem sodelovanju udeležencev, njihovem aktivnem odzivanju in motiviranosti ter zadovoljstvu z delovnimi pogoji, organizacijo in spremljevalnim programom. Iz porocil je razbrati tudi dobro pocutje lektorjev, za kar ima veliko zaslug za seminar že tradicionalno sprošceno, ceprav delovno vzdušje, ter zadovoljstvo z delom strokovnega sodelavca Damjana Huberja in vodje lektorjev. V tockah 7.1, 7.2 in 7.3 citatno povzemam komentarje iz lektorskih porocil. 7.1 Konkretno pohvaljeno 1. Kar zadeva prvo ekskurzijo na Trubarjevo domacijo, se mi je zdela zelo zanimiva, študentje pa so bili še posebej navdušeni nad delavnico, na kateri so si lahko izdelali vsak svojo miniaturno knjigo. 2. Posebej bi rada pohvalila literarni vecer z Janezom Škofom, na katerem nas je igralec navdušil s cisto posebno interpretacijo pesmi Daneta Zajca. Ta vecer je bil pravi literarni užitek. 3. Svojevrstna presežka sta bila gledališko popoldne z Gašperjem Ticem in glasbeno-pesniški projekt Janeza Škofa; zelo dobro je bilo tudi, da smo seminariste zastonj popeljali v muzej(e) in na veliko razstavo slovenskega likovnega impresionizma ter na tradicionalne tematske sprehode po Ljubljani. 4. Pohvale prizadevni vodji lektorjev, tajniku Seminarja in asistentom, da so ustregli vsem našim muham. 7.2 Konkretno pograjano 1. Glede celodnevne ekskurzije imam pripombo nad obiskom Ško.e Loke, kjer nas je pozdravil tamkajšnji župan. Njegove besede so bile prevec politicno in lokalno obarvane, tako da naših študentov niso popolnoma nic zanimale. V prihodnje bi morali biti bolj pozorni pri izbiri govornikov, saj za sprejem tujcev niso primerni ravno vsi. 2. Motilo me je, da smo bili lektorji v domu skupaj s študenti. Tako se mi je zgodilo, da je bila moja soseda ravno moja študentka iz Brna. In skupno tuširanje – ko veš, da boš potem še celo leto doticnega/doticno ucil – ni ravno prijetna stvar. 3. Zdi se mi, da uvrstitveni test ni najbolje razlocil udeležencev glede na njihovo predznanje oz. jezikovno zmožnost. V test bi bilo smiselno vkljuciti nekaj nalog, s katerimi bi udeleženci pokazali svoje produktivno znanje slovenšcine, saj izkušnje kažejo, da marsikateri udeleženec doseže veliko število tock na racun razumevanja ali ugibanja danih odgovorov, sam pa oblike ne zna tvoriti. 4. Anketa je preobsežna in naj se ne izvaja na koncu (predvsem kar zadeva predavanja, izbirne tecaje in parado mladih). 5. Za dinamiko skupine je zelo dobro, da jih ves cas trajanja tecaja uci isti lektor, zato je mojo skupino zamenjava konverzacijskega lektorja precej zmotila. 6. Ni bilo flomastrov za belo tablo. 7. Vse se je prevec vrtelo okrog Cvetja v jeseni. 8. Morda je bila nekoliko pretirana stopnja osredotocenosti na rdeco nit seminarja, Tavcarjevo Cvetje v jeseni. Glede tega se mi zdi, da so nekatere aktivnosti (predvsem ekskurzija s precej utrujajocim gozdnim vzponom, ki je nekaj seminaristk precej namucil) verjetno bolj zanimale Slovence kot tujce, ki jim pac Tavcarjeva literatura sama na sebi ne predstavlja takšne vrednote kot nam. 9. Ob Petelinjem zajtrku ni bilo nic z napovedanimi podnapisi v knjižni slovenšcini. 10. Za precej neposreceno se je izkazalo srecanje s slovenskim politikom, ki pa je bilo – kolikor mi je znano – v naš program naknadno uvršceno bolj kot usluga organizatorjem Poletne šole. 11. Odnos vratarskega osebja v DDV-ju je neprimeren – vzvišen, pokroviteljski in vcasih tudi žaljiv. 7.3 Konkretni predlogi 1. V preizkus znanja naj se v bodoce vkljuci tudi vprašanje o uporabi ucbenikov na lektoratih po tujini. 2. Nujno je treba priskrbeti vec CD-predvajalnikov. 3. Zakljucna prireditev se mi je zdela malo predolga, zato predlagam, da bi naslednjic podelitve potrdil in zahvale izvedli kar v okviru samih lektoratov. 4. Dobrodošel bi bil kakšen prirocnik za ure konverzacije. 5. Vse skupine – tudi višji nadaljevalci – naj imajo konverzacijo (oz. vsaj možnost le-te). To pa iz cisto preprostega razloga – velikokrat so študentje zelo vešci v pisanju in dobro obvladajo slovnico, medtem ko jim pogovarjanje v slovenšcini ne gre najbolje. In ravno dva tedna konverzacije bi jim morda dala prepotrebno samozavest za ustno izražanje v slovenšcini. 6. Predlagam, da bi na Centru za slovenšcino kot drugi/tuji jezik za potrebe lektoratov pripravili nekaj tiskanih (plastificiranih) plakatov z razlicnimi slovnicnimi oblikami, ki bi jih lektorji lahko uporabljali pri pouku. Plakati za razlicne ravni znanja slovenšcine, s katerimi bi kakovost tecajev dvignili še na višjo raven, bi bili odlicen didakticni pripomocek. 7. V test je treba uvrstiti vprašanje o ucbenikih, ki so jih udeleženci uporabljali za dosedanje ucenje slovenšcine; predlagam, da bi se vstavile slike naslovnic ucbenikov, udeleženci pa bi oznacili, katere so že predelali (študetje se naslovov namrec redko spomnijo). 8. Številcne ocene od 1 do 5 v anketah bi bilo treba spremeniti v opisne (zelo dobro, dobro, zadovoljivo, nezadovoljivo). 9. Veliko študentov si želi imeti možnost udeležbe tako na urah konverzacije kot na predavanjih (to dvoje naj ne bi bilo v istem terminu). 10. V dijaškem domu naj ne stanujejo skupaj govorci istih jezikov. 11. Zakljucna prireditev naj bo na prostem. 12. Meni se zdi zanimiva ideja, da je ekskurzija tematsko obarvana, ker prinaša nekaj novega in gre za malo drugacen pristop, ki sem ga opazila in zacutila tudi sama, ki že vec let delam na seminarju. Zdi pa se mi, da za udeležence, ki pridejo prvic, niti ni nujno, da je vse ubrano na isto temo, ker je pomembno, da dobijo cim širši in cim bolj razlicen pogled na Slovenijo in slovenšcino. 13. Vsekakor je bilo dobro tudi to, da so dobili tudi udeleženci t. i. nadaljevalnih skupin možnost za dodatne foneticne vaje in celo individualne konverzacije. 8 Povzetek ankete udeležencev seminarja Razvrstitev v skupine je bila v anketi ocenjena s 4,56. Dodatne zamenjave skupin smo na (utemeljeno in upraviceno) željo nekaterih udeležencev opravili v prvih treh dneh seminarja. Tudi letos moram povedati, da si je nekaj udeležencev zelo želelo v višjo ali izpopolnjevalno skupino, ne glede na znanje, ki nikakor ni bilo na ravni njihovih želja po višji skupini (to bo ocitno praksa tudi v prihodnje – kaj storiti?). Lektorati so bili tudi letos ocenjeni visoko: skupna splošna ocena lektoratov je 4,74, skupna splošna ocena metod poucevanja je 4,61, skupna splošna ocena vkljucevanja ustreznih tem v lektorate je 4,68, skupna splošna ocena spodbujanja in stika s strani lektorjev pa 4,65. Ocena foneticnih vaj je pri zacetnikih 4,72, pri nadaljevalcih pa 4,48. Z izjemo dveh lektorjev (pri konverzaciji) noben lektor ni dobil nižje splošne ocene kot 4, kar sedem jih je dobilo oceno, višjo od 4,5 (štirje lektorji celo cisto 5). Udeleženci zacetniki so ocenili, da svojega znanja v 6 % niso izboljšali, 44 % jih je svoje znanje izboljšalo precej, 50 % pa veliko. Udeleženci nadaljevalci so ocenili, da so svoje znanje v 4 % izboljšali za malo, 64 % jih je svoje znanje izboljšalo precej, 32 % pa veliko. Udeleženci izpopolnjevalci so ocenili, da so svoje znanje v 26 % izboljšali za malo, 43 % jih je svoje znanje izboljšalo precej, 31 % pa veliko. Ob statisticnih podatkih niso zanemarljivi tudi številni komentarji, ki jih iz anket udeležencev citatno povzemam v tockah 8.1, 8.2 in 8.3. 8.1 Konkretno pohvaljeno Dobro so organizirali seminar, želim vse najboljše, Damjan Huber dobro je napravil; najbolj všec mi je bila ekskurzija in popoldansko-vecerni program; ljudje in vse, kaj smo skupaj delali! + BACHUS!!! Profesorici in kako ucita (Barbara, Đurda), dobra volja, osebe, in da ljudje so iz vseh države; organizacija. Lektori, odlicni so! Najbolj všec mi je konverzacijo; lektorati z Evo Šprager in ekskurzije; atmosfera, sprehod po Ljubljani (literarno), vstop škofa, seminarna kavarna; profesori, Ljubljana, program, prijatelja; družba na seminarju, lektorati su bili najboljši in foneticne vaje. Odlicna organizacija! Nismo imeli casa za dolgcas; tecaj s Andrejo Ponikvar; mi je najbolj všec organizacijo in predvsem profesorco in skupino (Kastelic); veliko priložnosti govoriti po slovensko; tim ki je delal na seminarja je bil zelo dober in organiziran. Posebej bi izpostavil trud Đurde Strsoglavec, Petre Juric in Damjana Huberja; lektorske vaje (Šurla); izbirni tecaj pri I. P. Novak; lektorske vaje (Jamnik); srecanje z imenitnimi predavatelji, ki jih drugace ne bi srecali; lektorat (Perenic); v celoti posrecen seminar; zanimiv in koristen izbirni tecaj Jane Zemljaric Miklavcic; lektorat z dr. Tivadarjem. 8.2 Konkretno pograjano Ni pralnice! Program, da bi razpored narejen tako da bi lahko šli tudi na predavanja; na žalost je naša lektorica Sanja zbolela in smo zato imeli zelo veliko razlicnih lektorjev – to se mi ne zdi zelo dobro; foneticnih vaj je bilo zelo malo; hvaležna sem bila, ce so predavatelji razlocno govorili; soba je bila umazana, ce sem prišla, in tudi tuš in wc niso bili dobro cistiti; prevec ljudi na 1 WC, slaba internetska veza, stari namještaj, predalec od fakulteta; toaletni papir je manjkal. Individualna konverzacija ni bila individualna. Smo bili 4 – 2 zacetnika in 2 nadaljevalca; vecerni program, vsako leto je isto; mislila sem, da bo bolj poudarjeno za govorjenje; predavanja in konverzacija so potekale istocasno. 