List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. i 49. številka «Joliet. Illinois. 15. novembra 1907 I^etnilr XVI ZBOROVANJE DELAVSKE ZVEZE, Boj med “American Federation of Labor” in združbo tovarnarjev -se pripravlja. NEBROJ DELAVCEV HITI DOMU V Pittsburgu, Pa., odslavljajo delavce vsled denarne stiske. Norfolk, Va., 13. nov. — V današnji seji tu zborujoče 27. letne konvencije delegatov od “American Federation of Labor” je bil sprejet sklep, ki zahteva popolno izključitev japonskih delavcev iz Združ. držav in njih posesti. Plača predsedniku federacije je določena na $3500, tajniku na $3000 in blagajniku na $300. Norfolk, Va., 12. nov. — Iz današnjih sej ameriške delavske federacije je razvidno, da pride med federacijo in zvezo delodajalcev (National Association of Manufacturers) do srditega boja. Federacija se že pripravlja za boj s tem, da je sklenila ustanovit» sklad, ki ima biti na razpolago izvrševalnemu odboru v boju proti nasprotniku. V utemeljevanju tega koraka je rečeno, da tovarnarji te dežele neupravičeno pobijajo organizirane delavce, v veliko škodo zadnjim. V izjavi, ki jo je danes objavila združba tovarnarjev, se vse obtožbe zanikajo, vendar je rečeno, da bo združba z vsemi sredstvi pobijala bojkot in “črni imenik”. 45,000 delavcev odslovljenih. Pittsburg, Pa., 12. nov. — V tukajšnjem tovarniškem okraju je pomanjkanje denarja prav občutno. Nič manj nego 45,000 delavcev je bilo odslovlje-ifih zadnja dva tedna in videti je, kakor da bode temu do dne 1. decembra sledilo še istotoliko. Trust za jeklo (United States Steel Corporation) je odslovil 20,000 zaposlencev, Westing-house-družba 10,000, “Pressed Steel Company” 5000, “H. C. Frick Company” in “Pittsburg Coal Co.” po 2500, “Jones & Laughlin Steel Company” in razne železniške družbe po 1000 in manjše tovarne skupaj 3000. Hite v Evropo. New York, 13. nov. — Letošnje po-vračanje italijanskih, grških, slovaških in drugih delavcev iz južne Evrope v njihove odnosne domovine postaja tako ogromno, da brodarstvene družbe tukaj nimajo dovolj parnikov «a razpolago v prevažanje vseh domotožnih inozemcev. Vštevši prvi novembrski teden, ko se je sicer povra-čanje vedno šele začenjalo, je letos že 102,677 več medkrovnih potnikov zapustilo tukajšnjo luko na poti domov, nego isto dobo prejšnjega leta. V 2. razredu se je doslej odpeljalo 14,252 oseb proti 6729 v lanskem letu v južno Evropo. Sedanja finančna kriza in ogromno odslovljanje delavcev ima pač mnogo opraviti s tem povrača-njem južnoevropskih delavskih družin. Plača znižana. Calumet, Mich., 8. nov. — Rudarji Calumet & Hecla družbe so bili zadnji teden močno presenečeni, ko je kompanija naznanila, da se bo plača znižala s 1. decembrom za 12j4 odstotka. V soboto popoldne se je vsled tega vršil velik shod v atletičnem (base-ball) parku. Udeležilo se ga je okoli 2000 mož od C. & H. družbe. Izvolili so odbor mož, ki naj skrbi, da družbino vodstvo prekliče ta sklep. V odboru je zastopanih deset narodnosti in tudi Slovenci. Ta odbor se je posvetoval v nedeljo zjutraj in izvolil pododbor treh mož, ki so v ponedeljek zjutraj izročili pisano prošnjo delavcev predsedniku Aleksandru A-gassiz, ki se je ravno tedaj mudil na Calumetu po svojem letnem jesenskem obisku. Sprejel jih je prijazno in jim obljubil odgovoriti v teku enega tedna. Cela naselbina je radovedna, kako se bo glasil odgovor. Delavci so sedaj sicer še prijazni družbi, toda če prošnja ne bo pomagala, bo pa morala pomagati sila, to je štrajk. Delavci zahtevajo, da se prekliče sklep znižati plačo za 12Vi odstot., da naj ostane stara plača. V peticiji se tudi omenja, da dva nadzornika z delavci prekruto postopata, zato naj jih družba odstavi. Rudarji zahtevajo, da se podzemske delavce spusti na površje ob šesti uri zjutraj, ako delajo nočni ' šift, in ob šestih zvečer, ako delajo podnevi. Na vsaka dva vrtala (drila) naj se nastavi po en ‘drill-boy”; tem naj se prepove prenašati smodnik iz enega kraja v drugi. (Tako poroča “Glasnik”. Op. por.) — Pisma na pošti v Jolietu koncem zadnjega tedna so imeli: Horvat Nikola, Huskir Filip, Lukešič John in Nepoljac Gjuro. “In God we trust.” Washington, D. C., 13. nov. — Predsednik Roosevelt je danes izdal kot odgovor na mnoge došle mu ugovore proti izpuščenju gesla: “In God we trust” (V Boga zaupamo) na novoko-vanih zlatnikih pismeno uradno izjavo, da je to čisto navadno odredil, ker ni prav nikakor postavne pravice za to dosedanjo navado in ker ne more uvideti, zakaj bi se ista še nadaljevala. “Taka gesla”, je rekel, “spadajo v naše sodilnice in v sobane naših posta-vodajstev, a ne na denar; tu so bogokletje.” Postavodaja za delavce. Washington, 10. nov. — Predsednik Roosevelt je imel včeraj daljše posvetovanje s predsednikom Gompersom in izvrševalnim odborom zveze “American Federation of Labor”. Posvetovali so se o postavah, ki se imajo predložiti kongresu v prid delavcev, in sicer glede osemurnega delavnika, odgovornosti delodajalcev, prepovedi o-troškega in ženskega dela itd. Predsednik Roosevelt je obljubil natanko proučiti te načrtane postave in jih priporočati kongresu. Uplenili $20,000. Trinidad, Col., 12. nov. — Iz voza izplačevalca “American Smelting and Refining”-kompanije so davi zarana razbojniki ukradli v izplačevanje delavcev določeni denar v znesku $20,-000. Huda kazen. Trenton, N. J., 12. nov. — Urednik tu izhajajočega časopisa “Physical Culture”, Bernard McFadden, je bil danes zaradi kršenja poštnih postav z razpošiljanjem nesramnega slovstva obsojen po zveznem sodniku Laningu v dvoletno kaznilnico in plačanje $2,000. Trži s sužnji. Montgomery, Ala., 12. nov. — Dr. C. H. McConnell, dobroznan zobozdravnik iz Orni Hilla, Wilcox county, Ala., je bil včeraj dejan v zapor pod obtožbo, da trži s sužnji. $23,461,911 za utrdbe. Washington, 12. nov. — General McKenzie, načelnik inženirskega voja armadnega, je danes predložil vojnemu ministerstvu denarne zahteve za utrdbe v deželi, na Kubi, Honolulu, Porto Ricu in Filioinih v fiskalnem letu 1909. Zahtevana skupna svota zna ša $23,461,911. Pridelek koruze. Washington, 9. nov. — Po uradnih poročilih poljedelskega ministrstva o pridelku koruze znaša skupna koruzna letina 2,553,732,000 bušljev, t. j. povprečno 26 bušljev na aker proti 30.3 v prejšnjem letu. Kakovost je tudi slabša in sicer za 7 odstotkov. Železniške nesreče. Seattle, Wash., 12. nov. — Na več milj od mesta oddaljenem mostu sta davi okoli 2. ure v gosti megli trčila skupaj dva električna vozova in 40 oseb je bilo ranjenih, med njimi 26 hudo, nekatere smrtno. Pittsburg, Pa., 12. nov. — Posebni vlak št. 23 Pennsylvania-železnice, ki je zapustil Chicago včeraj popoludne ob 2. uri 15 minut, se je davi blizu Greensburga, Pa., zaletel ob tovoren vlak, pri čemer je bilo 6 oseb ranjenih. Vanderbilt-Szechenyi. Rim, 12. nov. — Vatikan popolnoma odobrava ravnanje newyorškega nadškofa Farleya glede vprašanja o poroki milijonarke Vanderbilt z ogrskim grofom Szechenyi. Gosnodična Gladys Vanderbilt je protestantinja, grof Szechenyi pa katoličan. Zato se ima poroka vršiti no protestantov-skem in katoliškem obredu. Nadškof Farley je pa izjavil, da bo katoliško poroko samo tedaj potrdil, če se bo vršila pred drugo. Rimski anarhisti. Rim, 11. nov. — Med tukajšnjimi anarhisti je navada, vsako leto obhajati dan usmreenja četverih chicaških anarhistov (dan 11. novembra). Ta dan je pa tudi rojstni dan kralja Viktorja Emanuela. Letos so hoteli a-narhisti prirediti obhod, a to je policija prepovedala in iz opreznosti je bilo danes razpostavljenih 1500 vojakov okrog poslopja, kjer so anarhisti hoteli zborovati. Dan je prošel mirno, vendar je bilo kjcih 50 anarhistov-razgrajačev dejanih v zapor. NOVI MINISTRI IN DRUGO V AVSTRIJI, O velikanskem narodnogospodarskem napredku v preljubi deželi Kranjski. SLOVENSKE SREDNJE ŠOLE. Zagotovljene štiri gimnazije, ena realka in trgovska šola. Dunaj, 12. nov. — Kritični položaj v ministrskem svetu je sedaj pojasnjen. Odstopi poljedelskega ministra grofa Auersperga, trgovinskega ministra dr. Foržta ter češkega rojaka-ministra dr. Pacaka in nemškega rojaka-ministra Prade so odobreni. Poljedelski minister je postal krščanski socialec dr. Ebenhoch, potem Peschka nemški in baron Pražak češki rojak-minister a trgovinski minister je Mladočeh Fied-ler. Odstopli ministri so bili odlikovani I z visokimi redi. Novi ministri bodo jutri pred cesarjem Franc Jožefom v gradu Schoenbrunnu zapriseženi. Slovenske srednje šole. Starokrajski listi z dne 29. in 30. oktobra donašajo velevažne brzojavke in poročila, iz katerih posnemamo sledeče: Vprašanje I. drž. gimnazije v Ljubljani.— rešeno. Od I. državne gimnazije v Ljubljani se odcepijo nemški oddelki nižje gimnazije kot zavod s samostojnim učnim vodstvom; upravno je zavod združen s I. državno gimnazijo. Nemški oddelki se bodo spo-polnili v višjo gimnazijo. Ravnateljem na I. drž. gimnaziji je imenovan prof. dr. Lovro Požar, ravnateljem nemških oddelkov profesor Pucsko. Slovensko gimnazijsko vprašanje na Kranjskem se reši v tem smislu, da se uvede na I. in II. drž. gimnaziji v Ljubljani, dalje na gimnazijah v Kranju in Novem mestu slovenščina kot učni jezik tudi v višjih razredih. V nemščini se bode v višjih razredih poučevala le zgodovina (?!); v vseh pred metih se bode podajala tudi nemška terminologija. Slovenska trgovska šola v Ljubljani. Naučni minister Marchet je obljubil državno podporo v določeni vsoti za slovensko trgovsko šolo v Ljubljani, čim prevzame kaka javna korporacija ustanovitev iste. Velikanski napredek. Ljubljanski “Slovenec” z dne 30. okt. piše med dnevnimi novicami: Včerajšnje poročilo “Slovenčevo” je vzbudilo strmenje na vseh straneh. Tako radikalnega preobrata se ni nihče nadejal. En dan je Slovencem na šolskem polju prinesel več, nego se je prej doseglo v dolgih desetletjih. Slovenske višje gimnazije so bile že od nekdaj najgorečncjša želja vseh slovenskih krogov. Vedno se nam je metalo v obraz: “Vi hočete vseučilišče, pa niti ene slovenske gimnazije nimate!” Zdaj imamo Slovenci naenkrat štiri popolne slovenske gimnazije! Slovenski profesorji imajo na teh gimnazijah svoja zagotovljena mesta, s katerih jih ne morejo Nemci izpodriniti. To je uspeh, ki bo za vse večne čase združen z imenom Slovenske Ljudske Stranke, v katere imenu sta dr. Šušteršič in Šuklje vodila z vlado dotična pogajanja z vsega priznanja vredno spretnostjo. Že ta uspeh sam na sebi je najdalekosežn«jšega pomena in postavi vse slovensko šolstvo z enim hipom na višje stališče. A doseglo se je važno razširjenje slovenskega šolstva tudi na drugih poljih. Po besedah ministrskega predsednika in učnega ministra je zagotovljeno podr-žavljenje idrijske realke. S tem je idrijsko mesto dobilo velikanski dar od države po zaslugi poslancev S. L. S. Posebno veselje nas pa navdaja še vsled tega, ker je zdaj zagotovljena tudi slovenska trgovska šola. Ves slo venski narod se mora veseliti tega uspeha. K belokranjski železnici še trgovska šola — to pomeni za Kranjsko deželo velikanski narodnogospodarski napredek. Predrzni Japoncu Victoria, Kanada, 12. nov.—Po semkaj dospelih poročilih ruskih uradnikov iz Vladivostoka si izsiljujejo močno oborožene japonske ladje nasilno vhed na prepovedane jim otoke, kjer je polno morskih psov, in potem pobijajo tam te živali na grozovit način. Tako poroča med drugimi poveljnik stražne križarke, da je moštvo treh japonskih ladj tihotapilo na Copper-otokih, usmrtilo na tisoče morskih psov in potem z dragocenimi kožami odjadralo. Uradni ugovori so odposlani japonski vladi. Viljem na Angleškem. Portsmouth, 11. nov. — Nemški cesar Viljem in cesarica Avgusta Viktorija s spremstvom sta danes dospela semkaj! Proti večeru sta dospela v Windsor, kjer ju je sprejel kralj Edvard s kraljico Aleksandro. Mesto je v zastavah. Windsor, 12. nov. — Nemški cesar je zgodaj vstal. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da ga je že zarana obiskal slavni angleški posebni zdravnik za bolezni v grlu, prof. Sir Felix Semon. London, 13. nov. — Cesar Viljem in cesarica sta bila danes gosta mesta London. Prebivalstvo ju je navdušeno sprejelo. Slavnostne pojedine se je udeležilo kacih 800 odličnih oseb. Cesar je v svoji zdravici proslavljal mir. Zlo prorokovanje. Rim, 12. nov. — Ravnatelj florentinske zvezdarne, signor Alfani, izjavlja, da bodo solnčne pege. ki so po njegovih mislih dvanajstkrat tolike kakor zemlja in ki utegnejo sredi novembra meseca doseči solnčni poldnevnik, bržkone povzročile močna mnagnetična motenja, kojim bodo sledili viharji, povodnji, ognjeniški izbruhi in potresi. Ker so se Alfanijeva prorokovanja vselej uresničila, zato vzbujajo vsepovsod veliko pozornost. Nova škofija v Kanadi. Rim, 11. nov. — Kongregacija propagande je sklenila, apostolski vika-rijat v Saskatchevanu, v severozapad-nem ozemlju Kanade, povzdigniti v škofijo pod imenom “Princ Albert” in se priporoča imenovanje Monsignora Albert Pascalla tamošnjim škofom. Avstrijsko svarilo. Dunaj, 9. nov. — Policijske obi-sti so včeraj poslale agentom parnišk, družb svarilo, naj se nikar preveč ne trudijo, avstrijske in ogrske izseljence pošiljati v južne države Unije. V neki uradni okrožnici se nadalje opozarja, da se z izseljenci v južnih državah ravna kakor s sužnji in da trpe hudo stisko. Nova duma. Petrograd, 11. nov. — Danes je bilo uradno razglašeno, da se nova duma (ruski • državni zbor) snide v četrtek, dne 14. nov., v Tavriški palači in podpredsednik državnega sveta Golubov jo otvori v imenu carjevem. Sprejem poslancev po carju v Zimskem dvorcu se ne bo vršil. Duma se otvori z molitvijo, nakar bo Golubov prečital carski ukaz, ki sklicuje dumo k zasedanju. Potem se bo volil predsednik dume. Kandidatov je več. Marconi nadkriljen? Berolin, 11. nov. — Neka nemška obrtna družba napravlja uspešne poskuse s prevajanjem telefonskih poročil brez pomoči žičnih zvez. Tako prevajanje se je vršilo iz Nauena na razdalje 50 do 60 milj. Pravijo, da se glasi govorečih lahko slišijo nenavadno čisto in razločno. Rusi za Ameriko. Petrograd, 8. nov. — Na Ruskem sploh mislijo, da je vojna med Ameriko in Japonijo neizogibna in samo v-prašanje časa. V ameriškem poslaništvu se neprestano zglašajo ljudje, ki hočejo v vojno za Ameriko. Tudi mno go častnikov se je že ponudilo, da so pripravljeni iti na Filipine kot vežbal-ci ameriške armade. Seveda so neprijetno iznenadjeni, kadar se jim pove, da vojne med rečenima deželama ni in je menda še dolgo ne bo. Potres v Karataghu. Petrograd, 11. nov. — Po najnovejših brzojavkah iz ruskega Turkestana, je zadnji potres popolnoma razdejal mesto Karatagh. Število človeških žrtev znaša v mestu 4,000 in v sosednem okraju Denavsku 10,000. Vse vasi po okolici so razdejane. Popoln umotvor. Mr. A. M. Mucha, slavni češki u-metnik, ki biva sedaj v tej deželi, je smatran za enega največjih slikarjev na svetu. Dve njegovih najnovejših slik sta prava bisera umetnosti in sta izdelani po naročilu g. Jos. Trinerja, dobroznanega izdelovalca Trinerjeve-ga ameriškega zdravilnega grenkega vina, za njegov stenski koledar za 1908. Ta koledar se pošlje po pošti na vsak naslov po prejemu 15c v znam kah, da se pokrijejo stroški za zavitek in poštnino. Jos. Triner, 616 S. Ashland Ave., Chicago, 111. $60,000,000 ZLATA IZ EVROPE, “Clearing House”-čeki prišli v promet v Chicagi, da se olajša finančna stiska. V IZPLAČEV NjE DELAVCEV. Istotako v Kansas City, Mo., in- v Pittsburgu, Pa. Chicago, 111., 14. nov. — “Clearing house”-čeki v malih svotah bodo jutri prišli v promet v Chicagi, da se olajša finančna stiska. Ker jamčijo zanje glavnice in bon-di vredni tretjino več nego nakazana veljava čekov, kakor tudi skupni kredit obračunskih bank (Clearing house banks), je pričakovati, da bodo čeke radi sprejemali obrtniki kakor “green-backe”, koje nadomeščajo. Železniškim uradnikom in agentom je naročeno, sprejemati te čeke v plačevanje tovorne voznine. Glavni vzrok za izdajo teh čekov je potreba, oskrbeti kako nadomestilo za gotovino v bankovcih ali zlatu, da v istem veliki delodajalec lahko plačuje svoje delavce, kar mu napravlja sedaj ob pomanjkanju gotovine velike težave. Tako pa pride v položaj, da bo svojim delavcem lahko dajal i nadalje zaslužek. Pittsburg, Pa., 12. nov. —- Tukajšnji “Clearing House” je danes sklenil, slediti vzgledu sličnih zavodov v drugih večjih mestih in tudi izdati Clearing House-certifikate po $1 in $2, dasi državna postava prepoveduje izdajo “scripov” v zneskih po $1 in $2. Kansas City, Mo., 12. nov. — Zadnjič od tukajšnjih bank izdani “cash-ier’s”-čeki so bili danes nadomeščeni s Clearing House-certifikati. Zlata povodenj. New York, 12. nov. — Odkar se je začela denarna stiska, so ameriške banke nakupile ozir. vzele na terjatve kacih $60,000,000 zlata od evropskih bank. Dospelo je doslej kacih $25,000,-000. S parniki, ki imajo dopluti semkaj v tem tednu po hamburški, bremenski in Cunard črti, se pričakuje nad $25,000,000; od te svote je določenih kacih $3,000,000 za chicaške in o-koli $2,000,000 za bolj zapadne banke. Pa še pokajo banke. Portland, Ore., 12. nov. — Tukajšnja “Merchants National”-banka ni davi odprla svojih vrat, ker nima za promet dovolj gotovine. Upati je, da vkratkem spet zaposluje. Banka ima glavnice $250,000, a hranil po zadnjem izkazu $5,216,052. Pittsburg, Pa., 12. nov. — “Peoples Bank” v Californiji, Pa., tu blizu, je svoje plačevanje ustavila, dokler državni bančni preskuševalec ne preišče njenih knjig. Prijet slepar. Monakovo (Muenchen), Bavarsko, 12. nov. — Tu je bil prijet v dveh delih sveta dolgo zaman iskani, s tiralico zasledovani, mednarodni slepar Emil Borges, ki je “deloval” pod raznimi imeni v najraznejših deželah z uspehom. V Ameriki je Borges nastopil kot baron Egloffstein in se izdajal za zastopnika