UDK 811.163.6’367.625" 15"
Majda Merse
Znanstvenoraziskovalni center SAZ1J, Ljubljana
VRSTE GLAGOLSKEGA DEJANJA V DELIH SLOVENSKIH
PROTESTANTSKIH PISCEV 16. STOLETJA IN TUJE PREVODNE
PREDLOGE
Primeijava del slovenskih protestantskih piscev z nemskimi prevodnimi predlogami je
na podrocju aspektualnosti odkrila in potrdila pricakovano dvojnost. Pri glagolskem vidu je
pokazala na manjso prevodno odvisnost, pri vrstah glagolskega dejanja pa na veliko vecjo,
kar posredno dokazuje tudi razlidnost kategorij. Popolna skladnost predloge in prevoda pa je
tako glede opredelitve vrst glagolskega dejanja kot glede nacinov njihovega izrazanja redko
ugotovljiva. Prevodno ujemanje in razhajanje, ki zadeva vrste glagolskega dejanja, je v
sestavku tipolosko predstavljeno.
In the area of aspect, the comparison between the works of the Slovene Protestant
authors and the German originals revealed and confirmed the expected bipolarity. It revealed
lesser translation dependency in verbal aspect, and much greater dependency inAktionsart,
which is also an indirect proof that these are two different categories. On the other hand, only
rarely is there complete agreement between the original and its translation in terms of the
definition ofAktionsart as well as of the forms of its expression. The article outlines the
agreement and differentiation in the translations with regard to Aktionsart.
1 Najpomembnejsi slovenski protestantski pisci 16. stoletja (Trubar, Krelj in
Dalmatin) so se pri prevajanju biblijskih in drugih cerkvenih besedil opirali pred-
vsem na nemsko pisane prevodne predloge. Ugotavljanje stopnje prevodne odvis-
nosti na podrocju aspektualnosti je potekalo na osnovi primerjanja Trubarjevega
dela TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA iz leta 1557 in Dalmatinove
BIBLIE iz leta 1584 z Lutrovo Biblio kot skupno prevodno predlogo ter Kreljeve
POSTILLE SLOVENSKE iz leta 1567 s Spangenbergovo izdajo razlag evangelijev
in listov iz leta 1559. Odkrilo in hkrati potrdilo je pricakovano dvojnost: pri glagol¬
skem vidu je pokazalo na majhno odvisnost od prevodnih predlog, 1 pri vrstah
glagolskega dejanja pa na veliko vecjo, kar posredno dokazuje tudi njuno kategori-
alno razlicnost.2 Glagolski vid v knjiznem jeziku 16. stoletja nastopa kot izobli-
kovana in sistemsko trdna slovnicna kategorija. K njeni trdnosti in urejenosti
nemske prevodne predloge niso mogle prispevati, saj nemscina glagolskega vida
kot slovnicne kategorije ne pozna. Vec moznosti za vpliv so kot besedno-pomenska
kategorija nudile vrste glagolskega dejanja. 3 Kljub temu je med nemskimi prevod-
'Prim. Merse 1993: 227-235 in na stevilnih mestih v delu Vid in vrstnost glagola v slovenskem
knjiznemjeziku 16. stoletja (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995).
2Potrebo po popisu in klasifikaciji smiselnih ekvivalentov enega jezika za vidske kategorije drugega
je v programskem sestavku o temeljih primerjalne aspektologije posebej izpostavil Maslov (1978: 40).
3 Vrste glagolskega dejanja so slovanski vidoslovci doslej zelo razlicno opredeljevali (o tem Merse
1995: 42-45): Bondarko (1967: 11) npr. kot semanticno, deloma besedotvomo kategorijo, Avilova
(1976: 259) kot semanticne ali semanticno-besedotvome skupine glagolov, Russkaja grammatika
(1980: 596) kot leksicno-gramaticne razrede glagolov oz. kot semanticno-besedotvome skupine besed
56 Slavisticna revija, letnik 46/1998, i>t. 1-2, januar-junij
nimi predlogami in slovenskimi prevodi polno ujemanje tako glede vrstne oprede-
litve glagolskega dejanja kot glede nacinov njihovega izrazanja le redko ugo-
tovljivo.*** 4 Se redkejsa je idealna skladnost, ki jo poleg dosezenosti ciljne sporocilne
celovitosti skladenjske enote, v katero se vclenjuje tudi aktualna vrstna oznacenost
glagolskega dejanja, zagotavlja izbor izraznih sredstev znotraj sistemskih danosti
dveh razlicnih jezikov (nemscine in slovenscine) v 16. stoletju.
2 Ker je bila glagolska kategorija vida predvsem trdna sestavina prakticno
delujocega jezikovnega sistema, le izjemoma pa tudi uzavescenega, so slovenski
protestantski pisci prevajali iz »nevidskega« v »vidski jezik« v prvi vrsti po
obcutku, veckrat pa tudi analiticno in s posebnim razmislekom. Pri izboru vidsko
ustreznega nadomestila so morali slovenski prevajalci upostevati vsa mozna (ne-
posredna in posredna) usmerjevala iz prevodne predloge, karsna so predstavljali
izbrani skladenjski vzorci, slovnicna obvestila, posredovana s prevajanim izrazom
ali nanasajoca se nanj, sobesedilo in celo dogajalna situacija. Za dovrsno ali ne-
dovrsno predstavitev dejanja so se prevajalci lazje odlocali, ce je nanjo hkrati in
povezano kazalo vec elementov.
2.1 K dovrsnemu razumevanju nemskih vidsko neopredeljenih glagolov
ponavadi bolj zanesljivo od izbranih casovnih oblik5 usmerja njihova raba v
dolocenem stavcnem tipu, npr. v casovnem odvisniku, ki z dovrsenostjo oznaceva-
nega dejanja ostreje zarezuje v dogajalno zaporedje, saj opazno locuje prej
uresniceno od dogajalno kasnejsega. Npr.: Vnd da Simon vnd seine Sone frolich
waren/vndwol getruncken hatten /macht sich Ptolemeus auffmit seinen Knechten
/vnd namenjre Waffen (LB 1545, II, 1899-1900) - Inu kadar fo bily, Simon inu nje-
govi Synuvi veffeli, inu fe dobru napili, je Ptolomeus fvojemi hlapci vftal, inu fo
vselifvoje oroshje (DB 1584, II,193b). V navedenem zgledu je izbor slovenskega
dovrsnega ustreznika oprt na pojavljanje prevajanega glagola v casovnem odvis¬
niku in v predpretekliku, na sopojavljanje perfektivizirajoce predpone ge-6 in na
s formalno izrazenostjo modifikacij pomena nepredponskih glagolov, Maslov (1984: 12) kot delno
gramatikalizirane podrazrede aspektualnih razredov itd. Avilova (1976: 266) npr. zagovarja nujnost
formalne izrazenosti pomenske spremembe izhodiscnih glagolov, Bondarko (1967: 12-28), Maslov
(1984: 12-15) in Seljakin (1987: 66) pa dopuscajo obstoj oblikovno karakteriziranih in
nekarakteriziranih vrst glagolskega dejanja. Pricujoca obravnava izhaja iz pojmovanja vrst glagolskega
dejanja kot razlicnih tipov pomenskih sprememb, ki zadevajo potek ali izvrsitev dejanja, izrazenega z
izhodiscnim glagolom (tako tudi Merse 1995: 286), in iz nujnosti oblikovne izrazenosti pomenskih
sprememb.
4Ker je primerjava izhajala iz slovenskih prevodov, je bila problematika prevodno odvisnega prikaza
vrstnosti glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev le delno zajeta. Celovito bi jo bilo
mogoce zaobseci le, ce bi bile hkrati na voljo tudi ugotovitve o skladnosti in razlikovanju, do katerih bi
pripeljalo vzporedno primerjalno izhajanje iz izvimikov.
5 Czochralski (1975: 122-141) pri funkcionalni analizi nemskih oblik za izrazanje preteklosti
(preterita, perfekta in pluskvamperfekta) ugotavlja, da nobena od njih ne razlikuje med trajnimi in
dovrsenimi dejanji. Tovrstno razlikovanje vse tri prepuscajo glagolski semantiki. Razlika med
preteritom in perfektom je predvsem stilisticna. Perfekt predstavlja trajajoca ali dovrsena dejanja kot ze
izvrsena, pluskvamperfekt pa izraza njihovo predpreteklost.