8.3 Konkretni predlogi Boljše da foneticne vaje se delaje na zacetku seminara … seveda za zacetnike!! Make »testiranje« longer and fair. If I had paid for the seminar, I would go to a lawyer and demand half of the money back. Raspored oblikovan na tak nacin, da bi lahko obiskovali predavanja; pri programu bi bilo bolj konverzacijo; dodal bi: druge ekskurzije (eg. v Etnografski muzej i.t.n.), sprehod po Ljubljani delal bi v zacetku seminarja (2. ali 3. dan), prva sobota (brez ekskurzije) morala bi biti prosta, brez tecaja …; foneticne vaje morejo biti v manjših skupinah; mislim, da potrebujemo vec foneticnih vaj, ne samo dvakrat na seminar; med ekskurzijo morda vec prostega casa ko lahko delamo tisto kar želimo. Zakaj ni foneticnih vaj za nadaljevalce višjih skupin? Najboljši bi bil en drug dijaški/študentski dom (mogoce s pralnico), bolj cist; ekskurzije morajo biti bolj sprošcene; ukinila bi dva predavanja – dovolj je eno, obvezno konverzacijo za vse bi dodala. 9 Drugo Tudi letos je bilo zelo dobro sprejeto spoznavno popoldne, zato ga vsekakor velja ohraniti in mogoce tudi izpopolniti oziroma nadgraditi s športnimi disciplinami, ki se jih dejansko da izvajati. Odlicno sta že nekaj let sprejeti predvsem t. i. pevska in gledališka delavnica. Nekateri predlogi, tako lektorjev kot seminaristov, so povezani tudi s financami, zato bodo najbrž težje uresnicjivi, vendar menim, da za uresnicitev dobrih rešitev ne bi smelo biti težav. Nekatere grajane stvari so grajane upraviceno, nekatere pa ne (po mojem mnenju bolj kažejo na »razvajenost« udeležencev kot na kaj drugega), vendar sem jih v porocilo vkljucila zaradi objektivnosti. Opaziti je, da se nekatere graje ponavljajo iz leta v leto, npr. nezadovoljstvo z dijaškim domom. Za konstruktivno sodelovanje se zahvaljujem vsem lektorjem, ki so sodelovali na 44. SSJLK-ju, vsem asistentom in strokovnemu sodelavcu Damjanu Huberju (ki se je resnicno izjemno odrezal), predsednici seminarja Mateji Pezdirc Bartol pa za zaupanje, da me je izbrala za vodjo lektorjev. Vsebinska porocila Vsebinska porocila 1 V drugem tednu dvotedenskega termina je zbolela lektorica Sanja Pirc, ki je vodila lektorat v skupini Nadaljevalna 3. Dvakrat sem jo nadomešcala vodja lektorjev, trikrat pa Slavo Šerc. 2 Konverzacijo v skupini Nadaljevalna 3 je izvajal Slavo Šerc. Ko je po bolezni lektorice Sanje Pirc prevzel lektorat te skupine, ni mogel vec izvajati konverzacije s to skupino, zato jo je prevzela lektorica Tatjana Jamnik, ki je prej izvajala konverzacijo v skupini Nadaljevalna 2, Slavo Šerc pa je prevzel njeno skupino. Rešitev res ni bila ravno najboljša za udeležence, vendar je bila v tistem trenutku z razpoložljivo kadrovsko zasedbo edina izvedljiva. Vsebinska porocila Vsebinska porocila 3 S tem bo treba nekaj storiti, kajti praksa zacetne dvotedenske skupine se ponavlja že nekaj let. Predlagam, da se profil skupine dvotedenskih zacetnikov dorece. Vsebinska porocila Vsebinska porocila 27. simpozij Obdobja – Metode in zvrsti Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) doc. dr. Aleksander Bjelcevic 27. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja – metode in zvrsti z naslovom Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) je bil posvecen jezikovnim, literarnim, sociološkim, muzikološkim, umetnostnozgodovinskim in podobnim vprašanjem slovenske in slovanske reformacije 16. in zacetka 17. stoletja. Potekal je od 20. do 22. novembra 2008 v prostorih Univerze v Ljubljani v organizaciji Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. Organizacija simpozija Pri vsebinski in organizacijski zasnovi simpozija je sodeloval programski odbor, ki so ga sestavljali slovenski in tuji strokovnjaki za književnost, jezik, zgodovino, sociologijo, teologijo, muzikologijo in umetnostno zgodovino: dr. Nataša Golob (umetnostna zgodovina, Univerza v Ljubljani), dr. Zuzana Kákošova (slovakistika, Univerza Komenskega v Bratislavi), dr. Marko Kerševan (sociologija, Univerza v Ljubljani), dr. Michal Kopczyk (polonistika, Univerza v Bielsku-Biali), dr. Miran Košuta (slovenistika, Univerza v Trstu), dr. Zvonko Kovac (južna slavistika, Univerza v Zagrebu), dr. Irena Orel (slovenistika, Univerza v Ljubljani), dr. Jurij Snoj (muzikologija, UL in ZRC SAZU, Ljubljana), dr. Vid Snoj (primerjalna književnost, Univerza v Ljubljani), dr. Ciril Sorc (teologija, Univerza v Ljubljani), dr. Marko Stabej (slovenistika, Univerza v Ljubljani), dr. Peter Svetina (slavistika, Univerza Alpe Adria v Celovcu), dr. Marko Štuhec (zgodovina, Univerza v Ljubljani), dr. Božena Tokarz (slavistika, Šlezijska univerza v Katovicah). Simpozij so financno omogocili Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS po 57. clenu Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov, clanic univerz od l. 2004 do 2008, Mestna obcina Ljubljana in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Založba Izolit je poskrbela za mape, zvezke in pisala, ki so jih udeleženci prejeli skupaj s simpozijskim in informativnim gradivom, Informacijska pisarna za Slovenijo (Evropski parlament) pa je donirala brošure O slovenskem jeziku, ki so jo prejeli vsi referenti. Najvec zaslug za uspešen potek priprav na simpozij, za stike z udeleženci in za njegovo izvedbo imata strokovna sodelavca mag. Mojca Nidorfer Šiškovic in Damjan Huber, ki sta zavzeto in uspešno vodila vso organizacijsko ter tehnicno plat simpozija. Za celostno podobo prireditve pa je s tiskovnimi gradivi poskrbela urednica mag. Meta Lokar. Na prireditvi sta za udeležence skrbeli asistentki Valentina Novak in Maja Starc. Vsem imenovanim kolegom se za sodelovanje res iskreno zahvaljujem. Udeleženci simpozija Od vec kot 400 vabljenih strokovnjakov se je na simpozij prijavilo 67 udeležencev z 61 referati. Zaradi neustrezne tematike, ki ni bila povezana z reformacijo niti s 16. ali 17. stoletjem, sem zavrnil le eno prijavo. Kasneje je zaradi bolezni ipd. pred ali med prireditvijo udeležbo odpovedalo še devet referentov (k temu so manjkali še trije od tistih referentov, ki so referat najavili v paru). Predstavljenih je bilo torej 52 referatov s 54 referenti. Med 67 referenti jih je bilo 45 iz Slovenije in 23 iz tujine: 7 s Hrvaške (razen tradicionalnih stikov z Zagrebom smo navezali tudi stik z Zadrom), 4 iz Italije, 2 iz Rusije, po eden pa iz Ukrajine, Belorusije, Bolgarije, Makedonije, Srbije, Avstrije, Nemcije, Španije (Baskije) in ZDA. Vecina udeležencev je bila z univerz in inštitutov, nekoliko manj pa iz muzejev (Muzej Ormož, Zgornjesavski muzej ipd.), knjižnic in gimnazij. Število udeležencev je bilo podobno kot prejšnja leta, ceprav sem jih pricakoval precej manj. V letu 2008 je bilo namrec na temo Trubar, reformacija in humanizem vsaj še osem drugih simpozijev in konferenc (dve v Mariboru, potem na ZRC SAZU in v Slovenski matici v Ljubljani, po ena v Kopru, Tübingenu, Dunaju in Rimu). Naš simpozij je bil zadnji, pa vendar se ga je udeležilo 67 ljudi. Pri vsem tem me je presenetilo sledece: vecina naših razpravljavcev je bila seveda filologov; pri bežnem pregledu udeležbe na ostalih simpozijih sem dobil obcutek, da se s Trubarjem in reformacijo še vedno najvec ukvarjajo filologi, manj pa teologi, sociologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, muzikologi idr. Ceprav smo izrecno in poimensko vabili tudi kolege nefilologe, se jih je prijavilo le 15: šest zgodovinarjev (dr. Blaževic, dr. Blancato, dr. Cavazza, dr. Ciperle, dr. Mugerli, dr. Rajšp), dva sociologa (dr. Kerševan, dr. Škamperle), dva muzikologa (dr. Snoj, dr. Klobcar), dva etnologa (dr. Stanonik, dr. Jezernik), ena filozofinja (dr. Hedžet Tóth), ena umetnostna zgodovinarka (Menoni) in en pedagog (dr. Vidmar) ter noben teolog (res pa je, da so imeli teologi svoj simpozij na Gregoriani v Rimu). Z ljubljanske slovenistike se je prijavilo in nastopilo šest referentov, s sestrske slavistike dva (a sta nastop vmes odpovedala), z drugih oddelkov Filozofske fakultete pa relativno malo, le pet (z oddelkov za sociologijo, filozofijo, etnologijo in pedagogiko) oz. šest (kolega Snoj je delno zaposlen tudi na muzikologiji). Obisk predavanj je bil soliden. Toda tudi letos so bili slušatelji pretežno udeleženci sami, zunanjih je bilo manj kot pol. Študentov je bilo zelo malo. Temu po mojem mnenju prispeva tudi fizicna dislokacija od fakultete, redna predavanja na oddelku v casu simpozija in morda tudi to, da stavba Univerze daje vtis, da gre za zaprto dogajanje (novinarka TV Slovenije je dvakrat preverila, ali so predavanja resnicno odprta tudi za javnost). O simpoziju so pred in med prireditvijo porocala naslednja javna obcila: Delo (21. 11. 2008), TV Slovenija 1 (Dnevnik, 20. 11. 2008), Radio Europa 05 (31. 10. in 20. 11. 2008), na spletnem naslovu www.sta.si je STA 20. 11. 2008 objavila porocilo in slikovno gradivo z naslovom Danes simpozij o reformaciji na Slovenskem, kar so v enaki oz. nekoliko spremenjeni obliki 20. 11. 2008 objavili še drugi spletni mediji (na www.indirekt.si/novice/kultura in www.amis.net/portal je bil objavljen clanek z naslovom Na slavisticnem simpoziju poudarili vlogo Trubarja v zgodovini, na www.rtvslo.si/kultura in www.triera.net clanek z naslovom Obdobja o reformaciji na Slovenskem, na www.siol.net clanek z naslovom Danes simpozij o reformaciji na Slovenskem), v Dnevniku pa je bila 20. 11. 