nemške vlade, češ, da ima tajno naročilo, skrivaj vtihotapljati nemške častnike in vojake kot vežfcalcc za japonsko armado na Japonsko. To je bilo prav pred vojno med Japonijo in Rusijo. Tudi je Borges kot baron Egloffstein baje osleparil ameriškega bogataša Charles Schwaba z delnicami Central Pacific-železnice za pettisoč dolarjev. Naznanilo! Spodaj podpisana naznanjava rojakom, ki žele plačati kaj denarja na lote, katere so od nas kupili, da sprejmemo v plačilo vse čeke neglede od katere kompanije je izdan, in 'neglede do kedaj se ima čakati, da se isti sme premeniti za gijtov denar. Čeki jeklarne in drimih korporacij so pri nas tako cenjeni kot čisto zlato. Prodamo vam lote in hiše, katere lahko plačate v čekih, zato kdor še želi iznebiti čekov, naj si kupi od nas loto ali hišo v Jolietu ali v Rockdalu. V Rockdalu so lote po $75.00 do $165.00, na lahke obroke — po $10.00 na roko in po $5.00 na mesec. Vse lahko plačate s čeki. Ako zgubite delo, ali ste bolni ne propade vaš že plačani denar, ker mi tako naredimo pogodbo, da vas v takem slučaju moramo počakati za denar. Ne bojte se nič radi čekov, ker isti so sprejeti v plačilo kakor da so čisto zlato. C. E. Antram & Ig. Česnik, 205-6 Barber Bldg. Joliet, Illinois. Taft potuje dalje. Manila, Filipini, 10. nov. — Vojni tajnik Taft je sinoči odpotoval med navdušeno demonstracijo Filipincev, Dne 18. novembra upa dospeti v Vladivostok in potem nadaljevati svoje potovanje okoli sveta po prekosibir-ski železnici. Pariz, 13. nov. —• Francoska vlada je vzradoščena nad sklepom ameriškega vojnega tajnika Tafta, da obišče na svojem potovanju tudi Pariz, in francoskega predsednika. Jolietska novica. — E. I. Buffington, predsednik Illinois Steel-kompanije, v spremstvu prvega podpredsednika T. W. Robinsona in več drugih uradnikov velike korporacije, je v sredo popoludne obiskal tukajšnjo jeklarno in si ogledal vse oddelke. Prav vse mu je ugajalo, kar je videl, in pohvalil je vse delavce. Nam pa ugaja najbolj to, kar je o tej priliki izjavil. Predsednik Buffington je zagotavljal jeklarniške u-radnike, da sedanja finančna stiska ne bo prav nič vplivala na jeklarno Illinois Steel-kompanije in da so vse govorice prazne, po katerih se ima vkratkem jeklarna zapreti. Rekel je, da bi moralo priti kaj hujšega nego je finančna stiska, da bi se jeklarna zaprla le za en dan. Med svojim bivanjem v mestu, je g. Buffington govoril 2 več bankirji o finančnem položaju v deželi in priznal, da se položaj zboljšava in da ga zelo veseli, da se občinstvo po nepotrebnem ne vznemirja-. Izjavil je, da ni nikacega vzroka za bojazen in da se bo vse zadovoljivo končalo. Ta izjava nas veseli, ker Mr. Buffington pač nekaj razume in pozna splošni finančni položaj malo bolje, nego kak navaden hudournik. Dopis. Chicago, 111., 12. nov. — Naznanjamo po širni Ameriki od naše vrle sestre po imenu Katarine Gregorič, katera se je ločila iz tega sveta na dan 5. novembra 1907 vsled srčne hibe. Bila je verna žena svojemu možu in verna mati svojim otrokom in verna članica našega društva sv. Ane št. 106. K. S. K. J. in še enega češkega katoliškega podpornega društva. Tukaj je pokojnica zapustila svojega velespoštovanega moža po imenu Antona Gre goric in svojih 7 nedoraslih otrok in enega brata in eno sestro. Pogreb sc je vršil 8. t. m. Bili sta navzoči obe ženski društvi, h katerima je spadala pokojnica. Sprevod se je tako v lepem redu vršil, da je marsikateri človek rekel, da skoraj takšnega sprevoda ni še videl. Iz hiše so jo ponesle od vsa-cega društva 3 sestre. Na čelu hiše je zaigrala krasna muzika tako žalostin-ko, da kdor je imel količko mehko srce, se je zjokal. Od tam smo odkorakali do naše slovenske cerkve sv.Štefana. Tam se je brala črna sv. maša za našo pokojno sestro, katero je slu-ž:l naš velespoštovani župnik, č. g. Anton Sojar. Od cerkve smo jo spremile do pokopališča. Bog ji daj v miru počivati! Opozarjamo o tej priliki vse slovenske žene in dekleta po širni Ameriki, katere niste še pri nobenem društvu: Pomagajte si, dokler si morete, kakor si je naša pokojna sestra. Ne odlašajte, češ, saj imam še čas! Ali ta čas ti bo mogoče prekratek, ker ne veš ne ure ne minute, kdaj te Bog pokliče. Naša pokojna sestra zgoraj imenovana sc je zvečer še zdrava in vesela se svojim možem in se svojimi otroci pogovarjala in ob 11. uri je že dušo izpustila. Bog ji daj nebeško luč! Ob sklepu pozdravljamo vse člane in članice K. S. K. J. — A. S. pa obilen uspeh! Odbor dr. sv. Ane št. 106. Naznanilo! Nižje podpisani tem potom naznanjam občinstvu, da sem sprejel kandidaturo na republikanskem tiketu za oglednika mrličev (County Coroner) za okraj Will (County). Dr. E. J. Higgins. Joliet, 111. 46-10 Naznanje Slovencem. Cenj. Director C. N. Y. M. Institute! Vam naznanjam, da sem sedaj popolnoma zdrav. Lišaj, katerega sem imel na obrazu, mi je po tri dnevnem rabljenju Vaših zdravil popolnoma izginil. Se Vam najtopleje zahvaljujoč o-stajam Vaš John Potoshnik,. Box 127, Cumberland, Wyo. Naznanilo! Jaz spodaj podpisani naznanjam, da bodem sprejemal tudi novi jolietski de nar in čeke korporacij, kot plačilo za prodane lote. Ček, nov denar ali pa čisto zlato je pri nas enako cenjeno. C. E. Robinson, Auditorium Building, Joliet, 111. \ Severova zdravila so v več mestih že ponarediii, Ne jemljite takih, ker nikakor niso tako dobra, kot naš domači izdelek. Pljučne bolezni. Pljuča morda^rec v prvem slučaju niso napadena, vendar pa neredi in bolezni okoli pljuč imajo slabe nasledke, ki povzročajo razne bolezni pljuč. Kronične bolezni in vnetje pljučnih prostorov povzročajo vnetje mrene, ki pokriva pljuča. V takšnih slučajih je najbolj pametno, da se preč v prvem pojavu bolezni začne rabiti -----------SEVEROV------------------- balzam za pljuča ki odstrani vnetje; zdravi kašelj in bolečine grla ter odstrani nevarnost. Med zdravljenjem pljučnih bolezni se mora dobro paziti, da se ne diha hudo mrzel zrak, prah ali dim. Dobro je tudi, da se prša ribljejo vsak dan z Severovem Oljem sv. Gotharda in krepča cel sestav z izvrstno.toniko Se-verovega Balzama za življenje. Severov Balzam za pljuča. Cena 25C in 50C. Dobi se v vseh lekarnah. Zdravniški svet damo zastonj. Zolčnica. Ali ste že kdaj slabo počutili? To pomeni, da imate nasledke žolčnice. Hrana vam ne diši, ker vaši prebavni organi so zabasani. Popravite nered z rabljenjem SEVEROVEGA ZDRAVILA ZOPER OBISTI IN JETRA. in prepričali se boste, ko se boste počutili, kot krepak človek. Človek 75C in $1.25. Kri je slaba in nežna. Ko se kri spremeni v vodo in obraz postane bled, takrat je nevarnost groba. na delu, in ako se preč ne zapreči s čistenjem krvi je to lahko slad nasledek bolezni. SEVEROV KRIČISTILEC pretvarja kri in okrepča krvno barvo ter prinese zopet v lica pravo živo barvo in oživi oči. Cena $1.00. ŽRTEV GLAVOBOLA. Gospa Josefina Oliverius iz Lodge Pole, Nebr., nekadanja bolnica, ki je veliko trpela na glavobolu, piše sledeče: “Nobeno zdravilo se ni tako uspešno izkazalo v mojej bolezni, kot Vaši Praški zoper glavobol in nevralgijo. Priletna sem že in se prav hitro prehladim. Prehlad mi pa povzroči velike preglavice, ker sem pa vedno oskrbljena z Vašimi Praški, za to odstra-,-nim prehlad in njega nasledke v najkrajšem času in glavobol in nevral-gija nima več moči.” Severovi Prask» zoper glavobol in nevralgijo. Cena 25C. Stari ali mladi, bogatini ali reveži. Delavec v delavnici, bogatini v palači, mladenič v dvajsetem letu ali star veteran visoke starosti, vsi gotovo rabijo pomoči, katere daje SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM Ohrani mladeniče krepke ter povrne starim ljudem mladeniško krepost. To je varno, zanesljivo in okrepčevalno zdravilo. Cena 75C. W. F. Severa Co CEDAR RAPIOS IOWA Joliet, 111., 13. nov. — Knjige družbe sv. Mohorja so dospele. Naročniki naj pridejo ponje v župnišče. In najbolje je, da prinesejo s seboj naročnino za prihodnje leto. Želeti je, da bi se število naročnikov znatno pomnožilo. Saj ponuja naša slavna družba sv. Mohorja za svotico enega dolarja toliko dobrih katoliških knjig v mili slovenščini, da ji moramo biti resnično hvaležni. In za prihodnje leto nam obeta posebno krasnih književnih darov, med drugimi izbrane pesmi slavnega noriškega slavčka, Simona Gregorčiča, ki je največji ljubljenec slovenskega naroda še po svoji prerani smrti. In česa nam je v daljni tujini med drugorodci in drugoverci bolj treba, nego dobre knjige, ki nam bodri in oživlja katoliško zavest in slovenskega duha? Zatorej, rojaki in rojakinje, ki se še niste otujili jeziku in veri svojih pradedov, pristopite v ogromno armado družbe sv. Mohorja! — Veličasten je bil pogreb, ki je zadnji petek dopoludnc spravil pol Jo-lieta na noge, ko smo spremljali k zadnjemu počitku tako nenadno iz naše srede utrgano nam gospo Marijo Nemanich, soprogo našega aldermana Antona Nemanicha, podpredsednika K. S. K. J., predsednika dr. Vit. sv. Jurija, predsednika naše Slov.-amer. tiskovne družbe itd. Odkar je bila pokojnica položena na mrtvaški oder, so se neprestano kar trle množice, ki so prihajale škropit in izražat svoje sočutje. Zlasti ženstvo vseh narodnosti se je odlikovalo v izkazovanju zadnje časti blagi rajnici. Tudi žunan Cronin je bil med prvimi sožalniki. Okrog mrtvaškega odra se je kmalu nabralo cvetja in vencev in vsakovrstnih rožnih nakitov, da je bila soba podobna cvetličnjaku. Posebno krasnega cvet-ličja so darovali: Mesto Joliet, rodovina Zajiček, K. S. K. Jednota, Toliet Slovénie Bottling Co., Slov.-am. tiskovna družba, otroci pokojnice, zet Fr. Završnik itd. Darovalcev je bilo nebroj od blizu in daleč. Pa prišel je petek, dan pogreba. Tužno so zapeli zvonovi s farnega zvonika kmalu po 9. uri dopoludne, skrajno potrt: sorodniki so se spustili v jok in pogledali zadnjikrat v predrago mrtvo lice, nakar je osem vitezov sv. Jurija dvignilo težko, res dragoceno krsto in sprevod se je začel pomikati^fld hiše žalosti v slovensko cerkev sv. Jožefa, ob najštevilnejšem spremstvu. In naš pro strani hram božji se je najjolnil do zadnjega kotička. Sv. mašo zadušnico j.e pel domači župnik, č. g. F. S. Šušteršič, ob asistenci čč. gg. Johna Kranjec iz South Chicage in Alojzija Krascho-witz od domače cerkve. Cerkveni zbor je dobro vršil svojo nalogo; posebno ganljiva pa je bila pesem v slovo, ki jo je zapel angleški zbor pod vodstvom znanega mojstra in napolrojaka Antona Schager, da je malokatero oko ostalo suho. Po opravljeni službi božji se je sprevod spet razvrstil in jel pomikati proti slovenskemu pokopališču. Spredaj je korakalo društvo Vit sv. Jurija, potem so sledili vozovi s cvetočimi darili, ob mrtvaškem vozu so tvorili častno stražo spet ' itezi sv. Jurija, za krsto so se vozili sorodniki In potem se je razprostirala nepregledna vrsta velikih dvovprežnih in manjših jednoprežnih kočij; spremstvo je bilo tako ogromno, da je “backov” zmanjkalo v mestu in so morali priti še nekateri iz Lockporta. Poleg omenjenega moškega društva so se polnoštevilno udeležile sprevoda članice slovenskega dvora sv. Ane Katol. Borštnaric in članice naše družbe sv. Rožnega venca. Nadalje so bili v spremstvu Rev. Mahoney, predsednik St. Vitus Co!lege-a v Bourbo-nais, 111. (kjer študira mladi g. Nemanich), Mr. Škof iz Iowe, mnogi mestni odborniki in drugi odličnjaki poleg vseh sosedov ter neštevilnih prijateljev in znacev. In prišli smo počasi na pokopališče.In krsta z zemskimi ostanki nepozabne rajnice je bila kmalu izročena majki zemljici. Da je zapuščeni soprog lil bridke solze, da so otroci glasno vzdihovali in jokali za materjo, ko so jo pogrebci spuščali v jamo, nam ni treba posebej omenjati; dostavljamo le, da so si ob tem tuž-nem prizoru vsi udeleženci otirali oči, mokre vsled ganljivosti in sočutja. In vsi udeleženci so za g. župnikom izdihali blagi rajnici v zadnje slovo: Svetila jej večna luč!... G. Anton Nemanich je dobil ob pre-bridki izgubi od blizu in daleč toliko ustmenih, pismenih in brzojavnih izrazov sočutja, da mu tolika ljubezen mora vsaj malce potolažiti potrto dušo. Izražajoč tudi tem potom naše sožalje, mu kličemo: Bog pomagaj naprej ! — G. Martin Škof iz Browna v Iowi je dospel zadnji četrtek v naše mesto na obisk svojega starega prijatelja, g. Ant. Nemanicha. — G. Josip Sitar, član tvrdke Ogulin & Sitar Bros., se je vrnil iz stare domovine v ponedeljek zjutraj, čil in zdrav. — Šele nekaj dni so v jolietskem prometu takozvani “cashier’s checks”, to je blagajniški čeki kot začasno nadomestilo navadnih bankovcev in zlata, in občinstvo se je že skoro popolnoma privadilo na ta novi denar. Kro- žiti je začel šele zadnjo soboto popo-ludnc. Ko je namreč Illinois Steel-kompanija zadnji teden vsled pomanjkanja tekočega denarja ali gotovine (currency) sklenila, začasno izplačevati svojim zaposlencem njihov zaslužek večinoma s čeki, za katere jamči poleg nje “The Chicago Clearing House”, so sklenile jolietske banke in trgovske tvrdke, izdati v zamenjavo chicaških, ozir. jeklarniških čekov o-menjene blagajniške čeke (cashier's checks), da se tako olajša promet. Ako hoče n. pr. kdo s čeki Illinois Steel-kompanije plačati kak dolg v Chicagi ali New Yorku, so ti čeki tako dobri v to svrho kakor istotoliko zlata. Če pa hoče potrošiti denar v Jolietu, pa gre kar navadno v kako banko ali večjo trgovino zamenjat kompanijske čeke za nove certifikate, zvane “cashier’s checks”, Ti zadnji čeki so prav tako dobri kakor bankovci zakladnice Združ. držav, kajti za vsak tak ček je istotoliko denarja v bančnih shrambah. Sedaj je več denarja v Jolietu, nego ga je bilo kdaj poprej, in kupno ceno ima isto kakor zlati dolarji, samo da je še bolj pripraven in ročen. S temi “cashier’s”-čeki lahko plačaš najemnino, greš lahko v gledališče, lahko kupiš tiket za vožnjo s pocestno karo itd. Kakor rečeno, imajo jolietske banke več zlata in srebra in “greenbackov” v svorh shrambah, nego kdaj poprej: in zato lahko dobre stoje za vse krajevne čeke. Ako ste dali ali boste dali jolietskega denarja v banko, ga istotako lahko vzamete ven kakor ste ga vedno in pravijo,da je Joliet edino mesto v deželi, kjer se to lahko stori. Seveda, če bi banke plačevale v gotovini na jcklarniške čeke, ki so nakazani na chicaške banke, bi jim gotovina kmalu pošla, ampak “cashier’s”-čeki so odstranili vsako ne priliko ter tvorijo popolnoma varna in priročna menjala. Vsak razsoden človek pripoznava, da je ta uredba in uvedba najboljša pri obstoječih razmerah, katere so zakrivili uzmoviči na Wall streetu. Kar še tiče morebitnega ponarejanja teh “cashier’s”-čekov, pravijo ve-ščaki, da se ni nič bati. Škoda bi zadela edinole banke, in te se prav nič ne boje, ker poznajo načine ponarejanja in vedo, da v Jolietu ni prostora niti dobička za ponarejalce. Zahtevajte povsod polno vrednost na svoje plačilne čeke in ne dajte prav nikakega popusta! Če zadnjega kdo zahteva ali sploh noče menjati, recite mu “Goodbye!” in pojdite k drugemu, ki bolje razume svoj biznes. — Ali bodo zaprli jeklarno Illinois Steel-kompanije? Še nekaj mesecev gotovo ne, kakor zatrjuje superintendent Mathias. Vse nasprotne govorice so prazne. Jeklarna ima naročil dovolj za več mesecev, in preskrbljena je tudi s potrebnim premogom. Torej se tudi v tem oziru ni začasno ničesar bati. In upajmo, da kmalu izgine z obzorja zadnja senca pretečega oblaka, ki so ž njim Rockefeller & Co. začasno o-mračili Združene države. — Zakonsko zvestobo sta si obljubila pred oltarjem v slovenski cerkvi sv. Jožefa g. Nikolaj Žugel iz Otoka pri Rjletliki in ga. Mary Lukšič. Bilo sretnp1 — Spet je utekel en kaznjenec iz tukajšnje državne kaznilnice, in sicer neki Ch. Howard, star nad 60 let, ki je opravljal v kaznilniškem kamenolomu zaupno službo vratarja. Pogrešili so ga v pondeljek popoludne ob 4. uri 30 min. Doslej ga še nimajo. — “The Joliet Daily Republican” bo stal od dne 18. t. m. naprej 10c na teden. Istotako sta zvišala naročnino ostala dva jolietska dnevnika. In zakaj? Ker so se vsi tiskarski stroški silno podražili. —Prvi snežec to predzimo smo imeli zadnjo nedeljo na večer. Padal je le nekaj minut, a je vse pobelil. Drugo jutro pa ni bilo več o njem ni duha ne sluha. — Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec. 