6 Fleischer (1983: 325) predpno ge- opredeljuje kot slovnicno predpono (»grammatisches Prafix«),
Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 57
prisotnost sobesedilnega opozorila na dosezeno stopnjo glagolskega dejanja oz. na
podatek o kakovosti njegove izvrsitve.
2.2 Dovrsno razumevanje glagolov schreien in heulen iz zgleda Da schrey vnd
heulet er laut / vnd zureiss seine Kleider (LB 1545, 11,1695) - Inn on je glafnu
saupil inu sajokal, inu je fvoj gvant reftergal (DB 1584, II, 138a) je mogoce opirati
na prisotnost stavcno uvajalnega prislova da, ki okvirno casovno opredeljuje nastop
obeh dejanj. Drugo je Dalmatin prevedel s custveno manj obarvanim, nevtralnejsim
izrazom, ucinkovitost priredne zveze paje stopnjeval z enako tvorjenostjo glagolov
in s hkratno, vzporedno izrazenostjo zacetnostnega pomena. Vecja natancnost pri
prikazu poteka glagolskega dejanja je neredko sprozila se dodatne oddaljitve od
prevodne predloge, kakrsna je npr. pri zadnjem zgledu zamenjava uvajalnega pris¬
lova da z veznikom inu, ki ga v Dalmatinovi Bibliji zelo pogosto srecujemo tudi v
stilni vlogi in ne le v slovnicni, doloceni z besednovrstno pripadnostjo.
2.3 Izbrani ustrezniki so praviloma vidsko enopomenski in nedvoumni. Vplivna
motenost z vidsko neopredeljeno predlogo je redko zaznavna. Vec odprtosti in ne-
gotovosti je glede njihovega pomenskega razumevanja. V zgledu Da sie das
geriichte horet/das die Lade Gottes genomen /.../war /kriimet sie sich vnd gebar
(LB 1545,1,513) - kadarje leta glas saflijhala, de je Boshja Skrinja bila vseta /.../
fe je nakrivila, inu je rodila (DB 1584,1,151b) prevod glagola hbren z zaslisati, s
katerim se je Dalmatin sicer izognil dvovidskemu slisati, ni docela nedvoumen, saj
je predpona za-, ki v navedenem zgledu uresnicuje pomen ‘seznaniti se s cim s
poslusanjem’, v povezavi z glas lahko razumljena tudi v zacetnostnem pomenu.
2.4 Dovrsne ali nedovrsne konkretizacije so neredko prirejene prevladujoci vid-
ski »barvi« clenov nastevalega niza. V zgledu da niemand eine Fedder regt / oder
den Schnabel auffsperret /oder zisschet (LB 1545,11,1188)-ker nikoger nej debi
s’enoperutjo ganil, aliklun odperl, ali sazvizhal (DB 1584, II,5a)sejepriprestopu
v jezik z glagolskim vidom kot slovnicno kategorijo pokazal kot prevodno naj-
tezavnejsi tretji clen, prva dva pa sta bila po pomenski in besedotvorni plati manj
dvoumna. Pri prvem na oznacevanje dovrsenega dejanja opozarja tudi osebek v
ednini, pri drugem pa predvsem sestavljenost. Po njunem zgledu je z dovrsnim us-
treznikom preveden tudi tretji clen.
2.5 Pri prevajanju istega nemskega glagola slovenski prevajalci niso vedno
ravnali enako. Prevod je bil navadno odvisen od subjektivne ocene konkretne doga-
jalne situacije. Predponsko izrazeno dovrsno razumevanje oznacevanega dejanja
navadno vzbuja vtis vecje plasticnosti dogajanja. Npr.: 1. Wenn ich die Posaune
blase / vnd alle die mit mir sind / So solt jr auch die Posaunen blasen vmbs gantze
Heer(LB 1545,1,466) - Kadarjeftbom s’trobento satrobental, inuvfity, katerifo
per meni, taku vy imate tudi s’trobentami trobentati, okuli vie vojfke (DB 1584,
1,137a); 2. Da blies er die Posaunen / vnd zustreweten sich von der Stad / ein
odreka pa ji vlogo aktivnega besedotvomega morfema.
58 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
jglicher in seine hiitten (LB 1545,1,611) - Tedajje on s’Trobento trobental, inu fe
je vfakateri od tiga Mefta refkrupil v’fvojo Vtto (DB 1584,1,180a).
Odlomek ehe der Hane krehet, ki terja dovrsen prevod ze zaradi usodne zame-
jenosti dogajanja, znanega iz novozaveznega pricevanja o Kristusovem trpljenju, z
zacetkom petelinjega petja, je Dalmatin razlicno prevedel: 1. Warlich ich sage dir/
Jn dieser nacht/ ehe der Hane krehet / wirstu mich drey mal verleugnen (LB 1545,
111,2022) - Rifnizhnu jeft tebi povem, v’letej nozhj, prejden Petelin sapoje, bofh ti
mene trykrat satajil (DB 1584, III, 17a); 2. Ehe der Hane krehen wird /Wirstu mich
drey mal verleugnen (LB 1545, 111,2025) - Prejden bo Petelin pejl, bofh ti mene
trykrat satajil (DB 1584, III, 17b). K uporabi nedovrsnika peti ga je najverjetneje
napeljala Lutrova raba glagola krehen v sedanjiku oz. prihodnjiku.
3 Slovenski protestantski pisci so pri prevajanju zelo spretno in ekonomicno
izrabljali moznosti, ki jim jih je nudila vidska dimenzija jezika. Izbirali so pred-
pone, ki so poleg podovrsevalne vloge opravljale tudi pomensko modifikacijsko.7
3.1 Glede na prevodno predlogo so predponsko izrazeni pomeni s podrocja
vrstnosti glagolskega dejanja lahko dodatni, kar hkrati pomeni pomensko oddaljitev
od izvirnika, ce pa so bili v njem izrazeni sobesedilno ali ce so obstajali kot bese-
dotvorno nedolocljiva sestavina besednega pomena glagola, se slovenski prevod od
izvirnika razlikuje po njihovi formaliziranosti. Npr.: 1. Wo wir das verschweigen
vnd barren / bis das Liecht morgen wird (LB 1545, 1,697) - Aku my letu
samolzhimo, inu pozhakamo, dokler bo bel dan (DB 1584,1,207a); 2. Vnd da er
vierzig tag vnd vierzig nacht gefastet hatte / hungert jn (LB 1545,111,1971) - Inu
kadar ie on shtirideffeti dni inu shtirideffeti nozhi ifpoftil, potle ie bil lazhan (TT
1557, 7); 3. Was iftfur einfaften /da man des tags den bauch ein malfo volfullet
/mit allerley koftliche fpeyfe/vnnd auffden abendt mit guter Collation (SA 1559,
LXXXVIBb) -Kai ie pak ta poftfadanih Papiftov, kateri fe reif do pol dne poftio
/.../Inu ob pol dne vshefe ftrukliov /.../inu druge iedi natepo (KPo 1567, CVIIIb-
CVIIII). Prvi in drugi zgled kazeta, da se slovenski prevajalci pri izrazanju casovno
omejenega trajanja dejanja niso zadovoljevali samo z zunanje dolocenimi mejami
trajanja, ampak so kratkotrajnost, absolutno dovrsenost ali katero koli drugo fazno
dolocenost dejanja izrazali tudi predponsko ali priponsko. Tretji primer kaze na
izbor predponskega ustreznika, ki se od besedne zveze v predlogi (volfullet) loci po
vecji ekspresivnosti. Kreljev prevod Spangenbergove postile je bil veliko svobod-
nejsi kot Trubarjevi in Dalmatinovi biblijski prevodi, saj ga aktualnim potrebam
prirejene razlage odlomkov iz evangelijev in pisem niso tako strogo zavezovale k
prevodni zvestobi kot biblijsko besedilo samo. V prevod je posebej opazno posegal
s stopnjevanjempolemicnosti.
7 Sigalov (1978: 46-49) meni, da bi moralo primerjalno preucevanje vrst glagolskega dejanja
(akcionalnosti) vkljucevati naslednje elemente: ugotavljanje sredstev izrazanja akcionalnih pomenov,
analizo odnosov vrst glagolskega dejanja do kategorije vida, ugotavljanje stilnih elementov pri
izrazanju in uporabi vrst glagolskega dejanja.
Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 59
3.2 Med nemsko predlogo in slovenskim prevodom je najmanj razhajanja tedaj,
kadar sta na primerjanih mestih uporabljena enako tvorjena ustreznika, predponski
sestavini pa uresnicujeta isti pomen, ceprav njegov polozaj znotraj njunih pomen-
skih struktur ni nujno enak. Tako tuji kot domaci avtorji oz. prevajalci so jih
praviloma odbirali med najbolj uveljavljenimi za izrazanje dolocenega pomena pri
glagolih iste pomenske skupine. Predpona za- se je npr. uveljavila za izrazanje
zacetnostnega pomena pri glagolih, ki oznacujejo zvocno uresnicevanje dejanja
(;zacviliti, zajokati), ob- pri stanjskih glagolih (obmolcati, obstati, obtecati), po- pa
nekajkrat v istem pomenu pri glagolih premikanja (poleteti, pojezditi). Pri razlicnih
vrstah faznosti glagolskega dejanja pogostnostno izstopajo se naslednje zamenjave:
sich verwundern / sich entsetzen > zacuditi se\ verstummen, entstummen > ob-
molcatv, ausbauen > docimprati / izcimprati, ausarbeiten > dodelati, ausbeten >
izmoliti, ausgecken > izregljati, austrauern > izzalovati, vergehen > preitv, pri koli-
kostno-mernih dolocitvah glagolskega dejanja pa: sich erziirnen > razsrditi se, sich
ergrimmen > razsrditi se / razzlobiti se, entflammen > razvneti se\ erforschen >
ospegati, erkunden > izvprasati, durchsuchen > preiskatv, iibereilen > prehiteti,
iiberwaltigen > prenagliti, uberforteilen > prevecati, iiberweisen > previzati itd. 8
3 .2.1 Zaspati npr. nadomesca entschlafen tudi v clensko zvesto prevedenem
frazemu entschlafen mit seinen Vatern > zaspati s’svojemi oceti v pomenu ‘umreti’
oz. ‘s smrtjo se pridruziti prednikom’: VndAbiam entschlieffmit seinen Vetern /
vnd sie begrubenjn in der stadDauid (LB 1545,1,661 j - Inn Abiamje safpal s ’/vo-
jemi Ozheti, inu onyfo njega pokoppali v’DavidovimMefti (DB 1584,1,194b).
3.2.2 Kot znacilnost protestantske prevajalske prakse izstopa dvakratno preva-
janje pomensko razvidne, nelocljive nemske predpone: s slovenskim predponskim
ustreznikom in s pomensko ustreznim oz. celo sopomenskim prislovom. Npr.: VND
da sie die Jnseln durchzogen bis zu der stad Paphos /funden sie einen Zeuberer
(LB 1545,11,2217) -Inu kadarfta to Infulo skujlprehodila noterdo Pafa, nadeta
eniga zupemika (IT 1557,373) - INu kadarfta ta Otokbila obhodila, noter do tiga
Mefta Paphos, fo nafhli eniga Zupemika (DB 1584, HI,68b).
3.2.3 V slovenskih besedilih je po prevajanem glagolu pogosto posneta tudi
vezava, ceprav je imel prevajalec na voljo vec ze uveljavljenih moznosti. Npr.:
zacuditi se cesa, cemu, cez kaj, nad cem: 1. A lie Land verwunderten sich deiner
Lieder (LB 1545, 11,1820-1821) - Vfe deshele fo fe sazhudile tvoih pejfni (DB
1584, II, 172b); 2. Das alle /sofur Babel vbergehen /werden sich verwundern / vnd
pfeijfen vber allejre Plage (LB 1545, II, 1369) - de vfi, kateri mimu Babela pojdejo
fe bodo sazhudili, inu shvishgali, zhes vfe nyh fhtrajfinge (DB 1584, II,53a); ge-
brechen an einem Man > pomanjkati na vsem/eniga moza.
3.3 Na pripadnost nesorodnima jezikoma posebej jasno kaze zamenjava glagol-
skih zlozenk tipa stehenbleiben in hangenbleiben s predponskimi glagoli: obstati,
8 Pri vecini navedenih nemskih predpon se pomeni, ki jih izkazujejo zgledi, se danes uvrscajo na vrh
pogostnostne lestvice. Prim. Kiihnhold 1973: 144-145.
60 Slavisticna revija, letnik 46/1998, s>t. 1-2, januar-junij
obviseti. Npr.: Da zoch Dauid hin vnd die seeks hundert Man / die bey jm waren /
Vnd da sie kamen an den bach Besor / blieben etliche stehen (LB 1545,1,566) -
Natu je David tjakaj fhal, inu fheftltu Mosh, kateri Jo per njemu bily, inu kadar fo
bily prifhli h ’timupotoku Bezor, fo nekoteri obftali (DB 1584,1,167a). Na vzposta-
vitev stanja kaze v nemscini drugi del zlozenke, pri slovenskem ustrezniku pa je
nosilec tega pomena predpona. Tudi zlozenke tipa stillstehen so prevedene dvobe-
sedno: Vnd Joab blies die Posaunen /vnd alles volckstundstille /vndjagten nicht
mehr Jsrael nach (LB 1545,1,573) - Inu Ioab je s’Trobento trobental, inu vusfolk
je molzhe obftal, inu nefo vezh Israela pojali (DB 1584, 1,169a). Sestavina, ki v
nemscini s kakovostno opredelitvijo dejanja posredno oznacuje nastop stanja, je v
slovenskem prevodu osamosvojena kot nujno okoliscinsko dolocilo.
3.4 Nasproti si neredko stojita nemski netvorjeni glagol, ki ima v besedni se-
mantiki pomensko sestavino dovrsnosti, in slovenski predponski dovrsnik, pri
katerem je dovrsnost predponsko izrazena. Npr. halten - obstati. Npr.: Vnd da sie
kamen hielten sie an der Wassergruben / bey dem obern Teich (LB 1545,1,722) -
Inu kadarfo ony bilyprifhly,fo ony obftali, per vodenim grabni, poleg vifhiga Rib-
neka (DB 1584,1,215a).
3 .4.1 Dva ali vec (tvorbeno) razlicnih nemskih glagolov je lahko prevedenih z
istim veepomenskim slovenskim ustreznikom, kar pomeni, da mora v takih
primerih breme pomenske razlikovalnosti nositi sobesedilo. Halten in bestehen sta
npr. prevedena z obstati, ki v prvem primeru uresnicuje zacetnostni pomen, v
drugem pa je nosilec pomena ‘ostati v stojecem polozaju’ oz. ‘ohraniti se, ne prene-
hati biti’. Npr.: 1. Die zwey hundert Man aber die stehen blieben /waren z.u miide
vber den bach Besor zu gehen (LB 1545,1,566) - ty dvejftu Mosh pak, katerifo bily
obftali, fo bily pretrudni zhes ta potok Bezor pojti (DB 1584, 1,167a); 2. Aber nu
wird dein Reich nicht bestehen (LB 1545,1,528) - Ali sdaj vshe tvoje Krajleftvu
nebo obftallu (DB 1584,1,156a).
3.5 Ustaljen prevodni postopek, na katerega so pri slovenskih protestantskih pis-
cih doslej opozarjale stevilne ze opravljene primerjalne raziskave,9 predstavlja
zamenjava tvorjenke s sopomenskim opisom, pri katerem pomensko vlogo pred-
pone opravlja pomozni glagol. Kot enakovredna izrazna moznost je opis
nevzporedno rabljen bodisi v izvirniku ali v prevodu. Npr.: 1. DA sie nu das Mai
gehalten hatten /spricht Jhesus zu Simon Petro (LB 1545,11,2185) - Kadarfo vshe
bily odkofsili, je Iesus djal k’Simonu Petru (DB 1584, III,60a); 2. Da aber Herodes
Jhesum sahe /ward er seer fro (LB 1545,111,2131) - Erodesh pag kadar lefufa
ugleda, fe ie fylnu obeffelil (TT 1557, 246); 3. Wenn einer eins dings miide vnd
vberdriissig wird oder vngern mehr thut / spricht er auff deudsch (LB 1545,
11,1254) - Kadarfe eden ene rizhy navelizha, ali fe seno rizhjo vtrudi, inu je vezh
radnedej taku onpravi (DB 1584, II,23a). Izmenicno rabo sopomenske enobesedne
9 Prim. Orozen 1996/1986a: 140-143, 1996/1986b: 246-247, Meree 1989: 149-162, 1993: 228-229,
1995a: 501-503.
Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 61
ali opisne moznosti je pri izrazanju vrstnosti glagolskega dejanja mogoce opazovati
tudi znotraj protestantskih del.
3 .5.1 Zacetek ali konec dejanja je mogoce izraziti tudi z zvezo faznega glagola
in nedolocnika (npr. zaceti moliti, zeleneti, imeti dober leben; nehati govoriti, zi-
dati), ki bi moral biti nedovrsnik, ali glagolnika, tvorjenega iz nedovrsnega glagola
(.zaceti predigo, delo; nehati od jokanja). Odstopanja od pravila so redka in se
kazejo kot prava sistemska anomalija. Razlagati jib je mogoce z manj natancno ube-
seditvijo 10 oz. z manj skrbnim prevodom, saj je tudi vecina tovrstnih opisov rabljena
skladno s predlogo. Npr.: 1. sdajci kakdrfe fkusi potelefno fmert du/ha od tele/fa
lozhi, taku sazhne tellu okripneti, zhe dajle vezh gnyti, fmerdeti (DB 1584,1,aVa);
2. vndfiengen an zu schlahen / vnd zuuerwunden vom Volck (LB 1545,1,495) -
inn fo sazheli byti inu raniti nekotere od tigafolka (DB 1584,1,146a). V drugem
zgledu je Dalmatin podlegel vtisu nemskega sestavljenega glagola, pozabil pa je na
odtenek ponavljalnosti, ki bi terjal rabo nedovrsnika. Po opisu je Dalmatin posegal
skladno s predlogo tudi tedaj, kadar bi ga lahko pomensko enakovredno nadomestil
z enobesedno, prav tako uveljavljeno moznostjo. Namesto zveze zaceti sijati bi npr.
lahko uporabil predponski dovrsnik zasijati: Morgen sol each hiilfe geschehen wenn
die Sonne beginnt heis zu scheinen (LB 1545, 1,525) - Iutri vam bo pomaganu,
kadar Sonze sazhne vrozhefyati (DB 1584,1,155a). Nadomestna raba opisa je do-
datno osmisljena tedaj, kadar zamenjuje pomensko dvoumni predponski glagol.
3.5.2 Opis izstopa tudi kot uveljavljeno domace nadomestilo za nemski struk-
turni tip liebgewinnen - zaceti ljubiti. Npr.: vndAmnon der son Dauidgawann sie
lieb (LB 1545,1,591) -inu AmnonDavidou fynje njo sazhel fylnu lubiti (DB 1584,
1,174b).
3 .5.3 V slovenskih prevodih je obcasno mogoce zaslediti vesce nadomescanje
nemskih besednih zvez oz. frazemov z domacimi opisi ali - redkeje - z enobesed-
nimi ustrezniki. Glagolske sestavine opisov so veckrat nosilke ne prevec od-
stopajoce vrstne pomenske spremembe (modifikacije) glagolskega dejanja. Zvezo
jemanden gern gesehen je Krelj npr. prevedel z zvezo naklonskega glagola in ne¬
dolocnika zazeleti koga videti: denn erhett jhn langeftgeren gefehen /denn er hat
vil von jhm gehSrt (SA 1559, CXXII) - Sakai on ga ie sdavnd sashelil vidit: kar ie
velike rezhij od niegaflifhal (KPo 1567, CLIXb). Naklonski glagol aktualizira tudi
zacetnostni pomen. Besednozvezna nadomestila so vcasih nastala z mehanicno
razstavitvijo nemskih besednih zvez, pri center je bil del prevajane zveze lahko
razumljen celo kot okoliscinsko dolocilo: vnd sprach zu jm / Warumb haben deine
Knechte mein stuck mit fewr angesteckt? (LB 1545,1,596) - inu je djal k’njemu:
Sakaj fo tvoji Hlapci moj kos s’ognjom sashgali? (DB 1584,1,175b).
10Prevajalec bi moral izbrati pravi vidsko soodnosni clen razmerja, bodisi ze oblikovanega in
uporabljanega ali le sistemsko predvidljivega (npr. drugi clen parov okripneti - okripnevati, raniti -
ranjati).
62 Slavisticna revija, letnik 46/1998, St. 1-2, januar-junij
3 .5.4 Za rabo enobesednega ustreznika namesto sopomenske opisne moznosti v
prevodnem zgledu ali obratno so se slovenski protestantski pisci neredko odlocali iz
stilnih razlogov, saj so z nastevalno (besedno, oblikovno ali/in skladenjsko)
poenotenostjo veckrat opazno stopnjevali ucinek ritmiziranosti. Dalmatin je npr.
dvema enako zacetima zaporednima odstavkoma priredil tudi zacetek tretjega.
Presodil je, da se z rabo opisa od prejsnjih zacetkov manj motece oddaljuje, kot bi
se z vkljucitvijo sopomenskega predponskega glagola: 1. VND DER HERR RE-
DETMITMOSE VND SPRACH (LB 1545,1,183) - INu GOSPVDje s’Moseffom
govuril rekozh (DB 1584,1,56a); 2. VND der HERR redet mit Mose/vnd sprach -
INu GOSPVDje s’MosefJom govoril, rekozh 3. VND da der HERR ausgeredt hatte
mit Mose - INu kadarje GOSPVD bil nehal s ’Moseffom govoriti.
4 Posamezni pomeni s podrocja vrstnosti glagolskega dejanja izkazujejo
razlicno prevodno odvisnost.
4.1 Med najbolj jasno izrazene pomenske spremembe (modifikacije) glagol¬
skega dejanja sodi pomen ‘absolutna dovrsitev glagolskega dejanja’, ki ga hkrati
dokazujejo skladenjska, besedna in slovnicna sredstva. Pri slovenskih ustreznikihje
dosledno izrazen tudi predponsko. Glagoli s to pomensko vrednostjo so obvezno
vclenjeni v dogajalno zaporedje. Jasno nakazano dogajalno razmerje do kasnejsih
dejanj je neredko poudarjeno tudi z razmerjem vzroka in posledice. Na dovrsitev
pred drugimi preteklimi dejanji kaze njihova umescenost v casovni odvisnik, raba v
predpretekliku oz. v casovni obliki, ki je vsaj rahlo kontrastna oblikam, v katerih so
navedena sledeca dejanja, 11 ter vzporedno rabljena znacilna okoliscinska dolocila,
npr. prislovno dolocilo casa.: 1. Vnd nach dem Juda ausgetrauret hatte /gieng er
hinaujf seine schaffe I I zu scheren gen Thimnath (LB 1545,1,96) - 1nu kadar ie
Iuda bilisshaloval, je gori fhalv’Timnat fvoje Ouceftrizhi (DB 1584,1,25a); 2. da
er zu seiner zeit gedienet hatte dem willen Gottes / ist er entschlajfen (LB 1545,
111,2219) -Kadarje bil v Jvojmu Zhafsu doflushil Boshji voli, je safpal (DB 1584,
III,69a); 3. Vnd da sie gessen hatten / blieben sie auffdem Berge vber nacht (LB
1545,1,84) - inu kadarfo bily odjedli, fo zhes nuzh na tej Gorri oftali (DB 1584,
1,21 a). Redki so primeri, kjer slovenski prevajalci ustaljenega, obvestilno
dopolnjujocega se oblikovno-pomenskega soglasja razlicnih elementov niso v pre-
poznavni obliki prezrcalili v svoj prevod. Po ustaljenem vzorcu so veckrat segali
tudi tedaj, kadar jih prevodna predloga k temu ni spodbujala. Upostevanje vseh nje-
govih sestavin je povzrocilo vecvrstne odmike od prevodnih predlog. Eno od
pricakovanih posledic predstavlja pretvorba vezalnega priredja v podredje: Diese
stelleten sie fur die Apostel / vnd betten vnd legten die Hende aujf sie (LB 1545,
111,2202) - Lete fo oni pred te Iogre poftauili, Inu kadarfo ismolili, fo na nee te
rokepolushili (TT 1557, 348). Doslednost predponskega izrazanja pomena obcasno
popusca pri drugem clenu nastevalnega zaporedja, to je pri glagolih, ki so v
11V predlogah so se izoblikovala naslednja razmerja: 1. pluskvamperfekt - perfekt/preterit, 2. perfekt
- preterit, 3. perfekt/preterit - historicni prezent; v prevodih pa: 1. predpreteklik - preteklik, preteklik -
zgodovinski sedanjik itd.
Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 63
posebnih sobesedilnih pogojih tudi v slovenskem jeziku lahko rabljeni v neos-
novnem vidskem pomenu (npr. jesti v dovrsni rabi). Npr.: Vnd da Boas gessen vnd
getruncken hatte /ward sin hertz guter dinge (LB 1545,1,502) - Inu kadarje Boas
bil odjedel inu pyl, je njegovu ferce dobre vole poftalu (DB 1584,1,148a).
4.2 Pri glagolih premikanja, sestavljenih s predpono po-, je le redko mogoce
zaslutiti hkratno podovrsevalno ter vrstnooznacevalno vlogo predpone. Kadar so
dejanja, ki jih oznacujejo tovrstne tvorjenke, casovno pomaknjena v prihodnost,
bodisi sama zase ali kot del dogajalne verige, je predpona po- dosledno rabljena za
izrazanje prihodnosti. Raba sestavljenk s predpono po- nadomesca opisni nacin
izrazanja prihodnosti. V isti skladenjski enoti se zato pogosto prepletata oba izrazna
nacina, kar povzroca spremembo ritmicnega toka pripovedi, lahko pa zmanjsuje
tudi stilni ucinek. Npr.: 1. Aber nu werden sie sich ausbreiten / wie Refer / vnd
damnfliegen (LB 1545,11,1631 )-Sdajpakfe bodo narasen resgernili, kakorKe-
bri, inuprozhpolete (DB 1584, II, 120a); 2.Meineftu/wenn fie fchon lang bey dir
in der wuften bleiben / vh dir zuhoren / das jnen ein gebratne taub werde ins maul
fliegen (SA 1559,1,CIIb) — Kai ti fe sdij, zhe le bodo vedan predige poflufhali, da
ijmpezhene ptijce v’uftapolete? (KPo 1567, CXXVb); 3. Sie werden in der Stad
vmbher reiten / auff der mauren lauffen / vnd in die Heuser steigen (LB 1545,
11,1591) - Onypojesdio okuli po Mefti, po sydeh bodo tekali, inuv’hifhe lasili (DB
1584, II, 109a); 4. ZVr selbigen zeit / werden die Berge mit siissem Wein trieffen /
vnd die Hiigel mit Milchfliessen / vnd alle Beche in Juda /werden vol Wassers ge-
hen (LB 1545,11,1594) - v’Temiftim zhaffu bodo Gorre s’flatkim Vinom kapale,
inu Hribipoteko s’Mlekom, inu vfi potoki v’ludi polni vode potekd (DB 1584,
11,110a).
4.3 Pomen ‘velika mera ali intenzivnost glagolskega dejanja’ se je zelo opazno
vezal na predpono raz-, v nekoliko manjsi meri pa tudi na pre-. Slovenski pro-
testantski pisci so ju izbirali neodvisno od prevodnih predlog, kjer kaze pomen se
vecjo prepoznavno odvisnost od sobesedila kot v prevodih. Neposredno ga dokazu-
jejo znacilna okoliscinska dolocila (npr.: seer > filnu, britku, allzu seer > prefilnu,
wol > prece, hart > filnu, viel erger > fhe bul, mit grossem zorn > s’ velikim fer-
dom, mit zorn > slobnu, on alle masse > pres mere\ 1. in 2. zgled), posredno pa tudi
opozorila na dolzino trajanja procesa oz. na prostorsko razsirjenost pojava. Tako
casovna kot prostorska razseznost sta zadoscali za razvitje in dosezenost visoke
stopnje dejanja (3. in 4. zgled). Npr.: 1. Vnd befalh/man solte den Ofen sieben mal
heisser machen /denn man sonst zu thunpflegte (LB 1545, II, 1548) - inu je vkasal,
de bi imeli to Pezhfedemkrat vrozhefhi resbeliti, kakbrfo jo ficer belili (DB 1584,
II,96b); 2. Da ergrimmet Rain seer vnd sein geberde verstellet sich (LB 1545,1,31)
- Satufeje Rain britku refserdil, inu njegou obras feje premenil (DB 1584,1,3b);
3. WEh denen die des morgens friie auffsindf des Saujfens sich zu vleissigen /vnd
sitzen bis in die nacht /das sie der Wein erhitzt (LB 1545,11,1180) - Gorje je tern,
kateri v’jutru sguda vftajajo, de fe pyanofti flifsajo, inu fede noter v’nuzh, de je
Vinu resgreje (DB 1584, II,3a); 4. Wenn denn da der Priester sihet/das der grind
weiter gefressen hat in der haut/Sol erjn vnrein vrteilen (LB 1545,1,221) - kadar
64 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
Far vidi, defeje ta Grinta dajle resrafla po Koshi, taku ga ima sa nezhiftiga foditi
(DB 1584,1,68b).
V manj jasnih primerih, ki so odpirali moznost aktualizacije v smeri zacetnosti
ali v smeri velike mere, se je Dalmatin na osnovi sobesedilnih namigov odlocal za
drugo moznost. Npr.: DA nu das der HERR horet /entbrand er / VndFewrgieng an
in Jacob /vnd zorn kam vber Jsrael (LB 1545,11,1033) - Kadarje vshe GOSPVD
letu flifhal, fe je refferdil, inu fe je ogin resnel v’lacobi, Inu ferdje pri/hal zhes
Israela (DB 1584,1,299a).
Od ustaljenega izrazanja prekomemosti glagolskega dejanja s predponama wa¬
in pre- nekoliko odstopa predpona do-. Na njen izbor je vplivala prevodna predloga,
ki je s prislovnim dolocilom mere zu tod usmerjala k prevodni predlozno-predpon-
ski ujemalnosti: Jch habe mich schierzu todgeeiuert (LB 1545, II, 1075) - IeftJim
fe fkoraj do fmerti doajfral (DB 1584,1,31 lb).
4.4 Pomen polnomerne uresnicenosti glagolskega dejanja je tako v nemskih
predlogah kot v slovenskih prevodih v prvi vrsti prepoznaven po rodilniski vezavi
in po povratnosti glagolov. V slovenscini nanj kaze tudi raba predpone na-, ki kot
njegovo izrazno sredstvo prevladuje. Nemsko zvezo sich satt sehen je tudi Dalmatin
nadomestil z razvezavo, ki jo predstavlja prislovno dolocilo mere ter glagol,
sestavljen s predpono na-: VND wer kan sich seiner Herrligkeit sat sehen? (LB
1545,11,1814) - INu gdu fe more njegove zhafty do Jitofti nagledati? (DB 1584,
II,170b). Slovenski prevajalci so pomen neredko enostransko vkljucevali v prevod,
zato glagoli oz. glagolske besedne zveze iz prevodne predloge izkazujejo le delno
pomenskosestavinsko prekrivnost s slovenskimi ustrezniki. Npr.: Da assen sie vnd
wurden all zusat/Er lies sie jren Lust biissen. Da sie nu jren lust gebiisset hatten
/ vnd sie noch dauon assen (LB 1545,11,1033) - Tufo ony jedli, inu So vfi pre/iti
poftali, Onjepuftil nyhfe navelizhati. Kadarfofe vshe bily navelizhali, Inu Jo Jhe
od tiga jedli (DB 1584,1,299a). 12
4.5 Prepoznavnost pomena ‘popolna ali celovita izvedba glagolskega dejanja’
olajsujejo sobesedilna sredstva (npr. gar > cilu, wol > dobru), ki so nepogresljiva
tedaj, kadar izostajajo znacilne predpone:. VND da er das Haus inwendig gar ge-
messen hatte /fiiret er mich heraus zum Thor gegen morgen (LB 1545,11,1484) -
Inu kadarje on to Hifho snotraj cillu bil premeril, je on mene vunkaj pelal h’tem
Vratam prutijutru (DB 1584, II,81a). V zgledu ZVr selbigen zeit/wil ich Jerusalem
mit Laternen durchsuchen / Vnd wil heimsuchen die Leute (LB 1545,11,1640) -
Vtemiftim zhaffu hozhem jeft Ierusalem s’Laternami preyfkati, inu hozhem te
Ludy obyfkati (DB 1584, II,122b-123a) na temeljitost izvedbe dejanja kaze tudi
uporabljeno prislovno dolocilo sredstva z laternami.