2008 objavljena informacija o zacetku simpozija. Nekaj fotografij s simpozija je objavljenih tudi na naši spletni strani www.centerslo.net/simpozij. Vsebinski koncept simpozija Tokratni simpozij je združil starejši koncept Obdobij, ki so od 1979 naprej obravnavala književnost, jezik in kulturo posameznih obdobij (npr. 16. stoletje, barok, razsvetljenstvo, romantiko itd. na Slovenskem), z novejšim konceptom po 1992, ki je namenjen znanstvenim metodam (historizem) in jezikovnim ter umetnostnim zvrstem (sonetu, romanu, narecjem itd.). Tematsko pa je zajel ne le Trubarja, ampak celotno slovensko reformacijo. Tu nam naceloma ni šlo le za obravnavo luteranske reformacije, kateri je pripadala glavnina naših iz 16. stoletja, ampak smo se hoteli posvetiti tudi cvinglijansko-kalvinisticni, radikalni oz. ljudski oz. anabaptisticni, tudi katoliški reformi oz. prenovi. Pri tem smo racunali, da bo problem delitve reformacije na vec struj oz. obstoj razlicnih reformacij ter problem katoliške prenove kot ene od reform(acij) ena od tem simpozija, vendar se z njo ni spopadel nihce od referentov. Da je ta tema zelo vznemirljiva, smo videli na oddelcnih sejah in kolegijih, kjer je bilo širjenje tematike protestantizma s podrocja filologije na podrocje sociologije, zgodovine, teologije itd. sprejeto z nekaj zadržki, še vec odpora pa je bil deležen predlog širjenja reform(acij)e na katoliško reformo in na 17. stoletje. Zato smo simpozij casovno omejili na protestantsko (in socasno katoliško) reformacijo 16. stoletja s podaljški v 17. stoletje. Tematsko jedro simpozija je bilo torej protestantska reformacija, katoliška prenova in humanizem pa sta bili stranski temi. Referenti so obravnavali skoraj vse slovenske oz. na Slovenskem delujoce in pišoce protestante 16. stoletja, mdr. Nemca Frischlina, od katolikov pa mdr. Sommaripo, Kastelca in Skalarjev rokopis. Ker smo reformo casovno zamejili z letom 1630 (Hrenova smrt), referati niso posegali v poznejšo protestantsko dejavnost v Prekmurju. Hrvaški kolegi so seveda obravnavali tudi hrvaške protestante (Konzula, Dalmato, Vlacica) in stike med obojimi, primerjalno so svoje referate zastavili tudi kolegi iz Ukrajine, Belorusije itd. Ko smo vabili na simpozij, smo predvideli naslednje tematske sklope: a) literatura, jezikoslovje in znanost o književnosti (jezikovna podoba besedil, nastanek standardnih jezikov pri Slovanih, primerjalna retorika in stilistika, prevajanje Biblije, interpretacija Biblije, književne vrste reformacijske književnosti, njihova literarnost in neliterarnost, recepcija reformacije v slovenskem leposlovju, recepcija reformacije v politiki in kulturi ipd.); b) glasba (Lutrovi pogledi na glasbo, protestantsko bogoslužje in glasba, glasba v stanovski šoli v Ljubljani, glasbeno življenje na Slovenskem v 16. stol. ipd); c) likovna umetnost 16. stoletja na Slovenskem; c) teologija, zgodovina, sociologija, filozofija (vrste reformacij in njihovi cilji, razlogi reformacij, stiki slovenskih in neslovenskih reformatorjev, teološka vprašanja slovenske reformacije, npr. soteriologija, zakramentalna teologija, liturgika, homiletika itd.; reformacijsko šolstvo, politicne ideje slovenskih reformatorjev, reformacija in nacionalna identiteta, odnos reformatorjev do vloge žensk v družbi, vpliv reformacije na moderni svet, poznejše ocene in vrednotenje slovenske reformacije ipd.). Od tega smo realizirali vecino jezikovno-literarnih tem, saj so bili udeleženci vecinoma filologi. Manj pa smo pokrili sociološko-filozofsko-teološki del programa ter muzikološki in umetnostnozgodovinski del. Referati so potekali plenarno (7 predavanj) in v dveh vzporednih sekcijah: ena sekcija je bila pretežno jezikoslovna in prevajalska (prb. 22 referatov), druga literarna in družboslovna ter biografska. V skladu s periodizacijsko usmerjenostjo simpozija je bila tematika in delovna metodologija zelo raznovrstna. Zgodovinarji in biografi so govorili o postopku konfesionalizacije luteranske cerkve na Slovenskem, širjenju protestantskih knjig iz Nemcije preko Goriške in Furlanije v Istro, Trubarjevem delu za tiskanje hrvaških knjig, Frischlinovem delovanju v ljubljanski šoli, slovenskih študentih na bazelski univerzi in njihovih stikih s švicarsko reformacijo, o Trubarjevem življenju v Nemciji in o tem, kaj se je v 16. stol. v Nemciji pisalo o današnjih slovenskih deželah in domnevnem hercegovskem izvoru Trubarjevega rodu ter tudi o predhodnikih reformacije v Ukrajini in na Poljskem (o sekti t. i. judaistov, židovstvujušcih). Sociologi in filozofi so govorili o sticišcih in nasprotjih med katoliki in protestanti v pojmovanju vere, o povezanosti protestantizma s kapitalizmom oz. modernizaciji družbe, o zasnovah modernega pojmovanja družbe pri Trubarju, pojmovanju vere pri sodobnem protestantskem teologu Tillichu. Muzikologi so govorili o funkciji slovenskih protestantskih pesmi oz. o njihovem položaju znotraj liturgije ter o Trubarjevem odnosu do cerkvene ljudske pesmi, umetnostna zgodovinarka pa o motivih postave in milosti (= gre za opozicijo dobra dela vs. božja milost, zastonjska dobrota) na freskah nekdanje kapele negovskega gradu. Jezikoslovni referati so govorili o Bohoricevi skladnji, žanrski podobi Trubarjevih pridig v primerjavi s sodobnimi pridigami na isto temo, vezljivosti, dvojini, trpniku, samostalniških manjšalnicah pri protestantih, o metaforicnem pomenu besede beseda, protestantski in poznejši katoliški verski terminologiji, o sestavljanju slovarja lastnih imen po Dalmatinovi Bibliji, pokrajinski razlicnosti zapisovanja slovenskih glasov v 16. stol., predlogu in predponi v, o danes nenavadnih oz. izginulih pomenih sicer znanih besed iz protestantskega repertoarja, prevajalskem soocanju s hebrejskim izvirnikom, primerjalno o formiranju knjižnega jezika pri Slovencih in Makedoncih, o prisotnosti glagolice na Slovenskem še v Sommaripovem casu kot posledici nadomešcanja slovenskih prestopniških duhovnikov s hrvaškimi duhovniki in o jezikovni podobi kajkavskih protestantskih knjig. Literati in etnologi o recepciji reformacije v slovenski zgodovinski pripovedi, v dramatiki in esejistiki ter pri zgodovinopiscih (od razsvetljenstva preko Tavcarja, Aškerca do Rožanca), o gemantricnih aluzijah na Trubarja in Bohorica v Prešernovih pesmih, periodizacijskih problemih (komparativno s špansko in baskovsko literaturo), literarnosti protestantskih in drugih starejših besedil in o protestantskih interpretacijskih nacelih. Dobili smo prvo literarnovedno analizo zelo obsežnega katoliškega Skalarjevega rokopisa iz sredine 17. stoletja. Didaktiki so govorili o poucevanju protestantske književnosti nekoc, danes in v bodoce oz. o šolskem vrednotenju reformacije in ne nazadnje o poucevanju slovenske reformacije na bolgarskih univerzah. Tematska in problemska raznolikost, raznolikost teorijskih in metodoloških pristopov, intenzivne diskusije in drobni diskusijski škandali so pokazali, da je reformacija, celo v nasprotju z mojimi lastnimi pricakovanji, še vedno precej neznano, tuje, intrigantno in konfliktno raziskovalno podrocje. Lahko recem, da je simpozij mocno presegel zacetna pricakovanja. Spremljevalne prireditve Na slovesni otvoritvi so nas pozdravili dekan Filozofske fakultete dr. Valentin Bucik, predstavnica Mestnega sveta Mestne obcine Ljubljana dr. Milena Mileva Blažic, predstojnica ljubljanske slovenistike dr. Boža Krakar Vogel in vodja Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik mag. Ina Ferbežar. Na vabilo se niso odzvali z Univerze in Vlade (kar lahko pripišemo vladni menjavi), vladno vrzel je s svojo aktivno prisotnostjo zapolnil dr. Janez Dular z Ministrstva za kulturo. Na otvoritvi je dr. Boža Krakar Vogel predstavila zbornik Obdobij 25 (Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode). K avtenticnemu vzdušju otvoritve simpozija je izredno prispeval slavisticni zbor Sinji orel (zbor študentov slavistike in slovenistike, ki ga vodi dr. Vanda Babic), ki je zapel Dalmatinov psalm in Trubarjevo pesem (Nu pujte, pujte, prvo pesem iz Katekizma 1550). V cetrtek so med vecerjo v gostilni Pod vrbo študentje Fakultete za humanisticne študije v Kopru odigrali dramski dialog Trubar in Vergerij. Za ta nastop se zahvaljujemo koprski dekanji dr. Vesni Mikolic ter študentom Matjažu Udovcu, Samuelu Friškicu in Marji Kovandi. V petek nas je zastonj gostil Narodni muzej Slovenije, kjer smo si ogledali razstavo Primož Trubar 1508–1586. V soboto smo ob 12.00 odšli na ekskurzijo na Turjak, Gradež (sušilnica sadja in hrane po starih receptih), Rašcico (knjigoveška delavnica) in Velike Lašce. Za sprejem v Trubarjevih krajih in za vodstvo se imamo mdr. zahvaliti naši diplomantki Nuši Dedo Lale. V cetrtek in v petek smo med glavnim odmorom udeležencem vrteli film o Trubarju z naslovom Pot, ki je bil premierno predvajan na TV Slovenija komaj mesec prej in za katerega se zahvaljujemo RTV Slovenija. Na Univerzi je bila vse tri dni na ogled razstava Trubarjevih tiskov in tiskov o Trubarju, ki jo je pripravila vodja naše knjižnice Anka Sollner Perdih s sodelavkami. Referenti in gostje so simpozij ustno zelo pohvalili, kar je lepo vidno tudi v izpolnjenih anketah (»Dobra organizacija in tematska povezanost prispevkov v sklope.«; »Odlicno organiziran simpozij! Prisrcna hvala! Želim organizatorjem zdravja in uspehov!«; »Pohvale za organizacijo.«; izpolnjenih je bilo 10 anket, povprecna ocena strokovnega programa, organizacije, vecerje, namestitve v gostišcu, ekskurzije, razstave itn. je razvidna iz ocen v prilogi). Na koncu se zahvaljujem vsem financerjem, referentom, organizacijskemu in programskemu odboru, da smo simpozij Obdobja 27 lahko tako prijetno in koristno izvedli. Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Anketa 27. simpozija Obdobja – povprecne ocene Damjan Huber Splošni vtis o simpoziju 4 Ocena strokovnega programa 3,89 Organizacija pred simpozijem 3,89 med simpozijem 3,78 Ustreznost vsebine mape za udeležence 3,89 Ocena spremljevalnega programa vecerja v Gostilni Pod Vrbo 3,6 ogled razstave v Narodnem muzeju 4 ekskurzija v Trubarjeve kraje 4 Ocena namestitve v gostišcu Pri Mraku 3,5 Štirje udeleženci, ki so izpolnili anketo, so se simpozija udeležili prvic, trije so bili na simpoziju drugic, eden tretjic, eden cetrtic in eden sedmic. Ocene: 1 – zelo slabo, 2 – slabo, 3 – dobro, 4 – zelo dobro. Prejeli smo 10 anket. Januarja 2008 je z delovnega mesta strokovne sodelavke Tecajev slovenšcine odšla Mojca Stritar, 1. marca 2008 jo je nadomestila Jana Kete Maticic. Zimsko šolo slovenskega jezika je v sodelovanju z vodjo lektorjev Tanjo Jerman vodila honorarna sodelavka Branka Gradišar, ki od oktobra 2008 ponovno polno sodeluje v programu. Vodja programa Tecaji slovenšcine Jana Zemljaric Miklavcic je bila bolniško odsotna do aprila 2008, s 1. oktobrom 2008 pa je zaposlena na novem delovnem mestu. Zacasno je vodenje programa prevzela Nataša Pirih Svetina. Pri organizaciji tecajev sodeluje tudi Petra Likar. Tecaje, namenjene otrokom oz. mladostnikom (Mladinska poletna šola in tecaji za koroške dijake), vodita in koordinirata Mihaela Knez in Damjana Kern. 4 Drugo 4.1 Tecaji za otroke in mladostnike Mladinska poletna šola Tri leta po tem, ko smo ob Poletni šoli za odrasle prvic organizirali tudi Mladinsko poletno šolo (za mlade od 13 do 17 let), ugotavljamo, da je bila odlocitev pravilna. Število udeležencev je v zadnjih treh letih narašcalo (2006: 71, 2007: 82, 2008: 90), odzivi na šolo so bili zelo dobri. Velik del udeležencev vsako leto predstavlja skupina maturantov iz Argentine, vsaki dve leti pa se poletne šole udeležijo tudi ucenci iz Kanade. Vecina udeležencev Mladinske poletne šole je štipendistov Zavoda RS za šolstvo oz. Ministrstva za šolstvo in šport ter Urada Vlade RS Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tecaji za koroške dijake Tecaja za dijake iz avstrijske Koroške sta bila v letu 2008 novost. Na pobudo asistenta za slovenšcino na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence, Mateja Klemna, smo februarja v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport in Zavodom RS za šolstvo in šport izvedli intenzivni tecaj slovenšcine za 46 njihovih dijakov. Pouk je bil namenjen pripravi na maturo. Dopoldne so bili ucenci deležni 4-urnega jezikovnega pouka, ki so ga izvajali lektorji Centra za slovenšcino, v popoldanskem casu (2 uri) pa je bil pouk literarno naravnan, in sicer so dijaki v obliki predavanj in delavnic spoznavali poglavja iz sodobne slovenske literature (dramatika, roman, kratka zgodba). Ob pouku so spoznavali tudi kulturno in družabno življenje v slovenski prestolnici. Konec maja smo podoben tecaj, spet ob financni podpori Ministrstva za šolstvo in šport oz. Zavoda RS za šolstvo in šport, izvedli tudi za 1. letnik dijakov Višje šole za gospodarske poklice iz Št. Petra. Na Deželnem šolskem svetu v Celovcu in tudi na obeh šolah so tecaja z navdušenjem sprejeli in uvrstili med redne dejavnosti tudi za prihodnja leta. Želja vseh je, da bi se v prihodnosti v tak nacin ucenja slovenšcine vkljucile še druge manjšinske šole. 4.2 Projekti Sodelavci Tecajev slovenšcine so tudi v letu 2008 koordinirali in sodelovali pri razlicnih domacih in mednarodnih projektih, ki potekajo v okviru Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik (Mini tecaj slovenšcine, Žepna slovenšcina, TOOL2). Projekt Lint se je zakljucil 1. 10. 2008. 4.3 Izvedba pilotnih tecajev v okviru projekta TOOL2 V okviru projekta TOOL2 (kombinacija ucenja slovenšcine v razredu in ucenja na daljavo s pomocjo interneta) smo izvedli tri pilotne tecaje. Prvi je potekal od februarja do marca, brezplacno se ga je udeležilo osem študentov, ki so v prvem semestru obiskovali Celoletno šolo oziroma Jutranji tecaj slovenskega jezika. Drugi pilotni tecaj smo spet brezplacno ponudili kot izbirni popoldanski tecaj v okviru Poletne šole slovenskega jezika. Udeležilo se ga je 8 študentov. Tretje pilotiranje pa je zajemalo celotno vsebino tecaja TOOL2 in je potekalo od novembra 2008 do februarja 2009. 4.4 Kreditne tocke V letu 2008 je Senat FF sprejel predlog kreditnega ovrednotenja vseh tecajev v naši ponudbi – ti so glede na dolžino, intenzivnost in število kontaktnih ur z uciteljem ovrednoteni z razlicnim številom kreditnih tock (od 3 do 12). 5 Usmeritve za prihodnost Skrb sodelavcev programa Tecaji slovenšcine je usmerjena v pridobivanje zadostnega števila udeležencev tecajev in v iskanje dodatnih možnosti pridobivanja sredstev za izvedbo razlicnih tecajev. Ponudbo svojih tecajev bomo v prihodnje poskušali cim bolj približati dejanskim potrebam udeležencev, zato nacrtujemo nekatere nove tecaje in delno reorganizacijo obstojecih. Prizadevali si bomo za širšo dostopnost naših tecajih in za njihovo odmevnost. V ta namen stalno posodabljamo naše spletne strani, pripravljamo pa tudi prenovljene brošure. Posebno skrb namenjamo uciteljem slovenšcine kot tujega jezika in njihovemu stalnemu spopolnjevanju ter zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev. Vsebinska porocila Vsebinska porocila V januarju 2008 smo za potrebe zunanje evalvacije, ki je potekala med clanicami združenja ALTE, v Izpitnem centru pripravili podroben opis sistema preverjanja in certificiranja znanja slovenšcine kot drugega jezika. Natancni opisi 17 minimalnih standardov, ki so jih pripravili clani združenja in ki naj bi jim zadostile vse v združenje vclanjene ustanove, in ostalo gradivo je bilo z oznako tajnosti poslano zunanjemu evalvatorju, ki je prišel na evalvacijski obisk maja 2008. Skupna koncna ocena, podana na podlagi evalvatorjevega porocila in preverjena s strani izvršilnega odbora združenja ALTE, je bila na naslov Izpitnega centra poslana jeseni 2008. Evalvatorjevo porocilo kaže, da Izpitni center izpolnjuje veliko vecino parametrov. Kljub temu pa je bila dodeljena ocena »nerešeno« oz. »potrebno izboljšave« (angl. pending), in to prav zaradi dejstva, da so bila ocenjevalna merila za izpit na osnovni ravni prilagojena posebej za potrebe pridobitve slovenskega državljanstva, kot tak pa izpit ni vec primeren za druge namene (npr. za delo, študij ipd.). Do naslednje evalvacije cez tri leta je torej cas za dopolnitev manjkajocih vrzeli v sistemu preverjanja, ocenjevanja in certificiranja znanja slovenšcine kot drugega jezika. 3 Izobraževanje V IC smo pripravili in izvedli dva seminarja z delavnicami za izpraševalce in ocenjevalce na izpitih iz znanja slovenšcine, in sicer: 8. marca smo seminar namenili porocilu o delu v preteklem letu, porocilu o obiskih na pooblašcenih ustanovah in predstavitvi rezultatov ankete, ki je bila izvedena med kandidati od junija do septembra 2007; predstavljena so bila tudi nova Navodila za izvajalce izpitov; 28. marca pa je bil izveden seminar za nove izpraševalce; temeljnega 8-urnega izobraževanja se je udeležilo šest novih izpraševalk (štiri so se udeležile tudi nadaljnjega obveznega usposabljanja – hospitacij in sodelovanja na izpitih). 4 Domaci projekti V januarju 2008 so bila natisnjena Navodila za izvajalce na izpitih iz znanja slovenšcine z naceli dobre prakse. 5 Mednarodno sodelovanje Strokovna sodelavka Izpitnega centra Ina Ferbežar se je aprila 2008 udeležila konference o jezikovnem testiranju, ki jo vsaka tri leta pripravlja ob svojih rednih srecanjih (oz. namesto njih) združenje ALTE. Tokratna konferenca je potekala v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Maja 2008 je Izpitni center gostil partnerje projekta v okviru programa Tempus MaLTeCC (Macedonian Language Testing and Cerifying Centre). Projekt je bil sredi junija 2008 uspešno zakljucen; vsi njegovi cilji (ustanovitev izpitnega centra za makedonšcino kot tuji jezik in vzpostavitev certifikatnega sistema ter potrebne infrastrukture zanj) so bili uresniceni. 11. junija 2008 se je strokovna sodelavka Izpitnega centra Ina Ferbežar udeležila slovesne otvoritve centra CETISMAK v Skopju in ob tej priložnosti v imenu združenja ALTE opravila tudi ustrezno evalvacijo novega centra. Zgoraj omenjena zunanja evalvacija ustanov clanic združenja ALTE poteka po nacelu reciprocitete; Ina Ferbežar je zato kot zunanja evalvatorka obiskala Varšavo in Krakov, da bi ocenila nacionalne izpite iz poljšcine kot tujega jezika. 6 Zaposlovanje Z julijem 2008 je Ina Ferbežar prevzela strokovno vodenje celotnega Centra za slovenšcino in le še delno opravlja dela in naloge vodje Izpitnega centra. Posledica te in drugih kadrovskih sprememb po sistemizaciji Centra je, da program Izpitni center deluje z dvema zaposlenima: poslovno tajnico (v celoti) in manj kot eno strokovno sodelavko (polovicno Damjana Kern in delno Ina Ferbežar). Zmanjševanje razpoložljivih financnih sredstev v celem Centru onemogoca zaposlitev novih sodelavcev. Vsebinska porocila Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika dr. Nataša Pirih Svetina Mihaela Knez Izobraževalni seminarji V koledarskem letu 2008 smo sodelavci Centrovega programa Izobraževanje s ponudbo razlicnih oblik izobraževalnih seminarjev skrbeli predvsem za redno izobraževanje in spopolnjevanje uciteljev, ki v okviru razlicnih Centrovih programov poucujejo slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Poleg tega smo izvajali tudi dejavnosti, s katerimi smo svoja znanja in izkušnje prenašali na razlicne druge naslovnike: mlajše kolege, ki bi jih želeli pritegniti k sodelovanju, ter drugo zainteresirano javnost. Izvedene so bile naslednje dejavnosti. 