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102. * Rock Springs, Wyo., 8. nov. — Slavno uredništvo Amerikanskega Slovenca, prosim, da mi natisnete naslednje vrstice v predale cenjenega lista. Čital sem članek v zadnji št. (47) tega listaj katerega je objavil “Slovenec” v Ljubljani dne 8. oktobra t. 1. pod naslovom “Velikodušnost hrvat-skih delavcev v Ameriki”. Uverjen sem, da je večina Slovencev tu in onkraj velicega oceana, kateri dobro vedo, da je Rock Springs, Wyo., precej velika slovenska naselbina. Zatorej si mi Slovenci v imenovanem mestu uso-jamo stvar boljše raztolmačiti velikemu slovenskemu ljudstvu kakor tudi “Slovencu” v Ljubljani. Rajnki Matija Mesec bil je v resnici ponesrečen v premogokopu št. 9, kateri je last Union Pacific premogove družbe. Jaz zdolaj podpisani bil sem tudi vposlen ravno v istej jami, ter bil prvi na licu mesta, kjer je M. Mesec za vedno zaspal. Takoj sem si preskrbel voz, da se odpravi mrtvo truplo iz jame, ter brzojavil v mesto, da so prišli z ambulanco po truplo mrtvega Matije Meseca. Bilo je ob 11. uri dopoldan. Odstavil sem takoj delo ter spremil truplo rainkega na dom. Še isti dan preskrbet sem vse potrebno, da smo ga zamogli drugi dan izročiti materi zemlji. Takoj ob prvi plači zbrali smo se štirje možje, da obiščemo rojake, da zamoremo plačati pogrebne stroške, ter nabrali nekaj čez sto dolarjev, katere so darovali Slovenci, za kar pa Hrvati še vedeli niso. Preostanek čez pogrebne stroške poslali smo ostalej družini v stari kraj po tvrdki g. Sakserja. Težko mi je bilo sporočiti vdovi umrlega Meseca, čemu ta denar. Pripomnil sem ji posebno opazko, da je to dar dobrosrčnih rojakov, namenjen vam in vašim otrokom, da ne dajte niti krajcarja vašim upnikom; ostanemo vam naklonjeni še v bodoče. Dobil sem zahvalno pismo pisano po g. župniku, z obljubo, da bode storila po navodilih, kar se pa ni zgodilo. A radodarnost nikdar ne presega mej. Čez nekoliko mesecev obrnili smo se s prošnjo do tukajšnjega predsednika U. P. premogove družbe, da nam dovoli pobirati miloščine po vseh tukajšnjih rovih, v kar nam je takoj privolil. Odbrali smo može, za to sposobne naše rojake, kateri za-morejo raztolmačiti ostalim narodom, katerih različnosti je tukaj kolikor jih premore veliki svet. Hrvatov je tukaj le malo. Posebnosti nimam poročati. Z delom gre še precej dobro, včasih počivamo kacega pol dneva, radi ponfani-kanja železničnih vozov. K sklepu pozdravljam Slovence ta in onikraj morja. Tebi, naš vrli bo-ritelj za krščansko ljudstvo, pa obilo dobrih naročnikov. Alojzij Tavčar, L. Box 523. Rock Springs, Wyo., U. S. A. Op. ur. Iskreno hvalo Vam, g. dopisnik za blagohotno pojasnilo v tej zanimivi zadevi. Skrbeli bomo, da pride resnica na dan tudi v stari domovini. S pozdravom! Pittsburg, Pa., 11. nov. —- Slavno uredništvo A. S., prosim “en majhen kotiček” v nam priljubljenem listu, da naznanim rojakom širom Amerike, kako se zavedamo mi korenjaki slovenski v železnem mestu Pittsburgu in okolici. Najj)oj)rej moram omeniti o zaslužku, kateri se je zdaj obrnil na rakovo pot. Dnevne šifte še nekaj ronajo, ampak nočne so vse “off”. Zatorej rojakom ni svetovati, da bi zdaj prišli v Pittsburg iskat zaslužka. Tukajšnja delavnica “Crescent Steel Works” na 51. cesti še pomalo okreče svoja velika kolesa in mlinci iz debelega jekla na tanko in dolgo. “Black Diamond”, tudi spadajoča pod “Crucible Steel Co.”, bolj ustavlja, mogoče ji manjka sape. V slavnem Joliet, odkoder prihaja naš dobri list Am. Slov., je tudi ena Crucible Steel Wks; to je pa čudno, da ne naznanja, kako njihova fabrika “rona”. (Uredništvo samo ne ve, ker ni zaposleno tam kaj. Op. st.) Pretečenega tedna smo imeli plačilo, pa namesto denarja smo prejeli “čeke”. In mnogo delavcev je popilo v salunu pivo zastonj, ker ni bilo drobiža za' “ček”. Rojakov je dosti pri nas, kateri delajo v štap-fabriki. Koncem dopisa opozarjam rojake, kateri še niso naročeni na Am. Slovenca, da si ga naroče, dokler je še kaj drobiža v žepu, da bodo lažje sprevodih dolgo zimo pri gorki peči z Am. Slovencem in dobrim čtivom. Pozdrav rojakom po širni Ameriki, posebno slovenskim Martinom, katerih god obdržavamo danes. Bog živi vrhovnega zdravnika K. S. K. J., dr. Martina J. Ivca — kličem v imenu dru štva Jezus Dober Pastir št. 49. K. S. K. J. Z Bogom! Geo. Veselič. Cumberland, Wyo., 10. nov. — Cenjeni g. urednik Am. Sl., prosim malo prostora v vašem nam priljubljenem listu, kjer se le redkokedaj kak 'dopis čita iz tukajšnjih okrajev. Tukaj pri nas nimamo nič prijaznega kraja, kjer skoraj nobena stvar ne more rasti, ne drevesa, ne trava, sploh ničesar. Vzrok temu je pomanjkanje dežja in prevelika visokost nad gladino morja. Vkljub temu nas je precejšno število Slovencev, kateri delamo vsi v tukajšnjih premogovnikih in se nam prav dobro godi. Imamo ustanovljena že 4 slovenska podporna društva: Društvo Marija Zdravje Bolnikov št. 94 K. S. K. J., društvo Danica št. 28. J. S. K. J., Postaja št. 40 od društva sv. Barbare Forest City, Pa. in društvo Bratje Svo bode št. 26 S. N. P. Jednote. Z vsemi omenjenimi društvi imamo tole zvezo, da pomagamo sirotam in vdovam v tužnem stanju, to je: ako član ali članica umrje ali da je toliko poškodovan, da dobi podporo od Jednote, kolektovalo se bode pri vseh teh društvih od vsakega člana svoto $1.00, in to svoto denarja bode prejel glavni odbor teh društev in potem izplačal ravno tistim dedičem, katerim bode izplačala Jednota. Poškodovanim članom se ta svota izplača dotičniku samemu. Res lep napredek. A še eno nam je potrebno in to je cerkev, katero poslopje je bilo postavljeno že lansko leto in še do danes stoji ravno tako, kakoršno so pustili tesarji. Cerkvi še manjka al-tarja, sedežev in drugih potrebščin. Za cerkev stalo bi vse skupaj še okoli $500, katera svota se bi prav lahko pokrila z malimi stroški vsakega posa- meznega katoličana. Moja želja je, da bi ta hram božji kmalu izdelali, ker potem se bode vsaj dvakrat v mesecu darovala sv. maša. Naj še malo navedem naše delavske razmere. Tukaj v tem okraju Wyom-inga nimamo druzega dela, kakor v premogovih jamah. Delo ni preveč težavno, premog je visok od 6 do 15 čev ljev in dela se tukaj vsak lahko privadi. Mogoče še ni znano rojakom po Ameriki, da smo vsi delavci v tukajšnjih premogarskih naselbinah vsi pri uniji "United Mine Workers of America”. Sedaj smejo delati tukaj le tisti, kateri stopijo v našo zvezo. Pri sklenitvi nove pogodbe med družbami in premogarskimi delegati v Den verju, Colo., dne 15. julija t. 1. so družbe nam naše plače ogromno izboljšale in podpisale to pogodbo do 1. septembra 1908. S prvim dnem septembra t. 1. smo začeli delati 8 ur na dan. Ker imamo visoke plače in kratko delo, je prišlo že veliko delavcev od vseh krajev Amerike, tako da sedaj ne svetujem rojakom, da bi semkaj hodili dela iskat. Kadar se bode tukaj zopet dobilo delo, bodemo obvestili. Pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Americi, a tebi, A. S., pa obilo uspeha in novih naročnikov. Jakob Rose, Box 163. Collegeville, Minn., 5. nov. — Dovolite mi mal prostorček, g. urednik, v Vašem cenjenem listu A. S., da sporočim nekoliko o našem tukajšnjem položaju. Collegeville, ali bolje: St. John’s University, je bilo pred nekaj leti precej navadno ime v predalih Amerikanskega Slovenca. Odkar pa je šel zadnji slovenski benediktinec od tod, je izginilo tudi ime iz lista in mislim, da se ne motim, če sumim, da je le malo Slovencev, ki se tega imena še spominjajo. Da ne ostanemo torej še nadalje onkraj stene sveta, hočem na kratko opisati naš kraj. St. John’s University je ena največjih in najboljših katoliških višjih šol v Združ. državah. Tukaj se zbere gotovo vsako leto precejšnje število dijakov od blizu in daleč in vsakovrstnih narodov, med njimi seveda tudi več ali manj Slovencev; toda res število teh je v primeri z drugimi katoliškimi narodi le majhno, tako-rekoč neznatno. To število bi bilo večje, ko bi bili vsi sprejeti, ki prosijo za vstop. Dostikrat se prigodi, da pride kak Slovenec kar tako natihoma semkaj, ne da bi popred poizvedel, kako in kaj; ali ker ne razume čisto nič angleščine, se mora vrniti, kar seveda nam Slovencem težko deje. Opozarjamo torej vse tiste, ki se nameravajo kedaj podati v šolo in niso zmožni angleščine, da pišejo popred na Rev. direktorja in tako poizvedo, jeli bodo mogli vstopiti ali ne, ker drugače bi se morda morali vrniti, in to bi bila potrata denarja, kakor tudi časa. Ni potreba, da bi morali popred biti dobro vajeni angleščine; da imate le dober začetek, potem bode že šlo. Sprejeli vas bodo radi tukaj in vam tudi pomagali kar mogoče, tako da bodete kmalu stali na trdih tleh. To seveda velja tudi za druge narode, vendar pa imajo Slovenci tukaj Slovence: še posebno radi, ker so ti po navadi pridni in se dobro zadržijo. To nam spričuje posebno to, da so lansko leto izmed desetih medalj, ki so bile podeljene koncem leta, Slovenci odnesli tri, dasiravno je bilo število njih samo enajst, dočim je bilo druzih več kot tristo. Kar se tiče okolice, je ta prijetna in zdrava. St. John’s University stoji na severnem obrežju velicega jezera. Na jutro in sever se dvigajo težki gozdi, po katerih se skriva obila divjačina vsake vrste, od male veverice do velikega gozdnega volka. Na zapadno stran pa se razprostirajo obširne farme črez hrib in plan. Vsa zemljišča kakor tudi jezera na daleč okoli spadajo k šoli, kar daje dijakom obilo prostora za razvedrilo, bodisi na vodi ali na suhem. Vse to pa je last benediktinskih menihov, ki vse svoje posestvo in moči obračajo le v prid katoliški mladini. Kakor sem že omenil, je slovenskih študentov veliko premalo v premeri z drugimi narodj, in to ni samo tukaj, ampak tudi po drugih šolah. Temu pa je vzrok to, ker naši rojaki premalo držijo na višje šole. Če jim prigovarjaš, da bi dali enega ali druzega izmed svojih otrok študirat, bodisi za to ali ono, odgovorili ti bodo, da so preu-božni, da potrebujejo otroke doma pri delu, ali da ni potreba, da so njih otroci itak dosti učeni i. t. d. Slišal sem sam nekako naslednji izgovor: “Jest sem mogu s težkem davom kreh služit, naj ga pa še moj otrok! Kaj so več ko jest?” To ti je ljubezen do otrok! In to je izgovor človeka, ki bi kar se tiče stroškov lahko vzdrževal dva ali tri svojih otrok v šoli. Toda denar je takim več kakor blagor svojih otrok. Ali morebiti mislijo taki ljudje, da bodo več dobrega storili za otroke, ako jim zapuste par tolarčkov, kakor če bi jih dali študirat za eno reč ali drugo? Če bi jim zapustili tudi tisočake, zraven pa bi zanemarili njih izobrazbo, je vse to le slaba podlaga, ki jim zna vsak dan, na en ali drugi način, izpodleteti in jih pustiti takore-koč na vodi, siromašne, čisto nevedne in neizkušene. Največja in najbolj gotova dedščina, ki jo morejo starši dati svojim otrokom, je prava katoliška izobraženost — pomagajte k tej svojim otrokom, in ne bo se vam bati ne za njih dušni in ne telesni blagor. Dijak. Pueblo, Colo., 6. nov. — Slavno u-redništvo “Am. Slovenca”! Usojam si odgovoriti na dopis\iz Pueble radi “dramatičnega društva Zarja” sledeče: Cenjeni dopisovalec I. H.! Glede dopisa, kateri je bil priobčen v št. 45 Am. S. Vam moram odgovoriti, ker se mi zdi potrebno in sveto. Kar ste Vi pisali, da je imel glavno vlogo g. “kapitan” v pokoju (Frank Pogorelc) “glavno vlogo” pri obeh igrah, ni res. Res pa je, da je imel sobrat F. Pogorelec le kratko in stransko vlogo. Res pa je tudi, da ni bila “Lujiza” njegova hčerka, ampak gosp. Vraničeve, tedaj bi bila le njegova sinaha. Glavno ia najtežjo vlogo pa je imel pri obeh igrah Stojan, V. F. Truger ter gospa Vraničeva, gospodična Mary Smrke. Jako težko vlogo imel je tudi gospod Jan Pogorelec kot sluga. On je prav dobro pogodil svojo vlogo in si pridobil priznano hvalo. Nadalje proslavljate tudi v drugi igri “Sanje”, da je imel glavno vlogo. Kje so pa drugi ostali? Ali ste bili mogoče takrat še zaspani? Ali niste videli cele igte? To-raj resnici na ljubo jjnaj bo povedano, da sta imela glavno vlogo g. V. F. Trugar kot Dalibor in g. R. F. Gregorič kot peklenšček. Toliko naj zadostuje za sedaj. V drugo pa prosim da “kritizirate” prav ali nič. Vaša kritika je jako laskava, a le vse kar je res. Ako se hočete temu posvetiti, tedaj morate videti vse in čuti vse, lepo in nepravilno kretanje osebe. Torej na svidenje drugi teden! Resnicoljub. ZAHVALA. V najgloblji žalosti vsled nenadne izgube svoje iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, gospe MARIJE NEMANICH izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem dragim prijateljem in znancem za vsestransko nam podane tolažilne dokaze srčnega sočutja, za prekrasno darovano cvetje in za mnogoštevilno častno udeležbo in spremstvo k zadnjemu počitku. Joliet, 111., 11. nov. 1907. Žalujoči: ANTON NEMANICH IN OTROCI. — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 22. oktobra 210 Makedoncev, 18 Hrvatov, 70 Bolgarov in 124 Slovencev. — Belokranjska železnica. Inženirji, ki bodo delali pri zgradbi belokrajin-ske železnice, so že došli v Novo mesto. Najeli so si Minisinijevo vilo, kot poročajo iz Novega mesta z dne 21. oktobra. —Dunaj, 23. okt. Črnomaljski mestni zastop je poslal štiri svoje člane na Dunaj, v zadevi belokranjske železnice. Dr. Šušteršič jih je včeraj peljal k ministrskemu predsedniku Becku in železniškemu ministru Deršati. Čuje se, da so dobro opravili. — Ni se mogel odtegniti vojaški suk nji. Janez Urbič, posestnika brat v Lipsenju, je odpotoval v Ameriko in eamudil tri naborne stave. Ko se je vrnil letos domov, vtaknili so Urbiča v vojaško suknjo. Boljši zaslužek ga je zvabil v Ameriko. Na vprašanje predsednikovo, koliko si je prislužil v tem času, je odgovoril obdolženec, da si je prihranil 2500 gld. V kazen se mu je prisodilo tri tedne strogega zapora in 30 K denarne globe. — Slovenska igralka Irma Polak, ki je angaževana v Zagrebu, namerava v družbi z igralcem Vulakovičem na spomlad oditi v Ameriko ter tam prirediti po slovenskih in hrvatskih kolonijah ciklus koncertov. — Vinska letina je bila na Trebelnem dobra, koder niso vinogradi že popolnoma uničeni. Tudi drugih pridelkov je bilo letos primeroma precej samo otave in sadja je bolj malo. — Mesto Idrija je dobila 5000 K državne podpore za vzdrževanje slovenske mestne realke. Zavod preide v državno oskrbo. —Društvo slovenskih katehetov šteje že 180 članov. — Vižmarje. Posestvo in mizarsko delavnico Franceta Šušteršiča, ki je spomladi odšel v Ameriko, je 18. okt. kupil lesni trgovec Kunstelj z Vrhnike za 42,000 kron. —Ljubljana, 24. okt. Nepopisno škodo jc napravila zopet povodenj zadnji teden po raznih krajih naše dežele. Ubogi barjani so zopet pod vodo. Tudi Sava je prestopila bregove. Veliko škodo je provzročda voda v Preski, Medvodah, po Notranjskem in Dolenjskem. Pod Šmarno goro je Sava ■odnesla del Lazzarinijevega mostu. O pravem času je šmartinski župan gospod Teršan zaprl most in preprečil vsako nesrečo. Od četrtka na petek 17. t. m. je divjala ponoči huda nevihta. Bliskalo, gromelo in treskalo je venomer. Strela je udarila v hlev posestnika Martina Maselj v Št. Juriju pri Kranju in ubila lepega vola. — Smrtna kosa. Iz Trebelnega se poroča: Na Brezju je umrl 21. oktobra Anton Žagar, mlad, a jako priden in podvzeten gospodar. Zapustil je mlado -ženo in dvoje otročičev. — Smrt na lovu. Najemnik lova F. Žgavec je pri Colu nad Vipavo obstrelil srnjaka. Žival ni bila smrtno zadeta, zato je Žgavec hotel žival pobiti s puškinim kopitom. Pri tem se je puška sprožila in strel je Žgavca tako nesrečno zadel v prsi, da je takoj mrtev obležal. — Umrl je na Kočevskem g. J. Ster-benz, trgovski potnik dunajske tvrdke “Bratje Weber“. — Strela ubila gospodinjo. Dne 16, okt. je šel Franc Pestotnik, vulgo Kozinec, polzemljak iz Selc, župnije Češnjice, s svojo družino delat na polje. Vsled hude nevihte, nastale ob 2., gredo z živino vedrit pod domači kozolec. Pod kozolcem so bili komaj par minut, kar trešči v kozolec, ki je bil napolnjen z ovsem, ajdo in fižolom. Pogorelo je vse. Najhujše je pa, da je ubila strela dobro gospodinjo in skrbno mater Jožefo. Stara je bila okrog 40 let in zapušča osem otrok, med katerimi je najmlajši star komaj eno leto. Strela je ubila tudi jednega vola in omamila še dve osebi, ki pa sta se kmalu zavedli. — Samoumor vsled omračenja duha. Obesil se je 23 letni solastnik tvrdke Anton Schuster g. Emil Schuster na Resljevi cesti v Ljubljani, na dvorišču v drvarnici. — Na legarju je umrl v bolnišnici ka menolomec Jožef Ločnikar, star 54 let. — Samoumor radi uboštva. Dne 18. okt. so našli v gozdu ob cesti iz Žužemberka na Dobrniču obešenega F. Mirtiča, rojenega v Maškovcu pri Dvoru leta 1842. Bil je menda železo-livar in ni bival doma. Pred par dnevi so ga privedli tja po odgonu. Vzrok samoumora ni znan, najbrže je pa ubožtvo. —- Človek umrl na steklini. Dne 22. okt je v ljubljanski dež. bolnici umrl na steklini orožnik v pok. g. Iv. Kaplja. Pred tremi leti ga je ugriznil stekel pes. Kaplja je pred svojo smrtjo v bolnici ugriznil nekega strežaja, katerega bodo morali poslati v Pasteurjev zavod na Dunaj. — Ustrelil je v Ratečah na Gorenjskem Ivan Jauk Fronca Ivana, ki je bil svoj čas že v bolnici. — Skozi okno je obstrelil pri sv. Jakobu ob Savi neki neznanec Antona Groznika in Ivana Majdiča. — Legar se še pojavlja v občini Št. Vid Zatičina, sicer ne tako močno nego preje, vendar se še dobe posamni slučaji. Na Virju je umrla te dni 18 letna Alojzija Kovačič za to boleznijo. — Okrožni zdravnik šentviški dr. Repič je že drugič obolel na legarju. —Drobne novice. Nadkomisar Klein iz Litije je skočil v Voloski v morje, da bi se utopil. Neki čolnar ga je pa rešil in spravili so ga nazaj v Litijo.