4.6 Tudi prepoznavnost pomena ‘majhna mera glagolskega dejanja’ je izrazito
sobesedilno odvisna. Npr.: 1. Wo aber nicht/so nemet mich an als einen Torichten
nBiissen se je v Lutrovi Bibliji uporabljal v pomenih, ki v danasnji nemscini niso vec v rabi: »ganz
machen, aussbesssern, wiederherstellen (»Liicken bussen«); befriedigen, stillen, eine Strafzahlung
auferlegen« (LB 1545,111,313*).
Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 65
/das ich mich auch ein wenig rhiime (LB 1545,111,2340) -Aku pak nikar, taku me
vfaj gori vsamite, kakor eniga neumniga, de fe jeft tudi enu majhinu pohvalim
(DB 1584, III, 100a); 2. Eheleut konnenfreyjur Gott tretten / vndfich jres ftands mit
gutem gewiffen rhumen (SA 1559, I.LIIa) - Ti, kijr v’Sakonu prebivaio, fmeio
ozhitd pred Boga inu Liidy ftopiti, inu fvoi ftan pohvaliti (KPo 1567, LXVfflb).
Ceprav gre v obeh navedenih zgledih za prevod istega nemskega glagola, predpona
po- samo v prvem primeru izraza dosezenost majhne mere glagolskega dejanja, na
kar kaze vzporedno rabljeno prislovno dolocilo kolicine ein wenig > enu malu. V
dmgem primeru je zanesljivo izpricana samo podovrsevalna vloga predpone. Tudi
s tem pomenom so slovenski prevajalci pogosto samostojno in neodvisno od pred-
loge niansirali povedano. Ker se veze na zelo pogosto rabljene in izrazito
vecpomenske predpone (po-, o-/ob-, na-), njihova prisotnost sama na sebi se ne
opozarja nanj. Znacilen odmik od predloge predstavlja nasprotje lachen - nasmejati
se. Nemski glagol pomenske sestavine majhne mere glagolskega dejanja bese-
dotvorno razvidno ne izpricuje, ceprav bi jo lahko z medpono -l- in s preglasom, pri
slovenskem ustrezniku pa je izrazena s predpono na-: Aber Daniel lachet / vnd hielt
den Konig /das er nicht hinein gieng/vnd sprach (LB 1545, II, 1955) -Danielpak
fe je Jiafmejal, inu je dershal Krajla, de nej notar fhal (DB 1584, II,208b). Na
malomerni pomen je pogojno mogoce sklepati tudi iz zamenjav demutigen jeman-
den > ukraciti pamet ter ene velniske oblike z drugo: riicke hin > pomakni se tja. 1.
Solche gutdunckende vernunjft zu demutigen /hat Gott die Befchneidung geboten
/ bey ewiger verdamnufi (SA 1559,1,XXXVII) - Obtore, da bife ta ifta fpazhena
nafhapamet vkrazhila nasaipoftavila/.../ie Bog to obresanie v ’tim ftarim Sakonu
parpeni alii ftraifingi vezhniga pogublenia dershatiporozhil (KPo 1567, XLVIIII);
2. der Raum ist mir zu enge /Rucke hin / das ich bey dir wonen miige (LB 1545,
II, 1244) - Letu meiftu ie meni pretefnu, pomakni fe tja, de bom mogel per tebi pre-
bivati (DB 1584, II,20a).
Kadar se kot slovenski prevodni ustreznik pojavlja izpridevniski glagol, ga je
neodvisno od sobesedila veckrat mogoce razlagati na dva nacina: sich erweichen >
omeciti se ‘postati mehek’ ali ‘postati mehkejsi’. Na malomerno modifikacijo kaze
druga razlaga. V zgledu Jr solt nichts mindern von dem Tagwerck an den Ziegeln
(LB 1545,1,130)- Vynemate nizh omanfhati od tigaZegla, kateri imajo ony vfak
dan fturiti (DB 1584,1,36b) na moznost kolicinske omejenosti glagolskega dejanja
kaze prisotnost nikalnega kolicinskega zaimka (nichts > nic). Pri nemskem glagolu
je pomenska modifikacija besedotvorno nerazvidno zajeta v besedni pomen, pri
slovenskem pa je izrazena predponsko.
4.7 Na pomen dosezenosti dolocene kolicine z glagolskim dejanjem tako v
nemskih besedilih kot v slovenskih prevodih opozarja bodisi pristnost prislovnega
dolocila kolicine ali zgolj vezava z rodilniskim predmetom, ki nastopa v vlogi del-
nega rodilnika. S prislovnimi dolocili kolicine je v nemskih besedilih hkrati opozor-
jeno tudi na dovrsenost glagolskih dejanj. Glagoli kot lesen, messen, betten so v
slovensko-nemskih slovarjih razlozeni z nedovrsnimi in dovrsnimi ustrezniki, ven-
dar razlago vedno pricenjajo nedovrsniki. 13 Npr.: 1. Vnd ermas sechs mas gersten
66 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
/ vnd legts auffsie (LB 1545,1,503) - Inu onje namerilJheft merizhiz Iezhmena,
inu je njej gori sadill (DB 1584,1,148b); 2. VND des sechsten tags samleten sie des
Brots zwifeltig /ja zwey Gomorfur einen (LB 1545,1,153) - NA fhefti dan pakfo
ony tiga Kruha famodrug nabrali, sa flejdniga dva Gomera (DB 1584,1,45b). V
slovenscini se pomen dosledno veze na predpono na-, v nemscini pa je predponsko
redko izrazen: npr. einbrocken > nadrobitv, der hatte einen Brey gekocht vnd Brot
eingebrocket in eine tiejfe Schtissel (LB 1545, II, 1956) - taje bil eno Kafhofkuhal,
inu Kruha nadrubil v’eno globoko fkledo (DB 1584, II,209a). Tudi vzporedna raba
delnega rodilnika je v slovenskih besedilih pogostejsa kot v predlogah.
4.8 Na dodajanje in odvzemanje, uresniceno z glagolskim dejanjem, tako v
nemscini kot v slovenscini kaze ustaljen izbor pomensko specializiranih predpon:
zusetzen >pristaviti, zugeben, dazugeben >pridati, beilegen > priloziti, abzahlen >
odlociti, absondern > odlociti : WElcher ist vnter euch/ ob er schon darumb sorget
/der da kiinde eine Elle lang seiner grosse zusetzen ? (LB 1545,111,2105) - Kateri
je mej vami, aku bi lih satu fkerbil, kir bi mogel en komulz fvoji dolgoftiperftaviti ?
(DB 1584, III,39a). Do prevodnega razhajanja prihaja zaradi izbora pomensko
razlicnih predpon (1. zgled), se pogosteje pa zaradi nevzporedne rabe opisne in
enobesedne moznosti, ki se lahko uresnicuje tudi kot nasprotje frazeologem -
enobesedno nadomestilo (2. zgled). Eno odrazlicic predstavlja Dalmatinovo opisno
priblizevanje samostalniskemu izraznemu nacinu iz Lutrove predloge (3. zgled): 1.