1 Redna mesecna izobraževanja za ucitelje v programu Tecaji slovenšcine Marca 2008 je na Centru gostovala Polona Gantar z delavnico Stalne besedne zveze v slovenšcini. Na srecanju je sodelovalo 15 udeležencev. 23. junija 2008 je bilo izvedeno 4-urno predavanje z naslovom Poucevanje v zacetnih, nadaljevalnih in izpopolnjevalnih tecajih. Izobraževanje je bilo namenjeno lektorjem novincem, ki so v tem letu prvic poucevali v Poletni oz. Mladinski poletni šoli slovenskega jezika. Predavanje sta izvedli vodji lektorjev obeh šol, Tanja Jerman in Mihaela Knez. Novembra 2008 je bila sodelavcem, ki poucujejo na tecajih slovenšcine v okviru Centrovih programov, namenjena delavnica TOOL2. Delavnice se je udeležilo 15 sodelavk in sodelavcev. 2 Junijski in decembrski izobraževalni seminar za sodelavce Centra (ter avgustovsko srecanje za lektorje STU) 26. in 27. junija 2008 je potekal dvodnevni izobraževalni seminar. Prvi dan so s predavanji nastopile: Irena Samide (Orfeji, Evridike in neznosen car literature), Martina Ožbot (Nekaj opažanj o slovensko-italijanskih bližinah in daljinah), Jana Zemljaric Miklavcic (TOOL2 – Metoda kombiniranega ucenja jezika) in Nataša Pirih Svetina (Pa ne spet o medkulturnem dialogu). Prvi dan dogajanja sta sklenili dve delavnici na temo projekta TOOL2 in metode SPICES, zvecer pa je bila v okviru seminarja še predstavitev Študentske založbe. Drugi dan seminarja je s predavanjem nastopila Eleonora Rossi (The multilingual brain: learning and loosing languages), predstavljene pa so bile tudi naslednje publikacije: Ucenje in poucevanje tujih jezikov na Slovenskem (ur. Janez Skela), Harrap’s Slovene Phrase book (Ivana Petric Lasnik), Audio course for beginners Slovene – PONS (predstavnik založbe Rokus; W. Grudzinski), Žepna slovenšcina (Ina Ferbežar) in Zbornik 44. SSJLK (ur. Meta Lokar). Vsi prispevki tega izobraževalnega seminarja so objavljeni v prvi številki revije Jezik in slovstvo v letu 2009. Prav tako so v reviji objavljeni zapisi o vseh predstavljenih publikacijah. V dveh dneh se je seminarja udeležilo 62 udeležencev. Avgusta je potekal dvodnevni izobraževalni seminar za lektorje, ki poucujejo slovenšcino na univerzah v tujini (glej Porocilo STU). 22. in 23. decembra je bilo v sodelovanju z STU organizirano dvodnevno izobraževalno srecanje, na katerem sta s predavanji nastopili sodelavki ZRC Andreja Žele in Tjaša Jakop, organizirana je bila gledališka delavnica ter delavnica odrskega govora, ki jo je pripravil sodelavec STU Pavel Ocepek. Seminarja so se poleg lektorjev STU udeležili tudi sodelavci Tecajev slovenšcine, skupaj 35 udeležencev. 3 Seminarji za ucitelje slovenšcine, ki v OŠ in SŠ v Sloveniji poucujejo slovenšcino kot J2 Od 6. 11. do 8. 11. 2008 je potekal 20-urni seminar za ucitelje, ki v slovenskih šolah poucujejo otroke, katerih materinšcina ni slovenšcina. Program seminarja je obsegal naslednje teme: Slovenšcina kot prvi, drugi in tuji jezik; Ucenje jezika in razvoj sporazumevalne zmožnosti; Slovenšcina kot drugi/tuji jezik v slovenskih šolah: vsebine pri poucevanju slovenšcine kot J2/TJ, predstavitev obstojecih gradiv za poucevanje; Priprava gradiva za delo v razredu: delo z besedilom, razvijanje štirih sporazumevalnih dejavnosti; Merjenje in preverjanje jezikovnega znanja; Mini tecaj albanšcine z analizo. Seminar so pripravile in izvedle: Mihaela Knez, Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar in Alma Bejtullahu. Seminarja se je udeležilo 28 uciteljic, med njimi 19 osnovnošolskih in 9 srednješolskih. 4 Seminar za izpraševalce na izpitih iz znanja slovenšcine na osnovni ravni V okviru IC je bil 8. marca 2008 izveden seminar za organizatorje izpitov in izpraševalce na izpitih, na katerem je bilo predstavljeno letno porocilo IC za leto 2007, organizacijske zadeve in novosti. Predstavljeni so bili rezultati monitoringa, ki je v letu 2007 potekal na pooblašcenih ustanovah, ter rezultati ankete, izvedene med kandidati na vseh treh ravneh izpitov. Predstavljena je bila interna publikacija Navodila za izvajalce izpitov iz znanja slovenšcine z naceli dobre prakse. V prakticnem delu seminarja je bila izvedena delavnica, v kateri so udeleženci na podlagi video posnetkov ocenjevali kandidate na izpitih iz znanja slovenšcine. Na seminarju je bilo prisotnih 43 udeležencev – izpraševalcev in izpraševalk ter organizatorjev izpitov iz znanja slovenšcine na osnovni ravni iz IC ter 15 pooblašcenih organizacij. 29. marca 2008 je bil izveden še seminar za nove izpraševalce, ki se ga je udeležilo 6 kandidatk za izpraševalke. Seminar je obsegal seznanjanje s samim testom in izpitno situacijo, predstavljeni so bili sestavni deli izpita in naloge, njihovo tockovanje in ocenjevanje, postopek zakljucevanja ocen ter metodika izpraševanja na izpitih. 5 Seminar za ucitelje po Ozimskih sporazumih Januarja 2008 je bil izveden drugi del izobraževalnega seminarja za skupino osmih uciteljev in uciteljic iz Italije, ki so študijsko leto 2007/08 kot štipendisti MŠŠ po Ozimskih sporazumih preživeli v Sloveniji na izpopolnjevanju v slovenskem jeziku in stroki. Na januarskem delu seminarja jim je bila v 20 urah predstavljena metodologija poucevanja slovenšcine kot drugega jezika. V drugi polovici oktobra 2008 je bil nato izveden prvi del seminarja za novo generacijo osmih slovenskih uciteljev oz. vzgojiteljev iz Italije. V prvem delu je bil izveden intenzivni tecaj slovenskega jezika, ki se je usmerjal predvsem na slovensko-italijansko kontrastivno problematiko. O specializiranem tecaju in seminarju za slovenske ucitelje iz Italije je bilo pripravljeno posebno porocilo in poslano financerju – Ministrstvu za šolstvo in šport. 6 Zacetno in nadaljevalno usposabljanje za poucevanje slovenšcine kot tujega jezika Nadaljevalno izobraževanje za poucevanje slovenšcine kot drugega in tujega jezika je bilo organizirano marca in aprila 2008. Udeležilo se ga je 13 udeležencev, med njimi štirje študenti slovenšcine iz Beograda na študentski izmenjavi na Oddelkih za slavistiko in slovenistiko FF UL. V okviru 20-urnega seminarja so bile obravnavane naslednje teme: Ucenje slovnice; Ucenje besedišca; Literatura, kultura in civilizacija; Merjenje jezikovnega znanja in Pisanje (vse pri pouku slovenšcine kot drugega oz. tujega jezika). Ob koncu seminarja je bila med udeleženci izvedena evalvacija, ki je pokazala, da so bili s seminarjem izredno zadovoljni. V novembru in decembru 2008 je bil ponovno izveden tecaj zacetnega usposabljanja za poucevanje slovenšcine kot drugega in tujega jezika. 48 udeležencem smo pripravili 20-urni program, v katerem so jim bile predstavljene osnove poucevanja slovenšcine kot tujega jezika. Program smo pripravile in izvedle: Tanja Jerman, Mihaela Knez in Nataša Pirih Svetina. Program seminarja je obsegal naslednje teme: Slovenšcina kot J1, J2 in TJ, ucenje jezika in jezikovno znanje; Tuji govorci slovenšcine in znacilnosti njihove slovenšcine; Osnove poucevanja slovenšcine kot TJ ter beseda, dve o ucitelju; Ucbeniki za ucenje slovenšcine, prirocniki in drugo uporabno gradivo; Komunikacijski pristop pri ucenju in poucevanju slovenšcine kot TJ in ucenje slovnice – delo z ucbenikom ABC … 1,2,3, gremo; Štiri sporazumevalne dejavnosti in delo z besedilom; Opazovanje in analiza posnetka ucne ure. V okviru izobraževalnega seminarja so bili opravljeni tudi informativni razgovori s kandidati za nove honorarne sodelavce Centra. 7 Sodelovanje na seminarjih za ucitelje slovenšcine iz tujine Kot vsako leto smo tudi letos s svojimi prispevki sodelovali na seminarjih, ki jih za ucitelje iz tujine ali zamejstva organizira Zavod RŠ za šolstvo. 28. in 29. marca smo sodelovali na seminarju za ucitelje, ki poucujejo slovenski jezik in kulturo v evropskih državah, in sicer z naslednjimi prispevki: Prenova Ucnega nacrta (Nataša Pirih Svetina in Mihaela Knez), Pisanje pri pouku slovenšcine kot drugega jezika (Mihaela Knez), Priprava odraslih za izpit iz slovenšcine (Damjana Kern). V okviru seminarja slovenskega jezika in kulture za slovenske ucitelje iz Porabja, ki ga organizira ZRSŠ, smo 23. junija izvedli 4-urno predavanje z naslovom Obravnava besednega reda pri pouku slovenšcine kot drugega jezika. Za te ucitelje smo novembra (14. in 15.) v Monoštru pripravili tudi obsežnejši (16-urni) seminar. Predavanja na obeh seminarjih je izvedla Mihaela Knez. Avgusta je v Ljubljani v organizacija ZRSŠ potekalo 10-dnevno izobraževanje za ucitelje iz ZDA in Kanade. Del izobraževanja je izvedel tudi Center za slovenšcino: Mihaela Knez je v prvem delu (6. 8.) uciteljem predstavila pristope pri razvijanju pisne zmožnosti v slovenšcini, drugi del (7. 8.) pa je bil namenjen jezikovnim vajam. 4. in 5. septembra smo v okviru 43. seminarja za vzgojitelje, ucitelje in profesorje šol s slovenskim ucnim jezikom v Italiji (organizira ga ZRSŠ), ki je potekal v Gorici in na Proseku, izvedli 8-urno predavanje in delavnico z naslovom Pisanje pri pouku slovenšcine kot drugega jezika. Predavanje je pripravila Mihaela Knez, udeležilo pa se ga je okoli 40 uciteljev. Konec oktobra smo sodelovali na seminarju slovenskega jezika in kulture za dvojezicne ucitelje z avstrijske Koroške. Predavanje oz. jezikovne vaje sta v dveh skupinah izvedli Nataša Pirih Svetina in Mihaela Knez. 8 Priprave uciteljev za poucevanje slovenšcine v tujini Julija so bile izvedene priprave za uciteljici Mojco Podobnikar in Anjo Dobrovc, ki sta bili s strani MŠŠ izbrani za novi ucitelji v tujini (prva na Hrvaškem, druga v Švici). Priprave so obsegale hospitacije v Mladinski poletni šoli in izobraževanje, ki ga je posebej zanju pripravila in izvedla Nataša Pirih Svetina. 