— V Ribnici so dogradili novo dvonadstropno šolo. — C. kr. kmet.družba kranjska je dobila od vlade 8000 kron podpore za govedorejo, 2000 kron za svinjorejo in rejo malih domačih živali. — Polhov je letos na Kranjskem prav malo. Polhovke bodo drage! — Veteranski kor ljubljanski vpelje prihodnje leto slovensko poveljevanje. — Medvode, 18. oktobra. V Preski je potok Persenca pretrgal na treh krajih strugo ter odnesel dva jeza. Poplavil je travnike in njive pod vasjo. V Preski iz dveh hiš so morali ljudje bežati. Škode je okoli 20.000 kron. — Nal’V v novomeški okolici. V noči od do 18. okt. je grozovito treskalo in grmelo v novomeški okolici. Nalivalo je tako, kakor bi se utrgal oblak. V Podgradu je treščilo ob 11. uri ponoči v dvojnati kozolec Janeza Kobeta iz Konca 9. Na kozolcu je bilo shranjenega čez 100 centov sena, 9 kop škope in tri štante ajde, Škode je do 4000 K. -— Ženska bolnišnica cesarice Elizabete v Novem mestu je dozidana in pokrita. — Prostor za gimnazijo v Novem mestu je od učnega ministrstva odobren in stavbenemu uradu pri c. kr. deželni vladi naročeno, da se načrti izdelujejo. Upanje je, da bo za šolsko leto 1909-10 poslopje že zidano. — Kolonija vil pod Rožnikom. Za to kolonijo je med občinstvom veliko zanimanje. Misel o tej koloniji je iz-prožil podjetni arhit. g. Petz. Kdo bo gradil kolonijo, še ni določeno. Poročilo, da bo gradil te vile g. Koenig, je bilo napačno. Za vile, katerih bo vseh skupaj 45, je določen prostor na Lassnikovem svetu poleg Čonžkove graščine. —■ Posvečevanje zvonov. Mil. g. generalni vikar Flis je 19. okt. posvetil v Samassovi livarni pet zvonov in sicer tri za župno cerkev v Višnji gori, enega za kapelico Srca Jezusovega v Lazah (Planina), in enega za kapelico Matere Božje Podgradom (Koroško). — Podjetje Kleinmayer & Bamberg — Bamberg — akcijska družba? Po Ljubljani se govori, da namerava g. Bamberg ustanoviti akcijsko družbo, kateri bi svoja podjetja prodal za pet milijonov kron. Gosp. Bamberg bi o-stal ravnatelj podjetij. — Novo pevsko društvo. V Mokronogu su ustanovili pevsko društvo, kateremu je predsednik g. okrajni sodnik — V pokoj je šel g. J. Knez, davkar v Mokronogu. — K trgovskemu shodu v Ljubljani. Shoda so se udeležili gg. župan Hribar, vladni svetnik Kulavics v imenu kranjske deželne vlade in predsednik ljubljanske trgovske in obrtne zbor niče Lenarčič. Tudi trgovski minister dr. Foržt se je zelo laskavo'zahvalil za vabilo na shod in obljubil, da hoče resno uvaževati sklenjene resolucije ter po svoji moči skrbeti za njih skorajšnjo izpolnitev. Deželni poslanec dr. Majaron je govoril o “vlogi trgovine v narodnem gospodarstvu”. Sprejeta je bila resolucija v tem smislu, da zahteva slovensko trgovstvo od vseh poklicanih faktorjev, da ga povspešu-jejo z vsemi močmi. Dr. H. Tuma, deželni poslanec goriški, je govoril o pomenu Trsta za naše narodno-gospodar sko življenje. Predavanje je bilo po vsebini in dalekosežnih mislih najboljše na shodu. Sprejeta je bila resolucija, da I. slov. trg. shod izreka, da vidi v razvoju slov. gospodarskega in posebej trgovskega položaja v Trstu garancijo za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Predaval je g. Smertnik o slovenskem trgovstvu na Štajerskem in Koroškem. Gospod Ulčakar, hranilnični ravnatelj in trgovec v Trstu je govoril o slovenski trgovski izobrazbi in višji trgovski šoli v Ljubljani. Predlagana in sprejeta resolucija zahteva ustanovitev trgovskih nadaljevalnih šol in takojšnjo ustanovitev višje trgovske šole v Ljubljani. — Simpatičen tat. Jakob Pišek iz Št. Lorenca ob Dravi doma, je letos pričetkom avgusta stopil v Aurovi pivovarni za hlapca, a že čez nekaj dni zapustil službo in je s stene pobral dve uri, klobuk in obleko in par čevljev svojih sohlapcev. Iz Ljubljane jo je peš mahnil v Ilirsko Bistrico. Tu se je seznanil s sedlarjem Francetom Be-ningarjem. Ker se je temu Pišek zelo simpatičen zdel in znal dobro govoriti, podaril mu je v hotelu “Ilirija” krono in mu plačal pijačo. Vzel ga je v prenočišče na svoj dom, kjer sta spala oba v eni postelji. Ko se Beningar zjutraj prebudi, izginil je Pišek in ž njim 331 K, ki jih je vzel iz predala. Obdolženec je bil v Reki zasačen, in se je pri njem našel ves ukradeni denar. Za kazen je dobil tri mesece težke ječe. — Dogovorjeni napad. Tomaž Kolarič, Matevž Čebin, France Štirn in Rudolf Štibernik, vsi premogarji v Kisovcu, so že enkrat v Cestnikovi gostilni v Toplicah provzročili nemir. Dne 30. avgusta tega leta pozno zvečer sp prišli v isto gostilno in zahtevali pijače, ali je niso dobili. Gostilničar Jožef Cvetnik je dobro slišal pogovor obdolžencev pred hišo, “da morajo vsi štirje skupaj držati”. In res so se začeli brez povoda prepirati. Napadli so v gostilni sedeče hrvaške delavce, ki so mirno kartali in jih začeli tepsti. Štibernik je z roko dvakrat tako udaril gostilničarko, da se je zaletela ob rob vrat in se poškodovala na levem pod-lehtju. Posrečilo se je vse obdolžence izriniti na prosto, nakar so zaprli vrata. Čebin je klical tovariša nazaj, češ: “Mi jim bomo že pokazali nocoj, naj jih bo notri kolikor hoče.” Naskočili so s silo vežne duri, a ni bilo mogoče v hišo udreti, ker so znotraj vrata tiščali. Ker se jim ni posrečila ta nakana, znosili so se nad delavcem Savo Gjurkovičem, ki je bil med tem časom, ko so domači vrata zaklenili, zunaj in se ni mogel vrniti nazaj v sobo. Obdolženci, ki so bili za nekim vagonom skriti, so na klic: “Dajmo ga!” naskočili iz zasede Gjurkoviča in ga neusmiljeno pretepli. Poškodovali so ga težko na nosu in desnih plečih. Osumljenci vse trdovratno taje. Sodni dvor je vse štiri obsodil, in sicer Kolariča pa šest mesecev, Štibernika in Štirna vsakega na štiri mesece, vse v težko ječo, Čebina pa na tri mesece ječe. PRIMORSKO. — Trst, 19. oktobra. “Piccolo” se jezi, da je slovenska državna ljudska šola le začetek “slovenske invazije” v Trst. Saj hočejo Slovenci kot kompenzacijo za italijansko vseučilišče imeti slovensko gimnazijo, realko in trgovsko šolo v Trstu! Graja socialiste, da se temu ne upro. — Slovensko umetniško razstavo v Trstu so otvorili dne 19. okt. ob 4. uri pop. v prostorih “Slavjanske Čitalnice” (Narodni dom, I. nadstropje). — Umrla je na Opčinah gospa Ema Gorjup, soproga tržašk. deželnega poslanca g. I. Gorjupa. — V Gorici so zaprli neko Marijo Uršič, ki se je preoblekla v redovno obleko, da je nabirala denar. — Med Trstom in Opatijo nameravajo upeljati avtomobilno vožnjo. Iz Trsta bi se prišlo v Opatijo z avtomobilom v 2 in pol urah. Ceste so pripravne, trebalo bi le tuintam popravila. — Slovenska posojilnica v Korminu. Na italijanski meji, v furlanskem mestu Kormin, ki je pa trgovsko središče slovenskih Brd in je torej tudi za go-riške Slovence velikega pomena se vtrja slovenska postojanka. Kakor poroča “Trščanski Lloyd” so Slovenci že kupili zemljišče od zakonskih Aleks, in Olge Visca, na katerem bodo sezidali hišo, da v njej namestijo posojilnico. —Gornjesavinska železnica. Pri okr. glavarstvu v Celju je vpogled izgotovljen načrt železnice Polzela-Kamnik in lokalne železnice Rečiška vas-Na-zarje. Glede te proge je železniško ministrstvo že odredilo ogledovalno komisijo. — Za slovensko gospodinjsko šolo v Celju se je nabralo že 1396 K. — Trgatev v ormoškem okraju je bila letos v najlepšem vremenu opravljena. Splošno se sliši sodba: Precej in zelo dobro. Tam, kjer je bila toča, je nekoliko manj, a še ni za obupati. — Haloškega vina, ki že odnekdaj slovi po svoji posebni milobi, je letos sicer primeroma malo, a je izborna kapljica in ima vsled tega tudi prav lepe cene: od 50 do 64 in 70 h za liter. Cela jesen je bila letos vinski trti nenavadno ugodna. — Samoumor gospe. V Središču na Štajerskem se je obesila gospa Kočevar, stara šestdeset let. Njen mož je brat deželnega poslanca Kočevarja. Pomilovanja vreden rod ima prestajati marsikakšno sitnobo. Nedavno je iz sorodstva neka ženska izstopila iz katoliške cerkv v, ) v rudniku. — Nesreča v rudniku. V Skalah v Lapovem rudniku se je utrgala premogova plaz, ki je ubila delavca Rebernika in nekoliko ranila delavca Ramšaka. —• Znamenje napredka. Ko so češki Nemci začeli izgubljati pozicije zaradi vedno večjega napredovanja češkega elementa, je morala nemška liberalna FRANK. SAKSER CO 109 Greenwich St, NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. k Kupuje ir* prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4\ odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevk vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edin? zaupnik v Zjed, državah Mesine hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jfh izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno, Pri raznih družbah ima visoko varščino in sa denarji vedno varni» Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO.. 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. & stranka konečno priznati svoj banke-rot in izdati proglas, v katerem poživlja Nemce, naj se uče češko, da jih ne bodo iztisnili iz uradov in privatnih podvzetij, ker se povsod potrebuje češki jezik. Nakaj sličnega čitamo v graških listih. “Tagespost” piše med drugimi novicami o “slovenskih tečajih”: Posebno važno je za mlade deklice, ki imajo državno službo, da znajo slovensko. Nemške žene, ki se posvete taki službi, delujejo v nacionalnem smislu, ako se Izobrazijo v slovenskem jeziku in ako pomagajo okrepiti nemške predstraže v spodnjih krajih tako, da se naučijo slovenščine in sprejemajo ta mesta. Zveza delavnih žen je uredila za svoje članice slovenski tečaj, ki traja vsak četrtek od 7. do 8. Gospe in gospodične, ki hočejo obiskovati ta tečaj, se nanovo opozarjajo. “Tagespost” hoče celo stvar zakrinkati in pravi, da bo slovenščina v tein slučaju orodje germanizacije. V resnici se pa gre za to, da so nemške guvernante itd. prisiljene, da se učijo slovensko, ker se slovenski jezik vedno bolj širi in hoče vsak, da njegov Otrok zna slovensko. Ta “slovenski tečaj” v Gradcu je morda res znak kapitulacije. — Celovec. V tukajšnjem bogoslovju je letos 48 bogoslovcev, in sicer v I. letniku 10 (6 Slovencev, 4 Nemci), v II. letniku 11 (6 Slovencev, 5 Nemcev), v III. letniku 14 (6 Slovencev, 8 Nemcev) in v IV. letniku 13 (5 Slovencev, 8 Nemcev). Torej skupaj 23 Slovencev in 25 Nemcev. — Št. Salvator. (Hlapca so ubili.) Hlapca Hollersberja z grajščine Mayrhofen so sohlapci s koli hudo zdelali, in da mu shujšajo bolečine, potrosili potem še soli v hude rane. Ranjenca so sicer odpeljali v bolnišnico nemškega reda v Brežah, a bilo je prepozno, umrl je kmalu. Podivjane sohlapce odvedli so v Celovec. — Zagreb, 21. okt. Mažarska vlada hoče Hrvatom usiliti novo pragmatiko za uradnike. Prvi pogoj za sprejem službe bo v tej pragmatiki znanje ma-žarščine. — Vas pogorela. Kakor poročajo iz Vivodine, je izbruhnil v vasi Gornji Lotrič velik ogenj, ki je uničil nad 50 hiš z gospodarskimi poslopji. Škode je nad 200.000 kroti. -— Bosanski jezik odpravljen, Sarajevo, 18. oktobra. Deželna vlada je izdala 14. t. m. odlok, ki določa, da se opusti dozdaj običajni izraz “bosanski jezik” in da se uvede v uradnem prometu izraz “srbsko-hrvaški jezik”. —Grozd v dveh barvah. Pravoslavnemu župniku Joanu Jovanoviču v Rajiču na Hrvatskem, ki se bavi z vino-gradstvom, se je letos posrečilo, da je na eni trti izvedel grozd v dveh barvah. Grozd je imel 36 jagod, 17 jih je bilo rdečih, 19 pa belih. Trta je stara štiri leta, a vrsta je “plemenka”. — Po 22 letih odkriti umor. V zagrebški okolici so našli pred 22 leti mrtvega posestnika Baričeviča. Ni dvo ma, da je bil umorjen. Dne 15. okt. sta pa stala pred zagrebškim so diščem obdolžena umora rajnikova vdova in rajnikov nečak, ki je imel z rajnikovo vdovo razmerje. Sodišče ju je obsodilo vsakega v dvanajstletno ječo. Čuden rek. “Človek je tako močan kot njegov želodec”, je navaden izraz v tej deželi. Čuden se ti zdi, ampak če pomisliš, boš videl, da je resničen. Ne najdeš ga krepkega človeka s slabim želodcem. Bržko ta organ ustavi svoje delo, gine moč, in bržko spet začne delati, pa moč narašča. Za to je mnogo dokazov. Ljudje s slabimi želodci, nesposobni delati in se veseliti življenja, so okrepčali svoj želodec s Trinerje-vim ameriškim zdravilnim grenkim, vinom ter se vrnili k delu in življenju čvrsti. To zdravilo deluje naravnost na želodec in na vsa prebavila, in zato je koristno v vseh boleznih teh organov, pri malokrvnosti, slabosti, nervoznosti in vseh takih boleznih, ki jih najbolj označujeta izguba teka in telesna slabost. Čistost tega zdravila jamči U. S. Serial No. 346. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago 111. 17 Jewel Railroad WATCH 25 let jamceu pobrov. Naj-lepea in trpe2ena ura za to ceno. Jako fino jamSeno ko-ilesovje. JAMCENO ZA 20 LET. Ure za moŠKe in ženske, po-■sraiSebno za ŽELEZNIČARJE IN DELAVCE. Pošljemo uro na vašo prošnjo C* O. D. $5 75, kateri znesek plačate ekBpres agentu. Pozlačeno verlžioo vsako uro. ENO URO' ZASTONS. a ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1737. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam. POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da sem \otvoril novo-urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! » ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, I1L Pozor, Rojaki Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje TTie Central Rojakom se priporočam v obilen poset Ignac Verbiči iao Moen Ave. Rockdale, I1L Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo t lej postregli z naj nižjimi tržnimi conami...Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa- Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske h* iingtne vsake vrste. Nas prostor je ttn novega na Deep la Ines «Md Prodno kupiš LUMBER, oglasi s« pri bos in «glej m našo nalogo! Mi !» bomo zadovoljil! Hi ti pdhrinffi denar. W. J. LYONS, N«ft fa DBæLAnœs m cumtok date šest. S. W. FRETER * GO. Chicago, Illinois. ako jih pro-52 Dearborn St. lETeilo, JolAXAy! Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI. JOHN KOŠIČEK, 590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoiiški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek ILOYENSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. liskama telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo ■poleg novega tudi stari nailov. Rokopisi se ne vračajo. Popisi brez podpisa se ne priobčijo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. ¡The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Friday,1- by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. TOADIES fe^COUNCjL^ OERKVENI KOLEDAR. 17. mov. Nedelja Gregorij, škof. 18, “ Pondeljek Odón, opat. 19. “ Torek Elizabeta, kralj. 2t. “ Sreda Feliks Val., spoz. 21. “ Četrtek Darovanje Mar. D 22. “ Petek Cecilija, dev. m. 23. “ Sobota Klemen, muč. MOČ KATOLIŠKE GOSPODINJE. Govoril gospod Anton Schager iz Jo-Heta, 111., na glavnem zborovanju v Quincy, 111. V vsaki krščansko-katoliški cerkvi leži globoko zakopan dragocen biser, čegar vrednost se s posvetnim blagom ae da premeriti; čegar krasota se sveti daleč nad vse pozemsko v obličju božjem in čegar celo bistvo je samo tu; da ustvarja srečo in blagoslov za vso svojo okolico — to je katoliška gospodinja! Preredko, v naših velikih zborovanjih, v naših vnetih govorih in v naših obširnih razpravah se je spominjamo; — predko mislimo na njeno dostojanstvo, njeno žrtev in njen visoki poklic; — preredko jej izkazujemo primerno čast, velezasluženo hvalo in dolžno zahvalo za vse nesebične dobrote, ki nam jih je storila in storiti vedno pripravljena! 'Pozabljamo, da je zapustila očetovo liišo, materino srce zaradi naše sreče, da prevzame težke dolžnosti žene in celo matere; — pozabljamo, da je ob zapustitvi očetovega ognjišča žrtvovala tudi svoje življenje možu, kateremu je prisegla zvestobo; — pozabljamo, da je naše otroke rodila, dojila, redila in odgojila in da so ti ljubi otroci, pred njo kleče, molili prvi slovenski očenaš in tako poklicali nebeški blagoslov na našo družino; --pozabljamo, da so njene skrbi, njena pečal in njene solze tešile naše bolečine, lečile naše rane in zadovoljile naša srca; — pozabljamo, da ji služi Božja Mati kot vzor in da pri nas zastopa njeno mesto! — O, kako je vzvišena prava katoliška gospodinja! Dal Bog, da bi jo znali ceniti, kakor On zahteva od nas! Mož je gospodar v hiši — prav tako, kajti tako je določil Vsemogočni. — In kje se najprej učimo to spoznati? kje se nam trdno in določno vtisne v dušo? kje se nam dan za dnevom z besedo in dejanjem dokazuje, se vzgledom in opominom predočuje? — kje in po kom? — V krščanski družini — op katoliški gospodinji. Njfttt dobri vzgled, njene žive besede, njeno blagovito pripomagova-nje, njena materinska čuječnost, njena dalekovidna opreznost, njeni do\ brohotni sveti, vse je namenjeno* pospeševati družinsko srečo in jo množiti. Vsa ta dobra svojstva pripoznava-joč, pač lahko pričakujemo, kar je povsem naravno in umevno samoposebi, da si pridni mož rad pri njej poišče dobrega sveta, kojega potrebuje, in se ž njo razgovarja o družinskih dogodkih, gospodinjstvu, da celo njegovem poslu. Modra Previdnost .'e za to ustvarila žensko srce — ga blagoslovila z ne-izriiernim izobiljem dobrine, milosrčnosti in dobrodelnosti — mu pa tudi ravno s tem podelila čudovito moč, ki ie ni prezirati. Žena podpiraj moža z besedo 1:1 dejanjem — njegove brige so njene; ona uživaj ž njim njegove radosti in uspehe ter deli ž njim bridkosti in nepri-Jjke življenja — tako se spodobi! Prav tu moram omeniti nekatere slabe strani naših sicer dobrih katoliških gospodinj; katere slabe strani utegnejo katoliškemu možu postati zelo nevarne; nekatere slabe strani, ki utegnejo vse dobro, kar skušamo doseči po združbah te vrste in po društvenih jednotah, namah pokaziti, da, v hipu uničiti; nekatere slabe strani, ki nam pač nehote' vendar stavijo mejo, čez katero nam je nemožno priti. Želim posebno poudariti: nepremišljena beseda o nepravem času, — nevarna molčečnost, če je krepak nastop potreben;—nepotreben stud pred javnostjo, ko je naš nastop od.koristi, in predvsem, neodpustna mlačnost v stvareh, ki se ne tičejo naše cerkve in šole,temveč so velevažne tudi za srečo naših otrok, da, cele naše družine. Mož prihaja zvečer utrujen domov — otožen je, videti slabe volje — vihar preti: najsi bo dninar ali tovarnar, vsak stan ima svoje bridkosti; mož je samo človek —- in ena dobra beseda ljubeče gospodinje odpodi mračne stra hove in mirna družinska sreča odseva v domačiji. Mož je društvenik, posveča se rad povzdigi človeštva, s poukom in medsebojno podporo. — Če je žena istega mišljenja, potem Cveto društva v medsebojno korist vseh udeležencev, kajti vedno se dela z dvojno gorečnostjo na njihovem prospevanju. Če je pa nasprotnega mišljenja, potem traja le malo časa in mož je društvu obrnil hrbet in prepustil isto njegovi usodi. Mož je navdušen za svojo občino, za na srce prirastlo mu župnijsko šolo — saj je bil odgojen v isti: skrbi dobrega župnika pozna, usmiljenje ima z vrlim učiteljem, ki se leto za letom trudi za krščansko odgojo zaupanih mu duš. Če je žena istega mišljenja, o kolik blagoslov za našo cerkev, za našo šolo in za našo sv. vero! Če pa je nasprotnega mišljenja, potem je kmalu dobri stari župnik pre-starinski, cerkev premalo moderna; vrli učitelj je zastarel “veteran”, njegovi uki so prekatoliški in župnijska šola je pogubno