ABER DARunter vermischet er gar eine edle warnung fur Menschenleren (LB
1545,111,2268) - VPuflednim Capituli on dobru vsdaje tern Karfzhenikom v’Rimi,
inu h’timupermejfha enu cillu shlahtnu opominanje (DB 1584, III,8la); 2. vndver-
gniiget dem Konig die zal /das er des Konigs Eidem wiirde (LB 1545,1,543) - inu
je teifte Krajlu odfhtel, de bi Krajleu Set poftal (DB 1584,1,160b); 3. So wird er
deinem Samen / den du aujfden acker geseet hast Regen geben / vnd Brot von des
ackers einkomen (LB 1545,11,1214) - Taku bo on tvojmu femenu, kateru na nyvo
poffejefh, desh dal, inu kruh, od tiga, kar na nyvi perrafte, inu tigaiftiga veliku
obilje (DB 1584, II,12b). Manjsi odmik od prevodne predloge predstavlja ze omen-
jeno dvakratno prevajanje predponske sestavine nemskega glagola: Zele es ab /was
du zugeben gedenckest / vom andern gut (LB 1545, 11,1793) - odfhtej prozh, kar
miflifh dati od drusiga blaga (DB 1584, II,164b). Dalmatin se je od Lutrove
prevodne predloge oddaljil tudi tako, da je glagoloma wehren in mehren poiskal
sorodni protipomenski par, dovolil pa si je zamenjavo vrstnega reda, ki stilnega
ucinka ni prizadela: Man kan sie weder wehren noch mehren /vndkan seine grosse
Wunder nicht begreiffen (LB 1545,11,1776) - Nihzhe nemore k’nymperloshiti, ali
od nyh odvseti, inu njegova velika zhudef/a nihzhe nemore saftopiti (DB 1584,
II, 160a).
13 Doris, Bozidar in Primoz Debenjak: Veliki nemsko-slovenski slovar, Grosses deutsch-slowenisches
Worterbuch, Ljubljana, 1993: »lesen /.../ 2. Trauben, Beeren usw.: trgati, obirati« (683); »messen /.../
meriti (an z), izmeriti, premeriti« (733); »sammeln /.../ zbirati, zbrati« (933).
Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 67
4.9 Nemske glagole kot npr. blasen, seufzen, springen, treten v slovenskih
prevodih zamenjujejo dvojice priponsko razlicnih glagolov (pihniti - pihati,
vzdihniti - vzdihovati, skociti - skakati, stopiti - stopati). Uporabljeni so v
razlicnem, pomenu prilagojenem sobesedilu: 1. BLesestu fiincklin / So wird ein
gros Fewrdraus. Speiestu aber ins fiincklin / so verlesscht es (LB 1545,11,1791) -
Aku v ’yfkropihnefh, taku is nje velik ogin poftane: akupak na y/kroplunejh, taku
vgafne (DB 1584, II,164b); DA liesestu deinen Wind blasen (LB 1545, 1,150) -
Tedaj fi ti pultil tvoj Vejterpihati (DB 1584,1,44b); 2. AIs sie jn aber geschlagen
batten /.../seufftzet er / vnd sprach (LB 1545,11,1917) - Kadar fo ony njega pak
byli /.../je on vsdihnil, inu je djal (DB 1584, II, 198b); Vnd die kinder Jsrael suf-
fzeten vberjre erbeit (LB 1545, 1,125) - Israelfki otrocifo zhes fvoje dellu vsdi-
hovali (DB 1584,1,35a); 3. DJe Erde bebete vnd ward bewegt/Vnd die Grundfeste
der Berge regeten sich vnd bebeten (LB 1545, 11,979) - Semla fe je ganila inu
ftrejla, inu teh Gurr gruntifo fe gibali inu trefli (DB 1584, 1,283b). S priponsko
izmenjavo je izrazena njihova vidska in pomenska razlicnost. Dovrsnemu glagolu,
ki oznacuje enkratno, navadno hitro izvrseno dejanje, stoji nasproti nedovrsnik, ki
izraza bodisi trajno ali ponavljajoce se dejanje. Medtem ko je predponski nacin
izrazanja dovrsenosti glagolskega dejanja uveljavljen tudi v nemscini (npr. sich er-
regen - sich regen : ganiti se - gibati .ve), 14 je priponsko izrazanje vidskih in pomen-
skih razlik med glagoli znacilnost slovanskih jezikov, tudi slovenskega knjiznega
jezika 16. stoletja. Odtenek nagle izvedbe glagolskega dejanja se praviloma veze na
pripono -ni-.
Prepoznavnost vidske in pomenske dolocenosti glagolov poleg sobesedila
olajsuje tudi njihova uvrscenost v nastevalne nize, zlasti se, ce je dejanja mogoce
razumeti kot zaporedno opravljena in vsaj obcasno tudi kot v eni ali v obeh smereh
medsebojno pogojena. Mesano sestavljeni nizi kazejo, da je bila odlocitev za
dovrsni ali nedovrsni nacin interpretacije pogosto prepuscena prevajalcu, saj ga
predloga ni jasneje usmerjala niti k eni niti k drugi resitvi: WO etwa ein Wind
hauchet / oder die Vogel siisse sungen vnter den dicken zweigen / oder das Wasser
mit vollem lauff rauschet / oder die Steine mit starckem poltern fielen (LB 1545,
II, 1727) - Inu kerje kej vejterpihnil, ali ker fo Ptize flatku pejle mej goftimi ve-
jami, ali kerje voda, kir mozhnu tezhe, fhumela, ali fo kamini s ’mozhnim rapotan-
jempadli (DB 1584, II, 146a).
4.10 Slovenski prevodi se od nemskih predlog locijo tudi po razvidnosti pred-
ponsko izrazenega pomena zaporedne izvrsitve dejanja, bodisi opravljenega z
vecjim stevilom osebkov (1. primer) ali na vecjem stevilu predmetov (2. primer): 1.
Also lies der HERR Pestilentz in Jsrael komen /.../das des Volcks starb / von Dan
bis gen BerSeba / siebenzig tausent Man (LB 1545, 1,619) - Natu je GOSPVD
puftil Kugo v’Israel priti /.../de je tigafolkapomerlu od Dana, noter v’Bersebo,
fedemdeffet taushent Mosh (DB 1584,1,182a); 2. Die Juden/.Vbaten sie Pilatum
14 Maslov (1978: 40) opozarja na nevamost enacenja zunanjega, formalnega paralelizma, kakrsnega
izkazuje nemska dvojica steigen - ersteigen, z vsebinskim, to je s slovanskimi vidskopamimi
dvojicami, pogojenimi z mejnostjo glagolskega dejanja.
68 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
/ das jre beyne gebrochen vnnd abgenommen wurden (SA 1559, CXXVb) - Iudie
/.../fo Pilatufa pro/ili, da bipuftilijm ko/tipolomiti, inu dolijh fkrisha fneti (KPo
1567, CLXVIb). Ker se pomen v nemscini ni vezal na doloceno besedotvorno
sestavino, tudi njegova prisotnost v besednem pomenu glagola ni zanesljiva.
Pomen, ki ga je v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja v prvi vrsti uresnicevala
predpona po- (redko ob-), je bil prav zaradi njene vecpomenskosti in funkcionalne
obremenjenosti tezko prepoznaven. Lociti ga je bilo treba od zgolj podovrsevalne
vloge predpone (3. zgled), od njene rabe v funkciji izrazanja prihodnosti (4. zgled),
neredko pa tudi od drugih pomenov: 3. Er hub seinen Spies auff/vnd schlug acht
hundert auffein mal (LB 1545,1,617) - Onje vsdignil fvoj fhpejs, inuje offemftu
na en krat pobyl (DB 1584, 1,181b); 4. Alle Stedte werden fur dem geschrey der
Reuter vnd Schiitzen fliehen / vnd in die dicken Welde lauffen vnd in die Felsen
kriechen (LB 1545,11,1280) - Via Mefta pobeshe pred krizhanjem teh Kojnikou
inuStrelceu, inupoteko v’gofte gosde, inupolesejo v’Skale (DB 1584, II,29b). Ven-
dar pa slovenski protestantski pisci moznosti za doslednejse predponsko izrazanje
osebkove ali predmetne distributivnosti niso vedno izrabljali. Tovrstna poenotenost
nastevalnih nizov veckrat pojenjuje ze pred koncem, zato je tudi stilni ucinek
manjsi, kot bi ob navadno enako grajenih nastevalnih enotah lahko bil. Npr. Er wird
auch die Moabiter in ewre hende geben /dasjr schlahen werdet/ allefeste Stedte /
vnd alle ausserwelte Stedte / vnd werdetfellen alle gute Bewme / vnd werdet ver-
stopffen alle Wasserbriinnen / vnd werdet alien guten Acker mit steinen verderben
(LB 1545,1,687) - On bo tudi Moabiterje u’vafhe roke dal, de vy botepobyli vfa
terdna Mefta, inu via isvolena Mefta, inu bote poffekali vfa dobra drivelfa, inu
bote samafhili vie vodene Studenze, inu bote vie dobre nyve s’kamenjom konzhali
(DB 1584,1,203b).