9 Novi projekti v okviru programa Izobraževanje Nataša Pirih Svetina in Mihaela Knez sta jeseni 2008 pripravljali prenovo ucnega nacrta (UN) za poucevanje slovenšcine kot drugega jezika v tujini. Koncept UN in predstavitev osnutka sta bila posredovana narocniku, ZRSŠ, na novoletnem izobraževalnem seminarju ZRSŠ za ucitelje slovenšcine v tujini, ki je letos potekal v Laškem, pa je bilo oboje predstavljeno tudi uporabnikom UN – uciteljem. Na pobudo Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI) iz Gorice smo sodelavke Centra za slovenšcino pripravile in izvedle 36-urni seminar za uciteljice, ki v okviru SDZPI poucujejo slovenšcino na 80-urnih tecajih, namenjenih Italijanom. 10 Drugo Sodelavka pri programu Izobraževanje, Mihaela Knez, je clanica Komisije za ucitelje slovenšcine v tujini, katere naloge so izbira uciteljev za poucevanje dopolnilnega pouka slovenšcine v tujini in Evropskih šolah, odlocanje o podaljšanju soglasij uciteljem za nadaljnje poucevanje v oddelkih dopolnilnega pouka slovenšcine oz. slovenšcine v Evropskih šolah in reševanje problematike, ki je s tem povezana. Komisija se je v letu 2008 sestala štirikrat. Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Vsebinska porocila Založniška dejavnost mag. Metka Lokar V založniško dejavnost Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik sta bila tudi v letu 2008 vkljucena priprava in tisk znanstvenih in strokovnih publikacij: zbornikov predavanj oz. povzetkov predavanj obeh vecjih znanstvenih in strokovnih prireditev v organizaciji Centra, tj. simpozija Obdobja ter Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ob tem pa seveda tudi ucbenikov in prirocnikov za ucenje slovenšcine kot drugega/tujega jezika. V okviru dejavnosti je tekla tudi priprava priložnostnih publikacij ter informativnega in predstavitvenega gradiva posameznih programov Centra. 1 Publikacije simpozijev Obdobja in Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture Med znanstvene publikacije Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik se po tradiciji na prvo mesto uvršcajo zborniki predavanj mednarodnih simpozijev Obdobja, ki so zadnja leta zavezani celovitemu tematskemu okviru, posvecenemu metodam in zvrstem v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. V tem okviru je bilo doslej natisnjenih osem zbornikov: Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture (Obdobja 18; 2002), Romanticna pesnitev (Obdobja 19; 2002), Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje (Obdobja 20; 2003), Slovenski roman (Obdobja 21; 2003), Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem – clenitev jezikovne resnicnosti (Obdobja 22; 2004), Slovenska kratka pripovedna proza (Obdobja 23; 2006), Razvoj slovenskega strokovnega jezika (Obdobja 24; 2007) ter Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode (Obdobja 25; 2008). V pripravi sta tudi zbornika obeh naslednjih simpozijev, Slovenska narecja med sistemom in rabo (Obdobja 26) ter Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (Obdobja 27). Zbornik simpozija Obdobja 25 z naslovom Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode, ki ga je uredila Boža Krakar Vogel in je izšel novembra 2008 (535 str.), na znanstveno poglobljen nacin obravnava književnost v pomembnem procesu družbene komunikacije, ki dolgo ni veljal za predmet, vreden znanstvenega zanimanja, tj. v izobraževanju na vseh ravneh vertikale. Prispevki ta stereotip demantirajo in presegajo z vsebinsko in metodološko relevantnostjo, sodobnostjo in raznovrstnostjo, ki jo predstavljajo domaci in tuji raziskovalci s podrocja literature in literarnega izobraževanja. Razprave pri prizadevanjih za kakovostno argumentacijo in vsebinske rešitve upoštevajo vsebinsko in metodološko interdisciplinarnost, osvetljujejo književnost, procese njenega sprejemanja in specificne pedagoškosituacijske dejavnike, dajejo nove pobude in na nov nacin potrjujejo ali zavracajo obstojece primere prakse. Kot ocenjuje urednica, so teoretsko relevantne in, kar je v okvirih literarnovednega razpravljanja v našem prostoru novost, tudi uporabne. Vsebinsko je monografija razdeljena na štiri dele, ki se ujemajo z obravnavano problematiko (Nacelna vprašanja književnega izobraževanja – cilji, vsebine, metode, Književnost na univerzah, Književnost v srednjih šolah, Književnost v predšolskem izobraževanju in v osnovni šoli). Zbornik simpozija Obdobja 26 z naslovom Slovenska narecja med sistemom in rabo, ki ga ureja Vera Smole in bo izšel jeseni 2009, se, kot pove že naslov, osredinja na eno od t. i. socialnih zvrsti slovenskega jezika: na narecja oziroma na zemljepisna narecja. Prispevki prvega, tj. zgodovinskega sklopa, vsebujejo nove sinteticne ali posamicne poglede na razmerje narecno : knjižno oziroma govorjeno : zapisano na podrocju slovenskega, hrvaškega, makedonskega in bolgarskega jezika. Ožje narecjeslovni sklop opozorja na nedavno najdeno slovensko gradivo iz slovenskih zamejskih koroških govorov, nato si sledijo prispevki, ki obravnavajo posamezne ravnine razlicnih krajevnih govorov (fonološko, oblikoslovno, skladenjsko, leksikalno), klasifikacijo narecij in postavitev slovenskega narecnega korpusa. Raba narecij ali samo posamicnih elementov v vsakdanjem sporazumevanju z razlicnih vidikov: jezikovnopoliticnega, dialektometricnega, korpusnojezikoslovnega in prakticnosporazumevalnega. Obsežnejši tematski sklop obravnava narecja, njihov položaj in rabo v umetnosti, šolstvu in medijih, v zadnjem sklopu pa so predstavljeni tudi nekateri narecjeslovni projekti. Simpozij Obdobja 27 z naslovom Reformacija na Slovenskem ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, 20.–22. november 2008), ki je bil posvecen vprašanjem slovenske in slovanske reformacije 16. in zacetka 17. stoletja ter je tako združil starejši koncept Obdobij, ki so od 1979 naprej obravnavala književnost, jezik in kulturo posameznih obdobij (npr. 16. stoletje, barok, razsvetljenstvo, romantiko itd. na Slovenskem), z novejšim konceptom po 1992, ki je namenjen znanstvenim metodam (historizem) in jezikovnim ter umetnostnim zvrstem (slovenskemu sonetu, slovenskemu romanu, slovenskim narecjem), je pospremil zbornik povzetkov predavanj (52 str., 250 izv., ur. Aleš Bjelcevic). V pripravi je tudi že zbornik, v katerem bodo na simpoziju predstavljene razprave, ki nakazujejo številne možnosti in potrebe nadaljnjih raziskav, objavljene v celoti. Junija 2008 je izšel zbornik, ki je pospremil še eno socasno prireditev Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, tj. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, štiriinštirideseti po vrsti, s krovno temo Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji (ur. Mateja Pezdirc Bartol, 215 str., 700 izv.). Prispevki v zborniku so razdeljeni na predavanja iz jezika, literature in kulture, na jutranje tecaje in parado mladih, dodana sta uvod v celodnevno strokovno ekskurzijo, ki je na 44. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture vodila po poteh Tavcarjevega Cvetja v jeseni, in predstavitev avtorjev. Kot predavatelji so bili ob jezikoslovcih in literarnih zgodovinarjih k seminarju vabljeni tudi gledališki in filmski teoretiki, muzikologi, sociologi, kulturologi in drugi, ki so krovno temo osvetlili z razlicnih vidikov; razmišljali so o znacilnostih jezika v gledališcu in filmu, na televiziji, v publicistiki, oglaševanju, o literarnih delih, po katerih so bili posneti filmi (npr. Cvetje v jeseni in Petelinji zajtrk), o odnosu med dramskim besedilom in njegovo odrsko upodobitvijo, uglasbitvah pesmi slovenskih pesnikov itd. Njihova razmišljanja pa se dotikajo tudi širšega problema vloge in pomena umetnosti v mediatizirani družbi. 2 Ucbeniki in prirocniki za ucenje slovenšcine kot drugega/tujega jezika Center za slovenšcino si prizadeva za cim širšo promocijo slovenšcine in Slovenije. Tako se je porodila ideja, da bi ob evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) obstojecim ucbenikom in prirocnikom dodali privlacno in prirocno oblikovano knjižico žepne velikosti, namenjeno tujim turistom, poslovnežem in sploh vsem, ki bodo prišli v Slovenijo in bodo potrebovali »prvo pomoc« v slovenšcini. Publikacija, ki je nastala v soavtorstvu sodelavk Centra, ima naslov Pocket Slovene/Žepna slovenšcina, deluje pa kot mini jezikovni prirocnik, ki tistim, ki se s slovenšcino srecujejo prvic, pomaga znajti se v razlicnih vsakdanjih situacijah in medsebojnih stikih, na poti, v hotelu, v trgovini, restavraciji in še kje, hkrati pa na prijazen, hudomušen nacin predstavlja nekatera splošna dejstva o življenju v Sloveniji. Slovenske besede so predstavljene s fotografijami (Marjan Paternoster), nekatere fraze so ilustrirane (Alenka Cuk). Uvod v knjižico je napisal Marko Stabej. Zaenkrat je izhodišcni oz. razlagalni jezik angleški, v nacrtu pa so tudi izdaje v drugih jezikih (nemškem, francoskem, italijanskem, španskem, madžarskem, ruskem, japonskem, kitajskem in še katerem). Leta 2008 sta bila prenovljena in ponatisnjena ucbenika A, B, C … 1, 2, 3, gremo avtoric Nataše Pirih Svetina in Andreje Ponikvar ter ucbenik S slovenšcino nimam težav avtoric Andreje Markovic, Vesne Halužan, Mateje Pezdirc Bartol, Danuše Škapin in Gite Vuga. V letu 2008 so se nadaljevale priprave na tisk Prirocnika za ucitelje k ucbeniku Slovenska beseda v živo 2 avtoric Andreje Markovic, Mihaele Knez in Nine Šoba, prav tako še nastaja ucbenik za izpopolnjevalno stopnjo ucenja slovenšcine z naslovom Slovenska beseda v živo 3 avtoric Andreje Markovic, Mihaele Knez, Nine Šoba in Mojce Stritar. Obsežno gradivo, ki bo razdeljeno v dva zvezka (z dvema delovnima zvezkoma ter štirimi CD-ji s posnetki besedil iz ucbenika), bo natisnjeno v zacetku leta 2009. Sicer pa sta v nacrtu še dva ucbenika: Gremo naprej avtoric Nataše Pirih Svetina, Andreje Ponikvar in Ivane Petric Lasnik kot nadaljevanje ucbenika A, B, C … 1, 2, 3, gremo ter Pot do izpita, ki nastaja v okviru Izpitnega centra in ga pripravljajo Tjaša Alic, Damjan Huber, Tanja Jerman, Damjana Kern in Mojca Stritar. Že leta 2007 so stekle in se v letu 2008 nadaljevale priprave na skupinsko monografijo o slovenšcini kot drugem/tujem jeziku, ki bo na eni strani – v uvodnem, zgodovinskem, teoreticnem delu – celovito predstavila podrocje slovenšcine kot drugega/tujega jezika ter povzela dosedanje tehtnejše ugotovitve, povezane z njim, po drugi strani pa bo tudi prakticni, didakticno-metodicni prirocnik s prispevki, ki bodo v pomoc pri pripravi na poucevanje oz. pri samem poucevanju slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Namenjena bo dodiplomskim in podiplomskim študentom slovenistike, ki jih zanima slovenšcina kot drugi/tuji jezik, kandidatom, zacetnikom in pripravnikom za poucevanje slovenšcine kot drugega/tujega jezika ter tudi izkušenim lektorjem oz. uciteljem. 