pončumnjevališče, kjer se z duhom časa ne napreduje, in kjer se dan za dnevom nič druzega ne prepoveduje nego katekizem in molitev. Mladino treba pošiljati v brezversko šolo, kjer dobiva več dobrega “tona” in lika ter se ne pita z verskimi členi in krščanskim naukom. Vi ne dvomite o tem, slavita gospoda; žalostna dejstva so to, katera so mnogi izmed Vas morda sami doživeli tako ali drugače — čemu naj jih skušam dokazati? V Ameriki smo in deželne postave dajejo našim ženam v svobodnem šolstvu enako pravico glasovanja, kakor možu; in dasi katoličan ne misli, da se žena pečaj s politiko, je vendar čas tu, ko se to vprašanje ne sme več smatrati za igračo. Oči upiramo v ljuto dejstvo -— resnico — ki nas katoliške može kakor veliko ničlo potisne ob steno, če ostanete Ve, katoliške žene, še dalje v tej nevarni mlačnosti, če Ve, katoliške žene, takoj ne upotrebite svoje svobodne državljanske pravice, kot se pristoja ženam, ki hočejo podpirati svoje može v vsem, kar je prav in pošteno, kakor se nasprotno dela z velikim navdušenjem v našo znatno škodo! Po prijaznem podpiranju moža postane žena važna sila v njegovih opravilih in podjetjih; po ljubeznivem sodelovanju postane žena važna sila v katol. društvenem življenju — in potrebujemo je; s pobožnostjo, krepko-stjo v veri, ljubeznijo do Boga in naše sv. vere navdušuje moža in postane tako sila zoper sovražnike naše cerkve, naše šole in naše katoliške odgoje —in po pravočasnem nastopu v javnem življenju, celo na volišču, kadar zahteva priložnost, postane gospodinja sila v deželi, ki bodo morali ž njo računati vsi sovražni napastniki našega šolstva in naše doraščajoče katol. mla deži. Sila, ki se ne da kupiti z denarjem in obljubami; sila, ki je tu edinole za Boga, za pravico, za našo katol. družino in za našo sv. vero: Sila katoliške gospodinje! ŽULJAVA IN GLADKA ROKA. (Razgovor med delavcem in gospodom.) Delavec: Dandanes se na svetu godi velika krivica. Jaz delam od jutra do večera kakor črna živina. Med tem ko jaz trpim, pa sedi gospoda doma brez vsakega opravka. Ali je to kaka pravica? Gospod: Počasi, prijatelj! Ne borh tajil, res je, da je veliko krivice na svetu. Res je tudi, da delavski stan ni tako spoštovan kakor bi moral biti; z drugo besedo: delavec ima premalo pravice. Res je to in v tem se midva popolnoma ujemava. Ali nekaj se mi ne vidi prav, da ti namreč tako zavidaš tiste ljudi, katerim praviš: gospoda. Delavec: Kako bi jih ne! Zakaj pa ne delajo? Jaz moram delati in delati bi moral vsak človek. Gospod: Prav imaš, to je resnica. Vsak človek mora delati, lenuha nihče ne spoštuje. Lenuhi so trotje v človeški družbi. Ampak prijatelj, kaj se pa pravi delati? Delavec: De poglejte tukaj mojo žu-ljavo roko! Žuljava roka je znamenje dela; žuljava roka zasluži čast na svetu; če pa danes žuljava roka še nima popolne pravice na svetu, si jo bo pa priborila. Žuljava roka bo zmagala gladko roko. Prišel bo čas, ko mi delavci gladkih rok ne bomo več trpeli na svetu. Gospod: Prijatelj, ne zameri, tukaj si pa ti v strašni zmoti. Ti meniš, da delati se pravi samo imeti v roka!) kramp, lopato ali drugo orodje. Prijatelj, tudi ljudje, ki imajo gladke roke — so delavci. Delavec: Delavcev z gladkimi rokami jaz ne poznam. Gospod: Tako? Ti ne poznaš delavcev z gladkimi rokami? Daj no, da ti jih nekaj naštejem: Kdo te obrije vsako soboto? Brivec z — gladko roko. Kdo te napoji vselej, kadar je "pe-da”? Salunar—z gladko roko. Kdo ti je prodal obleko, ki jo nosiš? Trgovec v prodajalni — z gladko roko. Kdo ti pride v hišo ponujat vsakovrstne reči? Agent—z gladko roko. Kdo na mestnih cestah skrbi za red? Policaj — z gladko roko. Kdo te zdravi, kadar zboliš? Zdravnik — z gladko roko. Kdo te zagovarja, kadar si tožen? Advokat — z gladko roko. Kdo poučuje tvoje otroke? Učitelj— z gladko roko. Kdo piše časopis, ki ga prebiraš? Učeni pisatelj — z gladko roko. Delavec: Nehajte gospod! Vidim, da imate vi prav! Vsakovrstni stanovi morajo biti na svetu, eden dela to, drugi kaj drugega; vsi ene stvari res ne moremo delati. Gospod: Veseli me, da si to sprevidel. Sedaj boš menda priznal, da smo delavci prav za prav vsi ljudje; če le pripada človek h kakemu stanu, mora nekaj delati. Ne zavidaj torej gospode, ker marsikateri gospod, katerega ti zavidaš, ima morda več skrbij in težje življenje kakor Ji — čeprav ima gladko roko. V vsakem stanu je delo, v vsakem stanu so skrbi, v vsakem stanu je odgovornost. In čim višji je človek postavljen v človeški družbi, tem več ima dela, tem več skrbi, tem več odgovornosti. Delavec: Prav imate, verjamem, da je res tako. Gospod: Pa mi še povejte, kaj je vendar vzrok, da ste v začetku razgovora tako srdito napadli-—gladko roko. Delavec: A, sinoči sem bil v neki družbi s socialisti, pa smo se te reči menili. No, pa vidim, da je najbolje, če ne grem več zraven, če čem še pri zdravi pameti ostati. Gospod: Prav imaš! Za pametnega človeka družba socialistovska ni. In gospod in delavec — sta si segla v roke. Anton Sojar. OD ŠIVANKE DO KRALJEVEGA ŽEZLA. Trideset let je preteklo, odkar je v Vogheri na Italijanskem položi! k večnemu počitku trudno glavo zadnji vladar indijskega kraljestva Sardhanah, Paolo Salarolli. Umakniti se je moral nenasitljivim Angležem ter se vrniti v deželo mirte in oranž, kjer mu je tekla zibelka. Starejši meščani še dobro pomnijo moža in radovednemu tujcu z laško zgovornostjo pripovedujejo o njegovej usodi, ki marsikomu izvabi na ustnice neverjeten nasmehljaj. Paolo Salarolli se je rodil od revnih sta-rišev, katerim se gotovo niti sanjalo ni, da bo nosil kdaj njihov Pavelček kraljevsko krono. Zato so ga dali v uk vaškemu — krojaču, da se izuči obrti, ki ga bode mogla živiti.,» Salarolli je postal pomočnik, obenem pa se razvil tudi v lepega fanta visoke, močne postave, prikupljivega glasu, nadarjenega in podvzetnega. Marsikatero oko vaških sinjorij se je hrepeneče oziralo za njim, a Salarolli se ni zmenil zanje. Čutil je v sebi moč, da je poklican in zmožen česa višjega. Brez dolgega pomišljanja poveže v culico likalnik, škar je, sukanec in šivanke, pa hajdi v — Indijo. Sreča se mu je smejala tudi tam; kmalu je postal ljubljenec kralja sardhaškega ter njegov “dvorni založnik”. Za celo armado kraljevo je delal uniforme; seveda da armada ni štela dosti čez sto mož, kajti tudi kraljestvo je bilo majhno. Zase je napravil Salarolli krasno generalsko uniformo ter se šel poklonit svojemu go- spodu. Ko ga je ugledala kraljeva hči, zaljubila se je vanj do smrti ip očetu dala odločni ultimatum: “Ta ali pa nih če drugi,” Kralj pa je ljubil svojo edinko in potežil svoji roki na glavi mladega para, proseč zanje blagoslova iz nebes. Po njegovi smrti je Salarolli prevzel vlado za kratek čas ali v veliko svojo srečo. “Britanska vzhodno-indijska kompanija” je začela iztezati svoje prste po kraljestvu Sardhanah. Salarolli je takoj uvidel, da bi ga pripravilo upiranje ob vse; zato se je pobotal z bogatimi Angleži mirnim potom za 30 milijonov kron ter se ž njimi in kraljico vrnil kot kralj v pokoju na Laško v Turin. Tu je v miru užival sadove “truda”, dokler ni izbruhnila revolucija leta 1848. Salarolli je tedaj široko odprl vrečico z zlati ter bogato podpiral vstaško gibanje svojih rojakov. Šel je v boj ter dobil za svojo hrabrost na bojnem polju zlato svetinjo. Valovi revolucile so se polegli, Salarolli pa se je umaknil v tiho Vcg-hero. Moči so mu pešale; zato ni mogel več z mečem v roki ediniti Italije, deloval pa je za to idejo, kolikor je mogel, gmotno. In v sivi starosti mu je domovina iz hvaležnosti izkazala jako veliko čast. Po bojih leta 1859 je prenesla avstrijska vlada železno krono lombardsko iz Monze na Dunaj, se veda, da je ne vrne več. Ko pa je leta 1866 naša država izgubila Lombardijo in Beneško, ni imel cesar Franc Jožef I. več pravice nositi jo ter jo je po dolgih diplomatskih pogajanjih vrnil. Leta 1866 jo je prinesel general Mensabra v Turin, kjer jo je izročil kralju. Umberto je želel, naj bi se železna krona zopet hranila v katedrali v Monzi in da naj se svečano prenese tja. Za ta častni posel je vlada izbrala Salarollija, s čimer je hotela pokazati svoje spoštovanje do patriota-krojača-kralja. In tako se je zgodilo, da je slavna železna krona, po katero so hodili čez Alpe cesarji z velikanskimi vojskami, bila eno noč shranjena v hiši bivšega krojača. Tiskarska obrt v Kanadi daje skoro 10,000 ljudem zaslužek, ki znaša skupaj na leto $5,540,885. Najčistejše pleme arabskih konj je v kraju Kochlani. Pravijo, da tamoš-nji konji izhajajo iz hlevov kralja Salomona. Češki pisatelji in politiki so izročili Bjoernstjernu Bjoernsonu zahvalni spis, ker se je potegnil za Slovake proti Madjarom. Novinarstvo v Italiji. V Italiji izdajajo približno 1400 listov, in sicer v Rimu 394, Milanu 322, Turinu 195, Na-polju 190, v Florenci 150. Umetno narejene diamante je predložil pariški akademiji znanosti in u-metnosti kemik Charette. Izvršil jih je s pomočjo elektrotehnike. Poročajo, da so umetni diamanti prekrasni. Najbogatejša ženska v Veliki Britaniji je Miss Emily Charlotte Talbot, ki lastuje dve krasni veleposestvi, podedovani po očetu in vredni kacih $7,-000,000. Druga bogata ženska je Miss Alice de Rothschild, ki je zelo dobrodelna. Vatikanski seismološki observatorij. Papež Pij X. je ustanovil v Valledi Pompei seismološki observatorij, ki je izpred drugih observatorijev najbližji Vezuvu. Slovesna otvoritev se- je vršila v navzočnosti mnogih učenjakov. Za Bjoernsonom — Tolstoj. Tudi grof Tolstoj se je oglasil za Slovake in je izjavil, da se Madjari toliko časa ne morejo izigravati kot prijatelji svetovnega miru, dokler uganjajo doma najhujše nasilstvo proti Slovakom. POTREBUJEMO DEKLE ALI ŽE-no za delo v hiši (samo predpoldan) od 7:30 do 12. ure. Vprašaj na 325 Jefferson St., Joliet, 111. THE EAGLE Velika slovenska prodajalna ponuja svoje naj lepše moške suknje in obleke. Lepših ni dobite nikjer, j j j Cene prav nizke. Alt ožel : 1) L:! 1 n) n!i c i n izvrstne suknje pridite k nam, kjer jih je neštevilno veliko na izbero. Vse blago je najnovejšega kroja. Moške vrhnje snknje so po.$10, $12, $15, $18 do $25 Moške obleke so po........$10. $12, $15. $18 do $25 Moški fini čevlji so po.$2.50, $3.00, $3.50 in $4.00 Naše obleke se lepo prodajo životu. Pridite in oglejte si jih. MlH ZEMANOVO “GRENKO VINO”, je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tattaa-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti ▼ vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalci teh najboljših zdraviL B. ZEMAN. 777 Alport St. CHICAGO, ILL. POZOR! POZOR! f O Bliža se sezona balov in domačih veselic. !! Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača \\ vedno pri roki. In to je gotovo j; slovenski popi; i ► ki ga izdeluje znana 1 j slovenska tvrdka i Joliet Sloven ic Bottling Co. ij 913 N. Scott Street, Joliet, 111. j; Chicago tel. 2272, N.W.4S0. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM ! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»»»»A»* Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 1 Rezervnega zaklada f*: 22 milijonov kroti. A 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska | je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po« jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah EDA NI/ Q A I/ C ED je že več let naš rojak rHAIm JAlVOClT 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. Vezanje knijg. V tieharni “A. S.” se ■vest)« knjtjpw stmt in nove. Prav po ceni. Prinst0n »U pošljite jih. Oba telefona 008 Copyright L907 by Friend Brothers Cittfcing C«Mpaay. Milwaukee. K. S. K. JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. H. Podpredsednik:............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. XI. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščence:.............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 12456 Janez Jakliči roj 1888, 12457 Peter Ancel, roj 1887, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 265 članov. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 12458 Jožef Špelič,/roj 1878, 12459 Franc Vidmar, roj 1864, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 129 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 12460 Franc Šturm, roj 1870, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 129 članov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 12461 Blaž Modic, roj 1877, 12462 Ignacij Škrajnar, roj 1875, 12463 Janez Sedlar, roj 1871, 12464 Janez Mlakar, roj 1868, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 373 članov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 12465 Janez Jančič, roj 1885, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 149 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 12466 Anton Prebil, roj 1869, spr. 13. nov. 1907. . Dr. št. 129 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 12467 Jožef Svolšek, roj 1867, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 34 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 12468 Franc Gasboda, roj 1881, 'spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 91 članov. K društvu sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 12469 Franc Škrubej, roj 1889, 12470 Janez Breznik, roj 1889, 12471 Blaž Planinšek, roj 1887, 12472 Anton Ročnik, roj 1885, 12473 Lovrenc Prepadnik, roj 1879, 12474 Anton Dolinar, roj 1866, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 115 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12475 Matija Rauh, roj 1887, 12476 Marko Kobe, roj 1886, 12477 Jožef Kerkovič, roj 1871, 12478 Martin Zurl, roj 1876, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 102 člana. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 12479 Jožef Hribar, roj 1889, 12480 Lgnac Šušteršič, roj 1884, 12481 Jožef Hren, roj 1884, 12482 Martin Kern, roj 1869, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 119 članov. K društvu sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 12483 Ignac Sulibra, roj 1863, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 63 članov. K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 12484 Janez Turk, roj 1886, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 36 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 7662 Matija Cesar, 11. nov. 1907. I. dr. št. 212 članov. II. dr. št. 62 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 578 Ignac Mesojedec, 4. nov. 1907. Dr. št. 127 članov. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9712 Andrej Krničar, 5. nov. 1907. Dr. št. 343 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 8287 Jožef Simonič, 7. nov. 1907. Dr. št. 128 članov. K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 9650 Anton Grahovec, 7. nov. 1907. Dr. št. 182 članov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 9932 Matija Oberstar, 28. okt. 1907 Dr. št. 44 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 11569 Jožef Horžen, 818 Martin Nemanič, 2. nov 1907. Dr. št. 31 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 12017 Janez Hutar, 1. nov. 1907. Dr. št. 128 članov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9669 Jurij Jurkovič, 11885 Mihael Videkovič, 10437 Jurij Vukmanič, 11536 Franc Lošnjak, 6628 Andrej Mi-hina, 8961 Jožef Žunič, 8. nov. 1907. Dr. št. 148 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 815 Franc Lokar, 2. nov. 1907. Dr. št. 31 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 9333 Anton Smolič, 7. nov. 1907. Dr. št. 115 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 8050 Franc Lustik, 11124 Alojzij Košir, 8890 Rok Krebs, 11542 Gregor Storbej, 11726 Mihael Gorjup, 5. nov. 1907. Dr. št. 109 članov. Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 9215 Jožef Tušar, 4. nov. 1907. Dr. št. 35 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111, 3442 Petronela Kožar, roj 1881, spr. 13. nov. 1907. Dr- št- 35 član‘=- K društvu sv Alojzija 52, Indianapolis, Ind, 3443 Marija Trušmk, roj 1884, spr. 13. nov. 1907. Dr. št 27 članic K društvu sv. Ane 106, Chicago, I1H 3444 Marija Andlovič, roj 1883, 3445 Agata Brunskole, roj 1883, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 24 članic. K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans, 3446 Margareta Veselič, roj 1888 3447 Marija Janež, roj 1884, spr. 13. nov. 1907. Dr. št. 42 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva Marije Pom. 78, Chicago, 111, k društvu sv. Ane 106, Chicago, 111. 2905 Katarina Starec, 5. nov. 1907. I. dr. št. 102 članice. II. dr. št. 22 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111, 367 Zofija Mesojedec, 4. nov. 1907. Dr. št. 34 članic. K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, 2747 Eva Grahovec, 7. nov. J9Q7 Dr. št. 39 članic. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind, 1954 Marija Turk, 6. nov. 1907. Dr. št. 26 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Ane 106, Chicago, 111, 3012 Magdalena Plevelj, 5. nov. 1907. Dr. št. 22 članic JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. * 1 na in žalostne gospodarske razmere doma. Ti izseljenci so imeli večinoma srečo v Ameriki in pošiljali domu na tisoče in tisoče kron. Tudi zdaj je resnično, da denarja pride še več iz Amerike, kakor ga vzamejo izseljenci sabo, toda delavnih moči ni. Doma propade gospodarstvo, dela se slabo, večji gospodarji ne morejo dobiti hlapcev in so prisiljeni rodovitni svet puščati v puščo. Nekaj Amerikancev pride nazaj. Mnogi prinesejo precej denarja, drugi malo denarja, več pa slabih navad, doma se ne morejo več navaditi. Ko so ostali mladeniči in možje zvedeli o zaslužku v Ameriki, ni bilo več mogoče ljudi doma obdržati. Kako tudi? Pri nas dela kmet celo leto. Zjutraj ob štirih vstane, pozno zvečer gre spat. Vsa družina mu pomaga. Nazadnje je pa še vesel, če ne napravi novega dolga. Iz Amerike pa pošlje 18-letni fant v štirih mesecih 800 kron zaslužka domu. “Saj bi tudi doma shajali, ko bi delali,” se navadno ugovarja takim Amerikancem. “Pri nas ni nič,” odgovarjajo tudi najbolj pametni gospodarji, “komaj rijemo”. Prišlo je tako daleč, da je v večini župnij na 1000 ljudi skoro 200 najboljših in najkrepkejših mož in mladeničev v Ameriki. Tolažba da bo tudi v Ameriki nazadnje prostora in zaslužka zmanjkalo, je za enkrat jako slaba, ker so v Ameriki še neizmerni prostori neobljudeni. Ravno zdaj napravlja ameriška vlada načrte, da izsuši ali pušče napoji z vodo prostore za 300.000 družin. Kanada preredi lahko še polovico toliko ljudi, kakor jih je zdaj tam. Torej gotovo Amerika še ne bo prenapolnjena. Prvi in glavni vzrok izseljevanja je torej gotovo gospodarski propad. Deloma je tudi res, da Dolenjci v nekaterih krajih radi pijejo in so lahkomi-šljeni. Če pa pogledamo podatke, bomo videli, da pride najmanj dača od opojni pijač ravno iz Dolenjske. Res je pa naša Dolenjska gospodarsko najbolj zanemarjena. V novomeškem, krškem, črnomaljskem okraju se nahaja nekaj posojilnic, toda prav nič gospodarskih društev. Šola na Grmu ni imela na splošne gospodarske razmere skoro nobenega vpliva. Kako čudno se je delalo z našim kmetom! Vedno se je priporočalo: “Rabite umetna gnojila,” s ponosom se je povdarjalo: “To liko vagonov smo prodali, nismo ta zadnji, ne,” na tisoče in tisoče so dali ljudje za gnojila, pri tem pa pustili gnojnico, dragoceni domači gnoj, teči v bližnjo lužo in potok. Niso se potrudili učeni gospodje, da bi poizkušali zemljo, kaj se najbolj prilega, da bi ne bil noben vinar tja vržen. “Kajnik in žlindra, to je najbolje, zmes dobro stori.” Lahko bi nam pokazali razne članke: “Saj smo vse pisali.” Toda kdo je kmetu pokazal v dejanju in preizkusil njegovo grudo? Hleve so v zadnjem času mnogo popravljali. Kmetje so bili sami sebi pripuščeni in svoji ne vednosti. Ostalo je vse pri starem, kakor je bilo nekdaj. Ko bi šli sami okoli, nastavili ljudi, ki bi kmete poučevali jim napravili načrte hlevov in jih naučili prav gnojiti, bile bi naše razmere lahko drugačne. Dolenjska živina ni slaba. Najlepše vole na Kranjskem rede gotovo rav no Dolenjci. Le poglejte, kako velike semnje ima Dolenjska. Par volov velja navadno 800 do 1000 K. Proda se par volov tudi do 1600 K. Toda volo-reja dandanes ne prinaša več posebnega dobička. Ko je vol star dve leti in pol, je morebiti vreden 400 K, Če odračunamo vrednost teletovo 70 K, je priredil posestnik na leto 133 K 20 h. Pri tem porabita dva taka vola več kakor tri krave. Če je mlekarna in dajejo ljudje mleko, da dobra krava na leto 200 K od mleka in prodanega teleta. Jasno je torej, da se moramo v krajih, ki so ugodni za živinorejo, tudi na Dolenjskem lotiti mlekarstva. Izseljevanje v Ameriko sicer ne bo še nehalo, vendar bodo ljudje ostali raj-še doma in se lotili izboljšanja kmetijstva, če bodo videli, da morejo izhajati in da imata dežela in država resno voljo pomagati našemu kmetu. Da so mlekarne na Dolenjskem mogoče, se je pokazalo v Št. Vidu, kjer imajo nad 1200 litrov mleka na dan. Dolenjsko mleko je skoro bolj mastno kakor vsako drugo. Povprečno ima 4 do 4.3 odstotkov tolšče. Isto vidimo v mlekarni v Št. Lovrencu. Prerokovali so ji naprej pogin, napadali jo v “Narodu”, nagajali doma, mleka je vendar vsaki dan več. Zdaj ga je že nad 600 litrov na dan. Kmetje izpoz-navajo: “To je pa res dobro!” Pri lleveland, O., 7. nov. — Vse tiste le društva sv. Vida št. 25 K. S. K. note, ki niso pri zadnji redni meni seji oddali pravilen naslov svo-a sedanjega bivališča, se tem po- 1 prosi, da naj vpošljejo po dopis-i svoj naslov na I. tajnika 5707 St. ir Ave. N. E. vsaj do 24. t. m. . 'isti član, ki tega do določenega : ne izpolni, zapade brez vsacega avičenja postavni kazni. ¡lani, ki nimajo prilike pisati, naj zglasijo od 7—8. ure zvečer pri taj-u. : bratskim pozdravom Josip Jarc, I. tajnik, 5707 St. Clair Ave. N. E. DOLENJSKE RAZMERE. Pod gorenjim naslovom je priobčil ljubljanski “Slovenec” z dne 28. okt. t. 1 sledeči članek, ki ga podaj emo v celoti našim čitalcem, od katerih bode gotovo mnoge zanimal. Članek slove: Gotovo ima naša Dolenjska skoro polovico rodovitnega sveta na Kranj kem in skoro polovico prebivalstva v deželi. Ko je še trta rodila in niso ljudje še Amerike poznali, je bilo lepo. Delavcev se je dobilo povsod v izobilju, žito je bilo drago. V temeniški dolini so nekateri gospodarji pridelali po 300 mernikov pšenice in do 500 mer nikov ajde. Ko je trta opešala in je cena žitu po 1. 1880 več kot za polovico padla, so se začeli iz revščine in potrebe seliti v Ameriko. Prvi vzrok izseljevanju je bila torej gotovo revšči- mlekarnah dobijo od krav štirikrat toliko, kakor so dobili poprej. Vsaki mesec so stalni dohodki. Zdaj vidi kmet, da mora imeti dobro motrnico, da je treba na krave paziti, Ko sliši pripravni poduk, mu je tudi kmalu jasno, kaj mu še manjka. Napraviti bo torej treba in izvršiti za Dolenjsko gospodarski načrt, ki bi lahko obsegal sledeče misli: 1. Izboljšanje živinoreje z a) gnojenjem dobre plemenske živine. Posestniki združijo med seboj in osnujejo krožke za rejo bikov in krav, katere bodo izbirali le od najboljših in najbolj mlečnih krav. Ti krožki bi bili nekake “Zuchtstationen” dobre živine. b) Iz teh krožkov! bi lahko napravile občine ali več občin skupaj živi-narsko zadrugo. c) Da bi ljudje dobili veselje do lepe živine, se napravijo v vsakem o-kraju ogledi lepe živine, ki bi bili obenem združeni s premovanjem. Premije bi dale občine, naše zadruge, posebno hranilnice iz tekočega, ker te morajo v prvi vrsti podpirati gospodar stvo, dežela, četudi še ne precej, in država. d) Kjer je le mogoče, naj se osnuje mlekarna. Če imajo dve uri naokoli 200 litrov mleka na dan, se že izplača mlekarno osnovati. Delati morajo seveda skromno in požrtvovalno. Ljudje bodo kmalu izpoznali, kaj je vredno mleko in začeli boljše gojiti živino. e) Napravijo naj se v vsakem okraju podučni gospodarski tečaji za kake tri dni. Predavanje bi prevzeli potovalni učitelji, bolj izkušeni posestniki, katerim bi morala dati država podporo za izomiko in duhovniki v slučaju, če drugih sposobnih ni. f) Povsod naj se gleda na pravilno izboljšanje hlevov, kar se bo doseglo z zgledom, podukom, napravo načrtov in malimi podporami. 2. Izboljšanje poljedelstva: a) pravilno gnojenje, b) odbira najboljših semen, c) , zadružna prodaja pridelkov in skupna nabava. Še se da veliko rešiti, če ne bomo zamudili ugodnega časa. Razprodaja mesa soboto dne 16. novembra. No. ISugar-cured šunke, funt po.. 12c Izvrstna slanina, funt po.......14c Svinjina, funt po...............ioc Svinjske lobase, sveže, po.......9c Svinjska plečeta, funt po.......ioc Flank Steak, funt po.............8c Govedina za pečenko, funt po.....8c Govejska reberca, funt po.......ioc Teletina za pečenko, funt po....lic Teletina za kuhanje, funt po.....9c Najbolje šunke po...............12c Sladke kumare, quart.............9c Sirloin Steak...................12c Round Steak po..................Ilc Govedina za pečenko.............10c Govedina za kuhanje..............6c Teletina za kuhanje..............9c Fina mast .......................9c BUEHLER BROS. CO. 104 N. Chicago St. Joliet, 111. Zahvala. Mi spodaj podpisani se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem rojakom in rojakinjam, ki so obiskali mojo soprogo, ozir. našo mater, gospo KATARINO GREGORIČ na njeni smrtni postelji in na mrtvaškem odru ter z nami sožalovali. Zahvaljujemo se posebej društvu sv. Veronike od Češke Jednote, ozir. pogreb-nicam in predsednici za prelep govor nad rakvijo v hiši in na grobu. Nadalje se zahvaljujemo članicam društva sv. Ane K. S. K. J. za lepo spremstvo iz hiše v cerkev in dalje na katol. pokopališče. Posebno hvalo naj prejme ga. Marija Kremesec, govornica od dr. sv. Ane, za govor nad rakvijo in molitev sv. Rožnega venca. Tudi se zahvaljujemo vsem sestram dr. Marije Pomagaj za obilen obisk na domi in udeležbo na pokopališče. Hvalo naj tudi prej me pogrebnik Anton Linhart za lepo urejeni pogreb. Zahvaljujemo se tudi Vaclavi Zdenkovi za prav milo in žalostno godbo na sprovodu. Dalje se zahvaljujemo vsem darilcem cvetic in vsem onim, kateri so se potrudili nam kaj pomoči in nam žalost zmanjšati. Še enkrat se vsem skupaj lepo zahvaljujemo in ostajamo žalujoči Chicago, 111., 11. nov. 1907. Anton Gregorič, soprog. Josip, Anton, John, Emil, sinovi. Katarina, Veronika, Marija, hčere. ZH BOŽIČ in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER3, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. 1778 ST. CLAIRo ST., CLEVELAND,C JOLIET CITIZENS BKEWING- CO. Collins Street, Joliet, 111. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih insteklcnicah. GOMPAGNIJE GENERALE TRANSALANT1QGE FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in ’ Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo | ’ brezplačno brano na parnikih družbe.. Snažne postelje, vino, dobro hrano in; razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na ig State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn Sh, Chicago Frank Medosh, agent, g478 Ewing Ave. So. Chicago, IU. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, 110 South 17th St, St Louis, Mo. VSAKDO VE? DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEDAJ PRI B. BERKOWITZ, 910 JOLIET, Tli.!*88 Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. Jouet, u. FINO PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. *t POZOR, SLOVENCI! Ko se mudite v našem mestu se nadejam našega poseta v mojej moderni gostilni. Točim dobro Schoenhoffen-oro pivo in druge pijače, tndi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke. Rojakom se priporočam. RXJ3D03L.F MARAŽ, Washington St., blizo lOth Ave., GARY, IND. Prodijem parobrodne listke; pošiijam denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot. Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N. Gosar Co. 719 High St, West Hoboken, N. Y. Se priporoča Preč. duhovičim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. German Loan and Sa rings Bank. A VT nH WßSTPHAL, iza N. Bluff St JO LIST, ILL — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim kdi' govorite v slovenskem jeziku, ltt je? Dr. Struzinsky. N. Chicago — Roiaki! Naročajte se na A»eri-kanskega Slovenca. Povest o Ussatski jami. Iz spominov francoskega turista. Pod goro Ussat v francoskih Pirenejih se nahajajo toplice, katerih voda slovi kot uspešno sredstvo zoper živčne bolezni. Vsako leto prihaja mnogo bledih in nervoznih dam pod Ussat. Cista in gorska tihota jih okrepita, bližnje mestece Taraskon pa jim skrbi za razvedrilo. Kopališkemu hotelu nasproti zija v skalnati gori velika odprtina, ki vodi turista do znamenite jame “des echel-les”. Jama ja razdeljena v gornjo in dolnjo. Človeška roka je razširila od narave narejeni hodnik, ki vodi v gornjo jamo. Nad velikim prostorom se vspcnja krasen visok obok. V čudnih oblikah vise raz strona, rastejo ob steni svetit kapniki, v sredini jame pa leži temno, molčeče jezero. Čolnič povede turista preko tihih valov. Vzpne se vodnikom v višino skalnate stene in stoji skoro ob robu, ki meji prvo jamo in tvori nevarni prehod v drugo. Raz roba se vidi vanjo, ležečo petdeset čev Ijev nižje od gornje jame. Deset korakov pod robom moli iz stene par metrov široka plošča, v katero se zatikajo zobje lestvice. Zraven te plošče zija globok prepad. Drzen je bil človek, ki si je napravil nevarno pot med jamama. Morebiti je živel že pračlovek v družbi predpotopne živali v njej. Pregleduje, razmiš ljuje turist — se strese ko stopi na človeško kost... Mnogo se jih beli mehkih tleh okrog jezera — mnogo jih leži pod nemimi kapniki. Turist vprašuje — vodnik odgovarja. Turist posluša, se ozira po jezeru, v prepad .. . Meni, da vidi sliko divje bitke, meni da sliši smrtne krike. Borno raz-svitljuje vodnikova baklja ogromni prostor. Kaj če stopi izza kapnika ro par z nabito puško .. . Vodnik se sme hlja. Ni ga tukaj človeka, ki bi bil nevaren turistu — nevarna mu je lastna nespretnost. Če mu izpoddrsne, ko pieza črez strmi rob do plošče, kjer zatakne vodnik zobe lestvice... Nevarna, grozna pot. Lestvica se strese— kamen je polžek. Vodnik ukazuje tu ristu, naj se nagiba zdaj na desno, zdaj na levo. Temen zija prepad pod ste no, ki visi navpična v tmino, v grob Vesel se oddahne turist, ko pride iz jame na solnce in posluša starega vodnika, ki mu pripoveduje v vseh podrobnostih resnično povest o Usaatski jami. Najstarejšim ljudem je bila znana ta jama. O praznikih hodili in plezali so po nji mladi Taraskonci. Okoli leta 1804. je jama izgubila privlačnost mladih izletnikov. Roparska družba si jo je bila izbrala v varno prebivališče. Bila je to družba drznih, v imenik Napoleonovih protivnikov zapisanih mož. Bili so izbrisani iz knjige živ lienja. Toda raje, nego bi se pustili odpeljati na vroče južne otoke, raje nego bi bili čakali smrtne obsodbe pariških ječah, raje so pobegli v gore v nepristopne Pireneje. Preganjani od vlade, ki se jim je zdela krivična, so zaznamovali vsak dan svojega begun s.kega življenja z ropom in umorom. Ussatski roparji so postali strah oko lice. Njih načelnik je bil iz vojske ubegli, na španski meji rojeni podčast nik. Kot bivši tihotapec je poznal vse skrivne poti Pirenej. Poznal je Ussat sko jamo, zato jo je izbral svoji družbi v nepremagljivo trdnjavo. Takrat ni vodila še sedanja razširjena pot v ja mo. Ozka odprtina, skozi katero se je moglo le plazeč se po tleh, je bila vhod. Če so zastražili roparji ozek vhod od znotraj, so bili popolnoma varni. V svesti si varnega zavetja, je bila njih predrznost temvečja. Ustavljali so kurirje na državni cesti, ter jim jemali važne listine. Ropali so pošto in državne blagajne, vse, kar se je bra nilo, so postrelili — razsekali. Taraskon, Aix Foix, glavno mesto okraja, so živeli v vednem strahu. Vse bogate hiše so bile že oropane. Sreča roparjev, glas o spretnosti in pogumu njih glavarja, so množili roparsko četo z novimi tovariši. Ne ve se prav, koli kO jih je bilo. Ljudski glas je menil da jih je sto — v resnici jih je bilo morda okoli petdeset, toda pogumnih od nog do glave oboroženih mož. Skoraj dve leti so bili roparji strah okolice. Orožniške čete niso opravile ■učesar. Pri vseh spopadih je bil ustre I jen ¡samo eden roparjev — orožnikov je padlo deset. Okrajni glavar je prosil vojaške po moči. Ker n? vedel natančno število roparjev, je prosil kar za bataljon vo-jakov. Polkovnik, ki je vodil polk, je hotel nastaviti sekiro na korenino vse ga zlega — hotel je napasti roparje njih varnem skrivališču. Seveda ni bilo takrat še toplic pod Ussatom. Za kvi ško molečimi skalami griča, na kate rem stoji zdaj kopališčni hotel, je na Stanil polkovnik ogleduhe. V Tarasko nu so stali vedno pripravljeni vojaki Čakali so ves teden. O roparjih ni bilo sluha. V prvi noči druzega tedna j prihitel ogleduh k polkovniku. Povedal je, da je videl roparje. Obloženi z vre čarni in drugimi stvarmi so prihajal in se zmuznili pri svitu bakelj skoz ozki vhod v jamo. Takoj sta odkorakali dve četi. Pol kovnik je menil, da ni potreba, da si krati on spanje. Naročil je častnikom paziti in stražiti, ne izpostavljati mož f — zjutraj je hotel priti sam in videti kaj je treba ukreniti. Torbo polno patron, puško nabasano peteline obvite z rutico, da jih ne zmoči gosta rosna megla, ki je padala v oblakih z neba, so korakali pogumno vojaki. Tiho je zasedla prva četa široko odprtino pred vhodom v jamo. Druga četa je stražila ob vznožju go re. Od prve do druge so bile razstav ljene straže. Medli svit svctilnic je razsvetljeval skalovje. Bilo je mrzlo, pusto, dolgočasno. Poveljujoči častnik je bil mlad. častilakomen. Čemu naj čaka, kakor mačka pred luknjo na miš? V jami poišče roparje — do jutra, ko pride polkovnik, bodo roparji povezani, polovljeni... Čast bo njegova... Njegovo ime pride do ušesa Napoleonovega in mladi cesar je že pokazal, kako zna nagraditi junaštvo... Tudi vojaki so bili nestrpni. Med njimi je bil kmetski fant iz okolice, ki je poznal jamo, kakor svoj žep in komaj čakal, da vodi vojake po nevarni poti. Ko je vprašal mladi častnik, kateri od vojakov bi sledil vodniku prostovoljno v jamo — se je oglasilo deset vojakov! Nevarnost se jim ni zdela velika. Saj so roparji trudni od poti polegli, zaspali. Vojaki pa so bili sami mladi, krepki fantje, ki so dobili pred odhodom še na korajžo dvojno porcijo žganja. Tem prostovoljcem je naročil častnik naj se splazijo molče skozi v-hod — in se postavijo ob notranji strani, dokler ne pridejd vsi skozi. Klicati ni treba, razen na' pomoč. Zlezel je vodnik — zlezlo je deset prostovoljcev. Tiho ie bilo za njimi— noben glas ni naznanjal nevarnosti.Te-daj so se oddahnili čakajoči. Častnik je zamahnil veselo s sabljo. Odredil je, da ostane petindvajset mož na straži, da pokliče in pride v ootrebi na pomoč drugim, ki so lezli počasi, tiho, mož za možem, z bojevitim častnikom v jamo. Prelaz šestinsedemdesetero mož je trpel čez eno uro. Pol ure je preteklo, kar so izginile pete tadnjega vojaka v skaii, pa še ni bilo slišati nobenega glasu. Gluho molčanie jesenske noči.. Bajoneti so se svetlikali v medli luči.. . Vojaki so pogledovali z grozo... kam so šli tovariši. Morda v zasedo — v smrt. Podčastnik, kateremu je predal častnik koman do, si je grizel konec dolgih brk... Že se je svital zunaj skozi gosto meglo prvi svit dneva — iz jame pa ni še glasu... Pa čuj! Vrsta strelov je odmevala votlo od skal. . . Krik groze je prihajal zamolklo skozi steno... Tovariši se bijejo — so v nevarnosti! Podčastnik je dal straži znak, da je treba na pomoč in se splazil ves drhteč, kolikor mogoče hitro, s svojimi v ozko odprtino, ki je požirala moža za možem, a vrnila nobenega, Na znak straže je odposlal častnik spodaj stoječe čete poročilo polkovniku, on pa je hitel s četo v jamo. Straža, ki je ostala pred vhodom, je poslušala zaman... Ni jednega glasu ni bilo več iz jame. ..Gluhi molk — le tu in tam je kanila kaplja od skalne stene in tikala na tla... Meglen jesenski dan je napočil. Ugasnili so svetilnice. . . O-ko vojakov se je uprlo s strahom v skale. V odprtini se ni pokazala ne glava, ne roka pogumnega tovariša. Da bi slišal vsaj en glas... Pa skalnata gora se je zavila v molk — s tem plaščem je hotela pokriti grozodejstva, ki so se godila v njej.. . V hladnem jutru so se zbirali kmetje iz okolice pod goro. Vsi so šepetali plašno — se gledali s prestrašenimi očmi. Čarovniki so roparji... Ne prodre jih navadna kroglja — zaman je boj proti njim... Škoda, škoda, za mlada življenja, škoda za stare podčastnike, ki so bili z Napoleonom v Egiptu, ki so se rešili pri grozni oblegi Akra le zato, da so končali tukaj sramotno, v zasedi, od roparske roke... Groza! Krvi pijani roparji bodo ropali in morili z povečano predrznostjo. Naglo je prijezdil polkovnik s tretjo četo. Bil je visok, suh, trdih potez. Vsa njegova zunanjost je pričala, da je videl in bil mnogo bojev. In ker je bil vajen težavnih eksnedicii. si je bil mislil, da bo lov roparjev le igrača, nevredna resnega vojaka. Toda ko je zaslišal raport stražečega podčastnika, se je stemnilo njegovo lice. Nemirno je hodil pred vhodom. Ko ni bilo po preteku cele ure nobenega glasu iz jame. je ukazal polkovnik vojaku, da naj leze v luknjo. On sam mu je sledil za petami. Vojaki so videli še ostroge na črevljih polkovnika... Ustavil se je Slišal se je njegov klic, na katerega ni odgovatijal nikdo. . . Naglo se je pomi kal polkovnik nazaj — smrtno bled je bil, ko je vstal.. . “Pošljite po dva zidarja v Taraskon” je rekel s čudno izpremenjenim glasom svojemu častniku. [‘Naj prideta z orodjem in malto.” Prestrašeni so slišali vojaki te besede. Kri se je trdila, lasje so vstajali.. . Njih nesrečni tovariši so tedaj izgubljeni! Zidarja sta prišla. Polkovnik, ki je hodil kakor teman oblak pred vhodom, jih ni pogledal. Nobeden vojakov se -a ni upal nagovoriti mrkega. Polkovnik je čakal do večera. Ko ni bilo ves dan nobenega znaka življenja iz jame, je mignil zidarjem. Ozka odprtina je bila skoro zazidana. Dvajset mož je ostalo na straži pred jamo, do stanovanja polkovnika so bili razstavljeni. Oblak se je vlegel na Taraskon. Polkovnik in vojaki, meščani in kmetje, vsi so vzdihovali r>od težko moro tega dogodka — vsi so pričakovali.. .preteklo je tri dni. Jutro četrtega je našel davkar v Foixu blagajno davkarije odprto. Mesto polnih vrečic je našel v blagajni listek z besedami: “Pozdrav roparjev iz Ussatske jame.” S to novico se je razširil nov strah po okolici. Praznoverni ljudje so si izmišljevali vsakovrstne bajke. Polkovnik je trdil, da je edini vzrok roparske prostosti ta, da vedo za drugi, ljudem neznan izhod iz jame, in pre iskoval je skrbno vsako skalo, vsako jamico po gori. Sledu druge poti ni bilo. Polkovnik je izpraševal stare lju di — in res — se je spomnil pol slep, pol gluh starček, da je hodil kot otrok po drugi poti v jamo, toda to pot je zasul plaz zemlje, ki se je bil odtrgal od gore. “Dobro!” je rekel polkovnik. “Drugi izhod je, torej ga moramo dobiti.” Is kali so še enkrat in ker ni izdalo iskanje, roparji so pa morali vendar prej ali slej ven priti, je nastavil poveljnik vojakov okoli gore. Tako so blokirali petnajst dni jamo. V tem času je bilo okradenih par hiš v Taraskonu. Vo jaki so že mrmrali nad težavno, brez slavno, brezuspešno službo. S kmeti so verovali vojaki, da se store roparji lah ko nevidne, da imajo pri sebi moči, ki jih varujejo krogel, smrti. Poveljnik, ki ni veroval v vraže, je sumil izdaj stvo. Ussatska gora se zožuje proti se verozahodu in se spušča v ozko nedo stopilo dolinico. Po sredi doline teče gorski potok, v sredi potoka je kakih deset metrov širok otočič, na njem ve lika skala in grmi lesnik. Bilo je popoldan. Častnik, ki je stra žil s svojim oddelkom v tistem kraju, se je uveril, da je vsak mož na svojem mestu in skočil preko par kamnov na otočič v potoku. Bil je izmučen truda zaspan dolzega časa. Goste lesnike, ki so nosile že rdečkasto obleko, ga bodo zakrile očem vojakov, menili bodo, da jih opazuje... On pa je hotel spati Sedel je v grmovje za veliko skalo, na slonil hrbet na njo in zadremal. Grgra nje vode, šepetanje grmovja mu je bila sladka pesem. Že je prehajal iz drema nja v trdno spanje — kar ga prebudi votel glas, ki je prihajal iz skale.. Odprl je težke veke — jih zaprl.. Močno šumenje grmovja ga je zbudilo zopet... Sedaj je zagledal moža, ki se je oziral izza skale na vse strani.. Gotovo uverjen, da ga ne vidi nikdo je stopil ves mož iz zemlje, se obračal v grmovju. Bil je oblečen kakor kmetje iz okolice. V roki je imel par šolnov. Pre vidno je stopi! v "Otok, oprezno hodil časek po potoku, skrivaje se za vrbe in skale. Ko je prišel do steze, ki je vodila v Taraskon, se je napotil po njej. 'Ah tako, bratci!” si je mislil čast nik. Previdno je stopil k skali, razgrnil grmovje in našel ozek vhod pod zem ljo... Pohojena trava, zlomljene vej grmovja, so dokazovale, da je to toli ko iskani vhod v jamo. Tisto noč je vodil sam poveljnik ba taljona dvesto mož, ki so goreli želje rešiti svoje tovariše ako žive še, in če ne, maščevati njih smrt; po ozki viju gasti poti, ki je vodila časek pod poto kovo strugo nizdol, se obrnila v višino in se vila strmo v goro. V globokem molku, pri slabem svitu svetilnice, so korakali rahlo vojaki, mož za možem po ozki poti. Srce vseh je bilo burno Če se jim ne posreči priti do širjega prostora predno ,zaslutijo roparji ne ljubi obisk —- se ponovi lahko drama, ki se je odigrala pri prvem vhodu. Ne kaj dolgih minut so hodili po nevarni stezi. Naredila je nenaden ovinek. Zasvetila se je luč in cev puške.. . Velik močan ropar je stal pred vhodom ter ga zamašil s svojim obširnim truplom “Kdo je?!” je vprašal grozeče, pa ni pričakoval odgovora. Vojak je hitel nasajenim bajonetom proti njemu. Ropar je pomeril. Že se je gibal petelin— pa predno je sprožil, ga je prebodel bajonet.. . Vojaki so hiteli preko mrtvega trupla v širino, kjer jih je stalo lahko dvajset v vrsti. Tu so si prižgali baklje in stopali pogumno naprej. — Razširila se je jama — zasvetili so se kapniki ob steni v bližini — a tam naprej — v višini, v sredini, je vladala tmina, tihota, groza... Pa kmalo je oživela tihota pokanja smrtonosnih strelov—tmino je razsvetlil blesk po-gubonosnih bliskov. Vojaki so odgovarjali temu pozdravu... Krik se je razlegal pod veličastnim obokom. Gro zen, vendar krasen prizori... Bili so boj uničenja. Ne ropar ne vojak ni poznal usmiljenja. Pri svitu vojaških bakelj in plamenic so grmeli streli, krogle so se odbijale od stropa Veliki kapniki so se trgali, padali na bojevnike. Pok strelov je odmeval gro-meče iz stotero kotov. Trikrat toliko je bilo vojakov kakor roparjev. Ali ti so poznali vsak kot, vsako votlino, vsako pot jame. Iz nedostopnih krajev, skritih za skalami so streljali na nasprotnike. Bili so spretni strelci. Od nevidne roke zadeti so padali vojaki. Premoč je prisilila vendar roparje po ljutem boju, da so bežali v čolnu preko jezera. Vojaki za njimi. Do'pasu v vodi so gazili v dežju strelov gosto blato. Jeza nad smrtjo toliko tovarišev je podžigala poveljnika in može. V vednem boju za vsako ped zemlje so se umaknili roparji že do strmega brega, ki tvori prehod v nižjo jamo. Upali so, da se rešijo po v\čen slu 'ItERVfl REGISTERS» Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj je storiti, v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se yam pripeti, da--------------------- izgubite okus se utrudite imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti. V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346. Čistost garantirana. JOS. TRINER, Q South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje! STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, o)jev In Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih oenah 9 ANTON NEMANICH, Alexander Haras,»? i Prvi slovenski posredniški Chicago telef. Z7M telet.N 62 ">■ • «- * O (Nadaljevanje na 7. strani.) POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše ■» so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek jene klobase in najokusnejše men Vse po najnižji ceni. Pridite to raj poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba ja naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite čete. Chic. Phone 4531. N. W. Phoae nit 305-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. *" Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse porive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodaja» naravna vina, pridelek vinograde Hill Girt Vineyard” << Dobro tIb«» «4 35o do 46e staro vino SOc galon, f ling vino po galon. Tudi 1 pošiljam prioMs drožnik in slivovko, mcškatel po 50c galon. Na zahtevanje paš Jem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra, Cost« Co.,Ca t S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St., JoUet, III šivam, popravljam in čietim obleke. Po najnižji ceni FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer« kve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja ŠM-karte ter pošilja deaar v staro domovino ve*t-no in zanesljivega. Požtena Postrežba vsakemn. Telephone 123; South Chicago E.PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY izdelovalci PALE ALE IN LONDON PORTES Posebnoet je Pale Wiener Bier. Joseph Stuke! avstr »•. BMf Street, \ JOLIET, ILL, POZOR GOSTILNIČARJI 1 Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu in takojšnjemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim čas, vozne in druge velike stroške. Prodajam starokrajski brinjevec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni. “Higlife Bitters” in grenčec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč. Prodajam tudi “Old Country Tre-ster” ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivovico, konjak, Old Tom, Gin, Imperial, Dry, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., sploh vse pijače, ki jih mora imeti na razpolago vsak dober gostilničar. Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinke po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — Tu vse “Union Made”. A. HORVAT, Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer, 600 N. Chicago Street, Joliet. Illinois. Filip) ZEIiToler 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. priporoča rojakom svojo Northwestern Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca veno pri roki. Phone 1422. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "Tke D, S,” 10c. in MeerscRamn” 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet Ills. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno 0-0 S TI 31.1ST O kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale. Illinois. Kilni pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $1.00 do $5.00. FLEXER & REICHMANN LEKARNARJA Cor. Bluff nud Exchange Streets JOLIET. ILL. (Nadaljevanje s 6. strani.) tej poti. Mahoma so ugasnili svoje luči in zažgali kupe slame, ki so bili njih ležišča. V hipu je bil višji del jame zavit v oblak črnega dima. Za hip le so zastali vojaki v nenadni tmini, ter se dušili v nenadnem dimu. Tačas so plezali roparji urno preko str mega roba. Slama je gorela s svitlim plamenom. Vojaki so hiteli gori. Pa roparjev ni bilo več, kakor senca sta izginila ravno poslednja dva v tmini. Iz tmine pa je zabliskalo — par vojakov, ki so se nagibali čez rob je padlo. Strel za strelom je prihajal iz tmine, vojak za vojakom je padal. . . Vojaki so se umikali — se skrivali za kapnike ob steni. Ne oziraje se na nevarnost je premotril hrabri poveljnik položaj. Deset roparjev je stalo na plošči ^cd robom — morda dvajset jih je splezalo iz dolenje jame po tako visoki steni, da so streljali naravnost na vojake. V svitu bakelj so bili vojaki v tmino zavitim roparjem siguren cilj. Poveljnik je ukazal vojakom ugasniti baklje. Nato je izbral dvajset boljših strelcev in jih podtaknil v zaseke skalovja nad brezdnom. Drugim je u-kazal plaziti se tiho do roba, s pripravljenimi puškami in lestvicami. Ko je bil vsakdo na svojem mestu, je vrgel sam poveljnik plamenico med roparje na plošči. Bliskoma je razsvetlil može, ki so se skrivali po steni nad brezdnom. V istem hipu je zagrmelo na poveljnikovo povelje. Dvajset strelov je zabliskalo. Mrtvi, ali ranjeni, so popadali roparji raz sten, v globoko, temno dno. Njih poslednji grozni krik je odmeval strašno od visokega oboka, je budil tiho jezero.. . V istem hipu pa so se že spuščali neustrašeni vojaki s hrabrim poveljnikom v dolenjo jamo. Po treh lestvah so hiteli. Roparji v nižini so jih sprejemali s streli, z divjo kletvijo. Lestva se je pretrgala. Vojaki so izginili v tmini. Ostali pa so planili še z večjo jezo na povzroči telje tolike nesreče. Boj, klanje, se je nadaljevalo po prostorni dolnji jami, odmevajoč po ozkih hodnikih.. . Pa polovica roparjev je ležala mrtva, nekaj jih je bilo ranjenih, drugim je pošlo strelivo. Dvajnajst mož so polovili in zvezali. Poveljnik je pregledoval jamo. Vreče žita, zavoji sukna, zaloge živeža in blaga, ki so pričale o veselem življenju roparjev, ga niso zanimale. Nekaj druzega je iskal priletni mož z rosnim čelom. Tudi vojaki so hodili po hodnikih, med kapniki—so spraševali ujete tolovaje. Pa ti so zrli v tla, grizli konce brk in zvijali roke v tesnih vezeh. Krik groze je klical vojake k poveljniku. Stal je ob koncu hodnika, k: vodi skozi ozko luknjo na prosto. Vojaki so hiteli tja — se stresli — jokali. Trupla njih tovarišev so ležala nakupi-čena na eni strani — na drugi njih o-drezane glave. Grozen duh se je širil od oblatenih, krvavih trupel — skalovje v krogu je pordelo krvi, po jamicah so še stale strjene mlake. S težavo je ubranil poveljnik vojakom, da niso raztrgali roparjev na kose. In ko so jih privedli očrnjene dima, povaljane, krvave, bolj zverini kakor človeku podobne iz jame, je planila čakajoča množica s kamni in kok nad nje. Kup cunj in krvi so pripeljali v Foixe. Čez tri mesece so jih obglavili...” Tako pripoveduje vodnik — sc zamisli in vzdihne: “Bodi jim večni Bog milostljiv! Skesali so se pred smrtjo, prosili ljudstvo odpuščenja. Tako naj jim odpusti Bog, kakor smo jim odpustili mi!” , W. Brown, preda Eobt. PUober, pod preda W. G. WÜ001, kaair. Kapital $100,000.00. HARBER BUILD1NG, JOLIET. ILL. jft otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR M več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota- če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti ka tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je kila uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju. Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj. pa do 4. ur«* pop. Pozor rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building .JOLIET, ILLINOIS. J. F. KUJSTO- Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Clinton Oba telefon 8. Joliet. Ste. Neprijetei\ ukus. Jakec: “Matijček! Kar liter za litrom vlivaš v grlo; kako moreš toliko piti?” Matijček: “Glej, jakec! Vino ima dandanes tako nekamo grenek ukus, in zato popijem hitro drugi liter, da splah nem slabi ukus iz ust!” 1 Dobro spanje. Pijanec pade v krčmi pod mizo, kjer obleži ter spi dalje. Čez nekaj časa ga vzbudi prijatelj, rekoč: “He, Joško, vstani! Ali ne vidiš, da ležiš pod mizo?” Pijanec se ogleda in reče: “Res, 1 res! Slišal sem pač, da je nekaj žaro- | potalo, a nisem vedel, da sem se sam zvrnil pod mizo!” Kakeršno vprašanje, tak odgovor. Župnik: “Ratamok, Ratomok, že zo- pet te vidim, da prihajaš iz krčme?” Ratomok: “I seve, gospod župnik, zmirom vender ne morem biti v krčmi!” Luna ali solnce? Dva Dunajčana sta pila vso noč v podzemeljski gostilni. Ko se zjutraj zibljeta domov, reče, prvi: “No, luna nama še vedno sveti!” Drugi pravi: “To ni luna, to je so’nce, dragi moj!” Prvi ugovarja, drugi se protivi, in oba se prepirata, dokler ne naletita na mimoidočega človeka, slučajno Mad-jara. Tega vprašata: “Prijatelj, povejte nama, ali je na nebu luna ali solnce?” Madjar jima odgovori: “Oprostita, jaz nisem tu doma, šele zdaj sem prišel na Dunaj, torej sam ne vem, je li to luna ali solnce!” Boji se je! Žena: “Kako moreš vedno tako dolgo posedati v krčmi; Mi se me nikoli ne domisliš?” Mož: “Pač, a prav zato ne grem rad domov!” Predaleč doma. V Ljubljani obleži pijanec na ulicah. Mimogredoč mož ga prijazno vzdigne in reče: “Kje si «a doma? Spravil bi te rad domov!” Pijanec pa odgovori: “Prijatelj, to vam ne bo mogoče, ker sem doma daleč tam na Ogrskem!” Zanesljivo znamenje. Rad žejen. Nekoč pride znan pivec v klet, kjer je sodar sam pretakal vino. Sodar vpra ša.žejnega prišleca: “Ali si rad žejen?” “O zelo rad sem žejen!” — “Tedaj pa že dobro; le bodi žejen!” Ko pride čez uro gospodar sam v klet in ugleda žalostnega žejnega pivca na sod naslonjenega, vpraša sodarja: “Ali ste mu že dali kaj piti?’'—-Ne še! Vprašal sem ga, ali je rad žejen, in ker je rekel, da je rad žejen, pustil sem ga, misleč, da neče piti!” Radovedne stenice. V tržaško gostilno pride potnik, da bi tamkaj prenočil. Ko seže po knjigi za tujce, da bi se vpisal, zdajci ugleda veliko stenico, kako ravnodušno koraka čez popir. Tudi trudni potnik ravnodušno zapre knjigo ter reče odha-jaje: “Afrikanski komarji so me že ujedali, pajki amerikanski so me grizli — pa kokoš me brcni, če sem kdaj dobil krčmo, kjer stenice že vohajo po knjigi za tujce, v kateri sobi kdo počival’ Boštjan: “Kako te vzprejme žena, kadar prideš pozno v noč iz krčme domov?” Luka: “To spoznam že v kuhinji, skozi katero hodim v svojo sobo!” Boštjan: “Po čem?” “Luka: “Po metli! Če je v kuhinji, tedaj je dobro!” Boštjan: “In če je ni?” Luka: “No, če je ni, tedaj jo ima žena pri sebi, in potem-----1” Pijače sit. Mož pride pijan domov. Žena se hu- duje in reče: “Nikoli nisi sit pijače: — “Večkrat nego ti!” odgovori ji pi- janec. Denare v staro domovino pošiljamo: .......... za $ 10.30 SO kron, za $ 20.40 ............... 