3 Priložnostne publikacije, informativno in predstavitveno gradivo Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik in njegovi programi predstavljajo svoje dejavnosti z raznovrstnimi informativnimi zloženkami in knjižicami, programi in vodniki prireditev ter podobnim gradivom, pa naj gre za znanstvena ali strokovna srecanja, npr. simpozij Obdobja in Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, za tecaje slovenšcine ali izpite iz znanja slovenšcine, lektorate slovenšcine po svetu, izobraževalno ali založniško dejavnost. Ob tovrstnem Centrovem drobnem tisku velja ponovno opozoriti na casopise, katerih zelo zanimivo vsebino soustvarjajo udeleženci razlicnih tecajev v organizaciji Centra: to so na primer Pošopis, ki že vrsto let nastaja na Poletni šoli, Poletnik, ki spremlja Mladinsko poletno šolo, Zimopis, ki ga vsako leto pripravijo na Zimski šoli, Dobesednik, ki ga dvakrat letno pripravijo v Celoletni šoli, ter drugi. Vsebinska porocila Vsebinska porocila Raziskovalni in aplikativni projekti Raziskovalni in aplikativni projekti v letu 2008 Damjana Kern, mag. Ina Ferbežar, Staša Pisek Sodelavci Centra za slovenšcino so v letu 2008 sodelovali pri razlicnih domacih in mednarodnih raziskovalnih in aplikativnih projektih. 1 Mednarodni projekti 1.1 Socrates, Lingua 2: TOOL2 – Tools for Online and Offline Language Learning (Orodja za kombinirano ucenje jezikov) Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik je od leta 2006 partner v evropskem projektu TOOL2 (http://www.toolproject.eu), cigar namen je vzpostavitev sistema za kombinirano ucenje jezikov na spletu in v klasicni ucilnici (fleksibilna kombinacija ucenja v razredu in ucenja na daljavo s pomocjo interneta) na stopnji A2 (višji zacetniki) za nizozemski, estonski, madžarski, malteški in slovenski jezik. V letu 2008 je bilo izdelano obsežno gradivo za kombinirani tecaj slovenšcine (3 moduli s 4 enotami, ki jih sestavljajo besedila z vajami za branje in poslušanje, slovnicne vaje, vaje za besedišce …). Napisana sta bila tudi prirocnika za ucitelje in študente, ki bosta pomagala usmerjati potek tecaja. Izvedena so bila 3 pilotiranja tecaja: dvakrat smo preizkusili samo del gradiv na spletu, tretje pilotiranje pa je zajemalo celotno vsebino tecaja TOOL2. Oktobra 2008 so se Andreja Markovic, Ina Ferbežar in Damjana Kern udeležile srecanja partnerjev projekta TOOL2 v Tallinu, kjer so ovrednotili že opravljeno delo in se dogovorili na nadaljnje dejavnosti do zakljucne konference junija 2009 v Romuniji. V okviru projekta je bilo že izvedenih kar nekaj dejavnosti implementacije in diseminacije rezultatov projekta, med drugim tudi na rednem izobraževanju uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Za prepoznavnost projekta TOOL2 in predvsem tecaja slovenšcine znotraj projekta so bile organizirane delavnice in izobraževanja (med drugim tudi konkretna e-izobraževanja), na katerih so bili lektorji na tujih univerzah, ucitelji slovenšcine kot drugega/tujega jezika in drugi, ki se s tem ukvarjajo, seznanjeni z rezultati in možnostmi uporabe tecaja pri njihovem vsakdanjem delu. Slovensko sodelovanje pri projektu koordinira dr. Jana Zemljaric Miklavcic, gradivo so izdelale Andreja Markovic, Mojca Stritar in Andrejka Mocnik, za postavljanje gradiv na splet in ostalo tehnicno podporo je poskrbela Damjana Kern, pilotiranje tecajev pa so izvajale Damjana Kern, Branka Gradišar in Petra Likar. 1.2 Tempus: MaLTeCC – Macedonian Language Testing and Certifying Center (Center za testiranje in certificiranje makedonšcine kot tujega jezika) Enoletni Tempusov projekt MaLTeCC je bil uspešno zakljucen sredi junija 2008. V njem je bil Center za slovenšcino nosilec, hkrati pa je bila njegova vloga – v partnerstvu z Jagelonsko univerzo iz Krakova in združenjem ALTE – posredovati svoja znanja o jezikovnem testiranju makedonskemu partnerju, Filološki fakulteti Blaže Koneski skopske univerze (koordinator projekta). Glavni cilj projekta je bil ustanoviti center za testiranje in certificiranje makedonšcine kot tujega jezika in vzpostaviti celotno infrastrukturo, potrebno za njegovo delovanje. Makedonski center naj bi bil torej po svoji funkciji in deloma tudi organizaciji podoben Izpitnemu centru. V prvih fazah projekta je bilo izvedeno strokovno usposabljanje testatorjev in ti so v naslednjih fazah pripravili ustrezna gradiva, namenjena potencialnim kandidatom za izpite: informacijske zloženke in drugo informativno gradivo v zvezi z izvedbo izpita, spletne strani (http://cetismak.edu.mk/), vzorcni test. V okviru projekta so bile tako izdelane in natisnjene tri obsežne publikacije: prirocnik za avtorje izpitnih gradiv z opisom ravni znanja, prirocnik za ocenjevalce z ocenjevalnimi merili za produktivne dele izpita in prirocnik s cedejem za kandidate na izpitih z natancnim opisom izvedbe izpita, vzorcnim testom in primeri pisne produkcije. Projekt je bil sklenjen s svecanim odprtjem Centra za testiranje in certificiranje makedonšcine (CETIS MAK) junija 2008. Rezultati projekta pa so zlasti za makedonskega partnerja pomembni tako na nacionalni ravni kot v širšem kontekstu – poleg uvedbe sistema preverjanja in certificiranja znanja makedonšcine kot tujega jezika bodo namrec omogocili tudi dopolnitev obstojecih študijskih programov: v prvi fazi tistih, ki so namenjeni študentom makedonšcine kot tujega jezika, nadalje pa je v nacrtu tudi poseben študijski program znotraj makedonistike, ki bo odprl pot razvoju podrocja makedonšcine kot tujega jezika. Centru za slovenšcino pa tovrstni projekti pomenijo na eni strani potrditev, da kakovostno razvija tudi podrocje jezikovnega testiranja in certificiranja, na drugi pa mu odpira možnosti, da bo ta svoja znanja in izkušnje v prihodnosti lahko širil tudi na širšem obmocju nekdanje skupne države. 1.3 Leonardo da Vinci: LINT – Language in Tourism (Jezik v turizmu Center je bil od leta 2006 partner v mednarodnem projektu LINT (http://travellang.org), ki se je oktobra 2008 uspešno zakljucil. Razvili smo tristopenjski leksikalno orientirani model za poucevanje, ucenje in evalvacijo govorne jezikovne zmožnosti v slovanskih jezikih na podrocju turizma. Projekt je potekal v okviru dejavnosti Leonardo da Vinci, ki je evropski program, namenjen podpori nacionalnim strategijam na podrocju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Zastavljeni cilj projekta je bil izdelati omenjeni model in gradivo v bolgaršcini, cešcini, slovašcini in slovenšcini za tri stopnje jezikovnega znanja (za zacetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce). Rezultat triletnega dela je ucbenik za ucenje in samoucenje bolgaršcine, slovenšcine, slovašcine in cešcine za potrebe turisticne dejavnosti. Model kot dodatek k ucbeniku vkljucuje tudi štirijezicni ucni slovar, sistem za ocenjevanje in samoocenjevanje jezikovnih zmožnosti ter programsko opremo za prevajanje v vse štiri jezike. Model je mogoce uporabljati tako v elektronski obliki (vse štiri dele) kot tudi v knjižni obliki (razen prevajalnika). Gradivo je namenjeno zaposlenim v turizmu in študentom. Glavno merilo pri urejenosti in sosledju ucnega gradiva je stopnja zahtevnosti in tako je vsakemu sestavnemu delu ucbenika – dialogu, slovnicni razlagi ali vaji – dodana oznaka zahtevnostne stopnje (1., 2., 3.) Koordinator projekta je bil Inštitut za bolgarski jezik na Bolgarski akademiji znanosti, koordinatorica slovenskega partnerja pa je bila Tanja Jerman. Raziskovalni in aplikativni projekti Objave v medijih Objave v medijih - Poletna šola slovenskega jezika – en dan na sprehodu po Trubarjevi fari. Dostopno na: http://zavod-parnas.org//print.php?type=N&item_id=134. - Pisali ste nam: Tretja Mladinska poletna šola slovenšcine 2008. Moja Slovenija. Dostopno na: http://www.mojaslovenija.net/index.php/iz_zivljenja_drustev/pisali. - Zacel se je 44. seminar slovenskega jezika, Dnevnik, 57, št. 150, str. 13, 1. 7. 2008. - Študenti na izmenjavi so edini, ki se brezplacno ucijo slovenšcine, Delo, 30. 7. 2008. - Ucimo se drug o drugem in sami o sebi, Delo, 30. 7. 2008. - Zacetek 44. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, Primorski dnevnik, letnik 64, št. 155, str. 4, 1. 7. 2008. - 44. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Glasoffil, letnik 5, št. 15, 2008. - Franjo Francic na Slovaškem, Delo, Književni listi, 13. 2. 2008. - V tujih ušesih, Šolski razgledi, letnik 59, št. 1, str. 8, 12. 1. 2008. - Sprejem lektorjev slovenskega jezika na univerzah v tujini. Dostopno na: http://www.demokracija.si/natisni.php?clanek=1147. - Za slovenšcino navdušujejo in jo poucujejo, Nedelo, 6. 1. 2008. - Tujce zanima naš jezik, Žurnal 24ur, 8. 1. 2009. - Spletno odkrivanje lepot slovenskega jezika, Dnevnik, str. 14, 7. 1. 2008. - Lektorji slovenšcine pri ministrici, Primorski dnevnik, št. 4, 5. 1. 2008. - Sprejem lektorjev slovenskega jezika na univerzah v tujini, Primorski dnevnik, str. 22, 11. 1. 2008. - Do službe, ker znajo slovensko, Vecer, 12. 7. 2008. - O statusu lektorjev slovenskega jezika, Šolski razgledi, letnik 60, št. 2, str. 2, 23. 1. 2009. - In potem je prišlo vprašanje: Zakaj pa naj bi se mi sploh zanimali za slovensko kulturo?, Delo, Sobotna priloga, 29. 11. 2008. - Kdo bi si mislil, da Srbi že sto let govorijo slovensko?, Vecer, let. LXIV, št. 90/19, 19. 4. 2008. - O jeziku, Ona, 27. 5. 2008. - Vselai, inu nikoli, to ie vecnost, Evangelicanski list, letnik XXXVIII, št. 1, januar 2009. - O Primožu Trubarju zdaj še slovenisti, Delo, 21. 11. 2008. - Danes simpozij o reformaciji na Slovenskem. Dostopno na: http://www.sta.si/vest.php?id=1339010. - Na slavisticnem simpoziju poudarili vlogo Trubarja v zgodovini. Dostopno na: http://www.Indirekt.si/novice/kultura/na_slavisticnem_simpoziju_poudarili_vlogo_trubarja v zgodovini/116957. - Na slavisticnem simpoziju poudarili vlogo Trubarja v zgodovini. Dostopno na: http://www.amis.net/portal/novice.php?id=NP0100KUSO&Kategorija= Slovenija. - Obdobja o reformaciji na Slovenskem. Dostopno na: http:/www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=5&c_id. - Danes simpozij o reformaciji na Slovenskem. Dostopno na: http://www.siol.net/kultura/dogodki/2008/11/danes_simpozij_o_reformaciji_na _slovenskem.aspx. - Obdobja o reformaciji na Slovenskem. Dostopno na: http://www.triera.net/natisni.php?id=A141064. - Slovenšcina za vsak žep, Delo, 6. 11. 2008. Bibliografija 2008 Bibliografija strokovnih delavcev centra Tjaša Alic Alic, Tjaša, Ferbežar, Ina, Jerman, Tanja, Knez, Mihaela idr. Pocket Slovene = Žepna slovenšcina. Ljubljana: Centre for Slovene as a Second/Foreign Language at the Department of Slovene Studies, Faculty of Arts. Jerman, Tanja, Šprager, Eva, Pisek, Staša, Alic, Tjaša, Ferbežar, Ina. Jezik v turizmu. Ucbenik za ucenje in samoucenje bolgrašcine, slovenšcine, slovašcine in cešcine za potrebe turisticne dejavnosti. Slovenšcina. Sofija: Inštitut za bolgarski jezik. Ina Ferbežar Ferbežar, Ina. Centar za slovenski kao drugi/strani jezik: cinjenice i perspektive. Lahor (Zagreb, 2006), 2008, 3/6. Str. 270–280. Ferbežar, Ina. Navodila za izvajalce izpitov iz znanja slovenšcine z naceli dobre prakse. Interno gradivo Izpitnega centra Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Ferbežar, Ina, Stabej, Marko. Razumeti razumevanje. Jezik in slovstvo. Jan.–feb. 2008, 53/1. Str. 15–31. Ferbežar, Ina, Požgaj-Hadži, Vesna. Kako izraditi jezicni test. Lahor (Zagreb, 2006), 2008, 3/6. Str. 165–182. Požgaj-Hadži, Vesna, Balažic Bulc, Tatjana, Ferbežar, Ina. Jezicno testiranje hrvatskog jezika kao stranog/drugog = Testing Croatian language as a foreign/second language. Metodika, 2008, vol. 9, br. 16 (1). Str. 29–38; 114–125. Alic, Tjaša, Ferbežar, Ina, Jerman, Tanja, Knez, Mihaela idr. Pocket Slovene = Žepna slovenšcina. Ljubljana: Centre for Slovene as a Second/Foreign Language at the Department of Slovene Studies, Faculty of Arts. Jerman, Tanja, Šprager, Eva, Pisek, Staša, Alic, Tjaša, Ferbežar, Ina. Jezik v turizmu. Ucbenik za ucenje in samoucenje bolgrašcine, slovenšcine, slovašcine in cešcine za potrebe turisticne dejavnosti. Slovenšcina. Sofija: Inštitut za bolgarski jezik. Damjan Huber Bonšek, Uroš, Huber, Damjan, Ledinek, Nina, Lutar, Mateja, Milošic, Andreja, Volk, Magda. Uredniška politika in formalne lastnosti razpravnih besedil Slavisticne revije med letoma 1948 in 1977. Slavisticna revija 56/1. Ljubljana: Slavisticno društvo Slovenije. Str. 51–63. Huber, Damjan. Slovenski (standardni) jezik v javnosti nekoc in danes (primeri iz prakse). Rijec 14/1. Reka: Hrvatsko filološko društvo. Str. 99–109. Pezdirc Bartol, Mateja (ur.), Nidorfer Šiškovic, Mojca (ur.), Huber, Damjan (ur.). Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji: Vodnik po programu. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Tanja Jerman Alic, Tjaša, Ferbežar, Ina, Jerman, Tanja, Knez, Mihaela idr. Pocket Slovene = Žepna slovenšcina. Ljubljana: Centre for Slovene as a Second/Foreign Language at the Department of Slovene Studies, Faculty of Arts. Jerman, Tanja, Šprager, Eva, Pisek, Staša, Alic, Tjaša, Ferbežar, Ina. Jezik v turizmu. Ucbenik za ucenje in samoucenje bolgrašcine, slovenšcine, slovašcine in cešcine za potrebe turisticne dejavnosti. Slovenšcina. Sofija: Inštitut za bolgarski jezik. Damjana Kern Ponikvar, Andreja, Kern, Damjana, Pirih Svetina, Nataša. Kontrastivni vidiki poucevanja slovenšcine pri govorcih hrvašcine kot prvega jezika. Cetrto slovensko-hrvaško slavisticno srecanje = Cetvrti hrvatsko-slovenski slavisticki skup. Povzetki predavanj. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete. Str. 29. Mihaela Knez Knez, Mihaela. Jezikovna integracija otrok priseljencev v slovenski osnovni šoli. V: M. Ivšek (ur.): Jeziki v izobraževanju. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Str. 155–163. Knez, Mihaela. Integration of immigrant children into Slovene schools. V: Gabriella B. Klein in S. Caruana (ur.): Intercultural communication in bureaucratic and institutional contexts. Perugia: Guerra Edizioni. Str. 243–252. Alic, Tjaša, Ferbežar, Ina, Jerman, Tanja, Knez, Mihaela idr. Pocket Slovene = Žepna slovenšcina. Ljubljana: Centre for Slovene as a Second/Foreign Language at the Department of Slovene Studies, Faculty of Arts. Metka Lokar Alic, Tjaša, Ferbežar, Ina, Jerman, Tanja, Knez, Mihaela idr. Pocket Slovene = Žepna slovenšcina. Ljubljana: Centre for Slovene as a Second/Foreign Language at the Department of Slovene Studies, Faculty of Arts. Mojca Nidorfer Šiškovic Kranjc, Simona, Nidorfer Šiškovic, Mojca. Politness in email letters of application. Book of abstracts. Zbornik povzetkov 4. mednarodne konference o vljudnosti »East meets West.« Budimpešta: Research Institute for Linguistics of the Hungarian Academy of Sciences. Str. 46–47. Nidorfer Šiškovic, Mojca. Program Slovenšcina na tujih univerzah in slovenistike v Evropski uniji. V: M. Ivšek (ur.): Jeziki v izobraževanju. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Str. 151–154. Nidorfer Šiškovic, Mojca. Vljudnost v elektronskih sporocilih – jih pišemo ali govorimo? Slovenšcina med kulturami / Slovenski slavisticni kongres, Celovec in Pliberk, 2.–4. 10. 2008. Zbornik Slavisticnega društva Slovenije. Celovec, Ljubljana: Slavisticno društvo Slovenije, 2008. 339–346. Alic, Tjaša, Ferbežar, Ina, Jerman, Tanja, Knez, Mihaela idr. Pocket Slovene = Žepna slovenšcina. Ljubljana: Centre for Slovene as a Second/Foreign Language at the Department of Slovene Studies, Faculty of Arts. Nataša Pirih Svetina Pirih Svetina, Nataša. Slovenšcina v mobilnosti, mobilnost v slovenšcini (slovenšcina kot J1, J2 in TJ). V: M. Ivšek (ur.): Jeziki v izobraževanju. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Str. 141–150. Slovene as a second language in a bureaucratic and institutional context. V: G. B. Klein in S. Caruana (ur.): Intercultural communication in bureaucratic and institutional contexts. Perugia: Guerra Edizioni. Str. 233–241. Ponikvar, Andreja, Kern, Damjana, Pirih Svetina, Nataša. Kontrastivni vidiki poucevanja slovenšcine pri govorcih hrvašcine kot prvega jezika. Cetrto slovensko-hrvaško slavisticno srecanje = Cetvrti hrvatsko-slovenski slavisticki skup. Povzetki predavanj. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete. Str. 29. Zemljaric Miklavcic, Jana, Pirih Svetina, Nataša. In še slovenšcina: kot drugi in kot tuji jezik. V: J. Skela (ur.): Ucenje in poucevanje tujih jezikov na Slovenskem: pregled sodobne teorije in prakse. Ljubljana: Tangram. Str. 707–715. Pirih Svetina, Nataša, Ponikvar, Andreja. A, B, C … 1, 2, 3, gremo, Ucbenik za zacetnike na kratkih tecajih slovenšcine kot drugega ali tujega jezika. 3., prenovljena izd. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Alic, Tjaša, Ferbežar, Ina, Jerman, Tanja, Knez, Mihaela idr. Pocket Slovene = Žepna slovenšcina. Ljubljana: Centre for Slovene as a Second/Foreign Language at the Department of Slovene Studies, Faculty of Arts. Stabej, Marko, Rozman, Tadeja, Pirih Svetina, Nataša, Modrijan, Nina, Bajec, Boštjan, Kastelic, Silva, Dragar, Katja, Rigler Šilc, Katarina, Osredkar, Mateja, Svetina, Matija. Jezikovni viri pri jezikovnem pouku v osnovni in srednji šoli: koncno porocilo z rezultati dela. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostopno na: http://www.trojina.si/Vsebine/Sl/Projekti/StabejRozman.pdf. Bibliografija strokovnih delavcev centra Letno porocilo 2008 Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Bencic Tisk: Birografika Bori d. o. o. Naklada: 400 izvodov Ljubljana, julij 2009 Publikacija je brezplacna. http://www.centerslo.net ISSN 1581-9442