100 kron, za $ 40.80 ............... 200 kron, za $ 101.75 .............. 500 kron, zs. $ 203.50 ............. 1000 kron, za $1016.00 .............. 5000 kron. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. 6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O. Naprodaj nova hiša s petimi sobami in fino kletjo. V hiši je voda, gas in kopališče. Hiša je pri slovenski cerkvi v Pitts burgu, Pa. Cena $1,600. Več pove. John Verbiščar, Upper 578 Keyston, St., Pittsburg, Pa. 47-3t. Streljivo — denar. Neki angleški konzul v Abesiniji poroča, da so Nje-gušovi podložniki vpeljali nov denar, ne zlat, ne srebrn, ne nikljast, ampak svinčen in sicer v obliki — patron. Po celi državi radi sprejemajo ta novi denar. Deset patron ima približno isto vrednost, kot tolar Marije Terezije. Z vpeljavo novega “denarja” je ponarejanje popolnoma izključeno, kajti za ponarejanje patron so potrebni jako konplicirani stroji. Vedno pri rokah. Kaj je bolj čudno? A: ‘Ali ni čudno, da kamela lahko osem dni dela, ne da bi kaj pila?” B: “Zakaj bi bilo to čudno? Jaz pa lahko osem dni pijem, ne da bi kaj delal!” Dolg vrat. Dva človeka sta videla v zverinjaku žirafo. “Tinček”, reče prvi, “glej, kako dolg vrat ima ta živali” — “Oh”, vzdihne drugi za odgovor, “ko bi bil jaz žirafa I” — “Pa zakaj si to želiš?” — “Imel bi tudi dolg vrat, in tako bi pijača dlje tekla po grlu!” Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domačo zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih CL in hrbtu. Ono ima 35Ietni "j rekord svojega vspeha. A I A Brez varnostne znamke “sidro” ni pravo. 25 in 50 centov. COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Dr. R. Mielke, Medical Director. Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravie je naj večja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vzivati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega. Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše z ray ;e polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite sanjo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini, o loraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja. Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo ° e?en nasemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo e v svoj oni zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili. ; 1 namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več s anejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh spri bolniku. isma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim ravjem in iateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem. , .. ^ aJte nekajjacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za ni. , ža e! 1 so tjlorda rayno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiri to kar je za druge storil. Cenjeni Collins M. I. ! Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se ram še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni 811 Martin Krivic, —6. St. Racine, Wis. © Directorju Collins N. Y. M. I. ! Vas prav lepo pozdravim in •se zahvalim za ozdravljenje moie bolezni, ker vem, da ni doktorja., kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi, Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem pe polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor Poprej y Vas še enkrat zahvaljujem in vsr.!---mu Vas priporočanji Vaš hvaležni Josip Gulek, Box, 26 Broadhed, Colo. Martin Krivic ZATORAJ, ROJAKI! ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmneov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov: L The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. NEW YORK. 140 West 34th Street, Uradne Ure od 10—5 v tednu , " - . Ä 538531 MALI OGLASI. I .. X ^ a. M. ^ Á. X««S/\ A.<«> Jl. A NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N- Broadway, Joliet, 111 POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela. Plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111. 17.2 otin Stefanie na voglu Scott & Ohio cesti. Joliet, lil. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET KJE JE TEREZIJA HOLCABEK. po domače Racova Reza iz Šiške pri Ljubljani? Za njo bi rad zvedel nje sin Mihael Holcabek, popred Franr Mrhar iz Tanežič, Box 1332, Joliet 111. NA PRODAJ SALUN Z VSO O pravo takoj. Za salunom 14 sob zs kacih 20 bordarjev. Lahki pogoji.N; jemnina prosta do Novega leta. V-prašati v salunu: 914 N. Chicago st.. Joliet, 111. John Golob 608 N. Broadway Joliet, Illinois 040+ Izdelujem Kranjske harmonike najboljše vrste in sicer. 2, 3, 4 do 5 glasne. Cena od $35 do $100 Na željo tudi popravljani in glasujem harmonike in orgije. Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO.. ris Excbange St. JOLIET, ILL Uen-^r ua. posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Mtjnroe Bros Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts Točim izvrstno pivo, katero izdeluje lavnoznana Joliet Citizens’ Brewery, ‘ninlrnm sp tnnlo nrinoročam. Collins Street Wine ai d Liquor House Žgane, galon po $1.75, $a, $3.50, $3 $4, in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $a. Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene.. G. W. KEIBER» Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone 999. Chicago 2891 3FIO J-A-KOIiÆ priporočam svojo Gostilno,«*1Phoenix » Buffet kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. N. W. Phone O09. 1137 N. Hickory St., JoHet Emil Bachman Ustanovljena 1871. Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. tOSEPH STEPHEN, podpredsednik C H TAÎ COTT. blagainik 580 South Center ave., Chicago, Ul. Slovanski tvorničar društvenih o«>* znakov (badges), regalij, kap, baadef in zastav. Velika zaloga vseh pen trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. K»« tolog na zahtevanje zastonj. JORK GFAKIK GO STIL1TIČAH. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim aajboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog .TELEFON aaja.. coia N. Broadway..JOLIET, ILL Pozor, Rojaki! ---Naznanjamo, da smo otvorili- GOSTILNO. v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino. JOHN MAHKOVEC & CO, 208 Jackson St. MATH. STEFANICH, MANAGER. Henrik H. & Menno H. S TA SSEN Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. (JAVIM NOTAR 9 o. r* ) Ta lepa ura za $3.75 Kupujoči uro pošljite n voj n* ........ * ' URO lov. »*»>štljem na ogled VERIŽICO C. O. D. tl nas IN $3.75, Pokrovi kot Rlika. Ura jamčeua; verižica pozločena. Ur« moške in ženske. Ura. kot druge v Red se #35 00. Plačate ekspres agentu #3.75 in je vaša. 20 let jamstvo pošljemo z uro. Hočete li moško ali žen ko. M. E FARBEft D. 42, 225 DEARBORN ST., CHICAGO, ILLINOIS ! Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti n .am in boleznim. lje vsakovrstna v notar-si delegat: Martin Verbovšek, New Skala, 9627 Ave. M., delegat Josip Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako Kompare, 8908 Greenbay ave., Me sečna seja vsako prvo nedeljo 46. Helena, Mont. Predsednik: John Sa-šek, Box 211; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: John Lozar, Box 32. 1. nedeljo v mesecu. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, ,, , leijo I Minn. Predsednik: Jos. Kostelec; taj- Drustvo sv. Cirila in Metoda,East ■. T , .. J , , ‘ nik: Jac Muhvic, Box 1003; delegat: Fr. Klančar. Mesečna seja vsako dru go nedeljo. 73. Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; Seraf., tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Seja vsakega 14 in 18 dne. 46. Društvo sv. Frančiška New York, N. Y. Predsednik: Joseph . Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja Rems, 319 90th st.; tajnik: Chas. j prvo nedeljo po 15. dnem vsakega me- Adamič, 6 — 4th Ave.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th SL . Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, lil. Preds.: J. Vuksinič,i3i7 Trumbull ave.; tajnik: John Starec, 1048 Lincoln St.; delegat: Martin Kreme-sec, 1320 St. Louis Ave. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu. 49. Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik: Rud. Po-žek, 236—57th St., Pitsb’g tajnik: Geo. Veselič, 4834 Blaeberry st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th si., Pittsburg, Pa. Mešc ne seja vsako četrto nedeljo 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Mra-vintz, 1020 Church Alley, tajnik: John Mravintz, 4810 Harrison St. Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo 51. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 513 Smith St.; tajnik in delegat: Math Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo 52. Društvo sv. Alojzija. Indianapolis, Tnd. Predsednik: John Mrak, 730 War man Ave.;'tajnik in delegat: Fr. Mu-,en, 734 Holmes Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Jac. Grimšič, 1426 McAlister Ave., tajnik: John Dobro-volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 237. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega. Chi- sholm, Minn. Predsednik: Vin. Jezer nik, Box 54; tajnik: Fr. Krebs, Box 54 delegat: Fr. First, Box 147. Me- sečna seja vsako prvo nedeljo 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Anton Golobič, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Filip Starc, 514 Front St.; tajnik: Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: A. Burgar, 97 St. Mark Pl.; New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Cešark. 59 Union ave.; Brooklyn, New York; delegat: Valentin Vav potic, 424 E. Ninth Street. Mecena sela vsako psvo nedeljo v mesecu 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Bohinc; tajnik: Geo. Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa., delegat: Math Breznik, Box 104, Irwin, R. F. D. No. 2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: John Trampush, Box 348; tajnik: John Muvern, Box 373; delegat: Anton 399. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 87. Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Anton Šraj, 1109 N. Broadway; tajnik: Math. Golobich. 518 Summit st.; delegat: Math Kožuh. 1205 N. Broadway. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk. Mich. Predsednik: Jos. O. Rožič, Box 44; tajnik: John Kraševec, Box 134; delegat: John Butala, Box 130. Mesečna seja vsako prvo nedeljo 89. Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Cohollc, 4812 Harrison st.; tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster St.; delegat: Nikolaj Erdeljac, 23 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mih. Frankovic, 238 W st.; tajnik; John Cepuran, 195 So. 21st st.; delegat: Mih. Papež, 25th and Jefferson sts. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Palva, Rankin, Pa. Predsednik: John Lack-ner, 378 Third street; tajnik: Anton Hotujec, 13 Orchard Alley; del.: Math. Kozan, 332—3d St., Rankin P. O. , Braddock, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 9a. Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st., tajnica in zastopnica: Marija Zivčič, 4923 Plum Alley, vsi v Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, VPa, 93. Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Franc Seti ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam, Box 123. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 94. Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Al. Orešnik, bx. 163; tajnik: Jacob Rose, bx. 163; delegat: Fr. Kramer, bx. 178. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo. 95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Pavel Fortuna: tajnik: Martin Dolenc, Box 61; (^eleg.: Geo. Ahlin, Box 26. Vsi v Broughton Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. , 96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mihael Žugelj, Box 345; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 45, Brady’s Bend, Pa. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. 97. Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Lukas Dier; tajnik Math Gaishek, Bpx 5x8; delegat: John M. Knez, Panama, 111. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: Frank Bolte, Rockdale; tajnik: Ignac Verbič, 120 Moen ave.; delegat: Josip Klepec. Mesečna seja se vrši prvo nedeljo v mesecu. 99. Društvo Marije Pomagaj, Girard, O. Predsednik: Marko Režek, Box 422 Girard, O.; tajnik in delegat: Marko Režek, 2 Bridge st., Youngstown, O. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop 100. Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Preds.: Fr. Dolinšek; tajnik: Anton Težak, Box 35; delegat: John Plut, box ! 22. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu 101. Društvo sv. Cirila in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2435 So. Broadway; tajnik: John Juha, 562 — iith ave.; delegat: Anton Kerhin, Box 62. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo. 102. Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik: Ignac Supanc, Newark, N. J., 324—14 avd.; zastopnik: Frank Intihar, 31—6 ave. Redne seje vsaki tretji četrtek u mesecu v društve ni dvorani 21 Prince St. Newark, N. J 103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Jurij Sagadin; tajnik: Franc Gliha, 1057—29th St.; delegat: Franc Pevc. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. Tie Jolle! Notional Bel. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100,000.00 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. voglu Chicago in Clinton 104. Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo, Tajnica: Margareta Koz jan, 1220 Eiler ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 105. Društvo sv. Ane, New York City, N. J. Predsednica: Ivana Stern, 424 — E. 9th St.; tajnica: Uršula Mrhar, 414 E. 9th st.; delegatinja: Mary Riedl, 414 E. 9th st. Mesečne seje vsako drugo nedeljo. 106. Društvo sv. Ane, Chicago, 111. Predsednica: Magd. Plevel; tajnica: Ema Kumar, 76—W. 22d Place; zastopnica: Terezija Kremesec, 504 W. 18th Pl. Mesečne seje vsako prvo nedeljo. 107. Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Tajnik: Urban Olivani, Box 186. Mesečna seja vsako, drugo nedeljo v mesecu. 108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Gerčar, 200 Jackson St.; tajnica: Ivanka Ogulin, 604 N. Hickory St., delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 109. Društvo sv. Družine, Aliquip-pc, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 131; tajnik: Janez Vrečar, box 213; delegat: Jac. "tferglin, Box 131. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu. no. Društvo sv. Jožefa, Barherton, O. Predsednik: Jos. Podpečnik, Box 223; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave., delegat: John Arko, Box 432. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. m. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Ivana Žgajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Tajnik: Leopold Kukar, Box 1047. Me sečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 113. Društvo sv. Roka, Denver» Colo. Predsednik: Franc Skubic, 3181 Clarkson St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St., delegat: Alojzij An-dolšek, 4881 Washington St. Mesečna seja vsak 12. dan v mesecu. 114. Društvo sv4 Marije Milosti Po! Matjašič 607 So. 2d St.; tajnica: Mary Lončarič, 702 S. 3d st.; delegatinja: Ana Kočevar, 325 S. 2d st. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu. 115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Tajnica: Neža Žagar, 404 Ferry St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 116. Društvo sv. Janeza Krst. Ise-lin, Pa. Tajnik: Janez Turk, Box 32, Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 117. Društvo sv. Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Jože Železnikar, Box 428, Murray Utah; tajnik: Miha Novak, Box 428 Murray, Utah; delegat: Vincenc Padar, Box 428, Murray Utah. Redne seje se vrše vsa kega 10. dne v mesecu v hiši delegata Vinc. Padar. JOSIP JONTES 801 N. Chicago St. N. W. Phone 121J Priporoča rojakom voj e dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso. Dobra portrežba in nizke Cfne Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. ČISTIMO OBLEKO. Mi čistimo, gladimo in barvamo noške, ženske in otroške obleke do-iro, hitro in ceno, ter isto razvažamo jo vsih delih mesta. Naše delo je izvrstno storjeno za ^rav mal denar. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. >20-622 Cass Sl JOLIET, ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 188. Chicago 489. | J. J. KUKAR, £ ZASTOPNIK |vseh parobrodnih družb. £ Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem \ duevnem kurzu. $ Priporočam se rojakom. | j. j. icttk: t 231 s. Genosee St, WAUKEGAN, ILL. %*vVT%' W V fVfVfV?VTV W V “V V '♦’“•'▼%' W '»’v*»' W V“»' w '♦•▼%' W W Vf***vVf Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.^gpIS Kranjska hranilnica v Ljubljani USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je-bilo koncem leta 19C6. nad 69 milijonov Kren-Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 85,105,396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve ...37,877,422 K Posojila občinam in korporacijam ... 1,979.582 K Menice............ 738.000 K Vrednostni papirji. 32,977,286 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter graščin ....... 2,920,893 K Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.