5 Z izborom slovenskega ustreznika je bila neredko opravljena tudi manjsa ali
vecja pomenska oddaljitev od izvirnika.
5.1 Manjsi odmik predstavlja razhajanje glede vrstne opredelitve glagolskega
dejanja: ce npr. prevajani glagol izraza visoko stopnjo glagolskega dejanja, sloven-
ski ustreznik pa nastop custvenega stanja (fich ergrimmen : fe fgrosi). Primerjana
izraza lahko izkazujeta tudi vecjo pomensko razlicnost. V zgledu Vndwird nicht ein
Hund dich thiiren anbellen (LB 1545, II, 1690) - inu nebofmel en Pes na tebe sala-
jati (DB 1584, II, 136b) prehodno rabljeni glagol anbellen domnevno uresnicuje
kontaktni pomen, slovenski predponski ustreznik zalajati pa odpira moznost
razumevanja v dveh osnovnih pomenih: v smeri oznacevanja zacetnosti glagol¬
skega dejanja ali njegove enkratnosti oz. kratkotrajnosti.
V nekaterih primerih je med prevajanim in prevedenim besedilom dosezena
skoraj idealna sporocilna usklajenost, ceprav so izbrani glagolski ustrezniki
pomenskosestavinsko nesimetricni. Npr.: Ein trewer Diener oder Vnterthan ist
nichtzu bezalen (LB 1545,11,1128) je vreden vec, kot se ga lahko placa’ - en sveft
fel,fe nemore preplazhati (DB 1584,1,326a) ‘ga ni mogoce prevec placati’.
Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 69
5.2 Enega vecjih odmikov od prevodne predloge predstavlja nadomestitev
glagolov, ki v predlogi oznacujejo dogajanje ali stanje, z dovrsnimi ustrezniki, pri
katerih vidsko dolocujoca predpona (izjemoma pripona) hkrati dejanje tudi vrstno
opredeljuje: 1. vndfreweten sich die selbe zu sehen (LB 1545,1,516) - inu fo fe
obeffelili toifto viditi (DB 1584,1,152b); 2. Dafurchtsich Mose / vnd sprach (LB
1545,1,125) - Inu Mosesfeje sbal, inu je djal (DB 1584,1,34b-35a). Preinterpre-
tacije v smeri dovrsenosti ali trajanja glagolskega dejanja je mogoce zaslediti pri
izrazanju vseh pomenskih modifikacij s podrocja vrstnosti glagolskega dejanja.
Npr.: Jch wil das Schwert lassen klingen / das die Hertzen verzagen (LB 1545,
11,1439) - left hozhem ta Mezh puftiti sashvenkniti, de bodo ferza zagala (DB
1584, II,69b). Dalmatin je namesto Lutrove imperfektivne rabe glagola uporabil
dovrsnik s pomenom enkratne uresnicitve kratkotrajnega dejanja.
5 .2.1 Zamenjava trpniske oblike s tvornikom obicajno povzroca vecvrstno spre-
minjanje, saj je z njo vzpostavljeno tudi nasprotje med izvrsenim dejanjem in stan-
jem po njem. Npr. Hutet euch / das ewere hertzen nicht befchwerd werden mit
freffen vndfaujfen (SA 1559,I.XIIII) - Varitefe, da vafha /area ne preobloshite
fpreveliko iedio inu pianoftio (KPo 1567, XlXb). V slovenskem prevodu je
dovrsnost izrazena s predpono pre-, ki hkrati oznacuje tudi prekomemost glagol¬
skega dejanja.
5.3 Do pomenskih razlik prihaja tudi zaradi ubeseditve neposredno si sledecih,
pa vendar razlicnih dogajalnih faz. Znacilen primer zaporednih, tesno povezanih
dogajalnih faz sta npr. dejanje, ki z dovrsitvijo sprozi nastop stanja (v enem delu),
ter stanje (v drugem delu): Er aber reis sich von Saul / vnd der Spies fuhr in die
wand (LB 1545,1,545) - On je pak Saulu vbeshal, inu Shpejs je v’fteni obtezhal
(DB 1584, 1,161a). Primerjana mesta obcasno kazejo na razlicno videnje oz.
razlicno razumevanje istega dejanja: Erftund auff vom Gebet / vnd kam zu feinem
Jungern / vnndfand fie fchlaffend (SA 1559,1,CXVIIb) - Kada ie ifmolil, pride
k’fvoijm Iogrom inu naide ijhfpiozh, inupravi (KPo 1567, CXLVIII). Zadnji zgled
kaze, da se je Krelj pri ubeseditvi dogajalnega zaporedja glede na predlogo po-
maknil za korak nazaj, s cimer se mu je ponudila tudi prilika za fazno opredelitev
dejanja. Dalmatinov prevod se glede izrazanja stanja neredko bolj ujema z Lutrovo
prevodno predlogo, kot kaze na prvi pogled, saj je npr. z dovrsnim glagolom,
rabljenim v predpretekliku, pogosto izrazeno stanje. Tudi v 16. stoletju je izrazanje
stanja sodilo med osrednje funkeije predpreteklika. Npr.: vnd sahe einen Wider hin¬
der jm / in der Hecken mit seinen Hornern hangen (LB 1545, 1,60) - inu je
v’gledal sa fabo eniga Ouna v’enim ternji, de je bjl sa ruge obviffel (DB 1584,
1,14a).
5.4 Z neodvisnim izborom, ki poleg upostevanja slovenskih jezikovnih zakoni-
tosti razkriva tudi lastno ustvarjalno prizadevanje, so slovenski protestantski pisci v
prevodih praviloma stopnjevali, redkeje pa zmanjsevali stilni ucinek povedi, stavka
ali besedne zveze. Z izborom glagolov, sestavljenih z isto predpono, so enotili
dvoclenske formule in vecclenske nastevalne nize ter stopnjevali njihovo stilno
70 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
ucinkovitost. Po tej poti so se hkrati hote oddaljevali od prevodne predloge. Npr.:
Die Priester werden verstortzt / vnd die Propheten erschrocken sein (LB 1545,
11,1279) - Farji fe bodo prezhudili, inu Preroki fe bodo preftrafhili (DB 1584,
II,29b).
Navedenke
I. S. AVILOVA, 1976: Vid glagola i semantika glagol’nogo slova. Moskva: Izdatel’stvo
»Nauka«.
Adam BOHORIC, 1584: Arcticae horulae fuccifivae.Wittenberg.
A. V. BONDARKO, L. L. BULANIN, 1967: Russkij glagol. Leningrad.
Jan A. CZOCHRALSKI, 1975: Verbalaspekt und Tempussystem im Deutschen und Polni-
schen. Warszawa: Panstwowe Wydawnictwo Naukove.
Jurij DALMATIN, 1584: BIBLIA, TV IE VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga
Teftamenta. Wittenberg. Faksimile: Ljubljana, 1968.
Doris, Bozidar in Primoz DEBENJAK, 1993: Veliki nemsko-slovenski slovar, Grosses
deutsch-slowenisches Worterbuch. Ljubljana: DZS.
Wolfgang FLEISCHER, 1983: Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache. 5. Auflage.
VEB Bibliographisches Institut Leipzig.
Sebastijan KRELJ, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg.
Ingeburg KUHNHOLD, Hans WELLMANN, 1973: Deutsche Wortbildung. Erster
Hauptteil: Das Verb. Diisseldorf: Padagogischer Verlag Schwann.
Martin LUTHER, 1545. Biblia, das ist die gantze Heilige Schrijft Deudsch auffs new
zugericht. Wittenberg. Mtinchen: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1974.
Ju. S. MASLOV, 1978: K osnovanijam sopostavitel’noj aspektologii. Voprosy soposta-
vitel’noj aspektologiji. Leningrad: Izdatel’stvo Leningradskogo universiteta. 4—43.
- 1984: Ob osnovnyh ponjatijah aspektologii. Ocerki po aspektologii. Leningrad:
Izdatel’stvo Leningradskogo universiteta. 5^-7.
Majda MERSE, 1989: Raba izsamostalniskih glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dal-
matinovi Bibliji. Logarjev zbomik. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in
umetnosti. 149-162.
— 1993: Glagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled.
Rjecnik i drustvo. Zbomik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikolo-
giji odrzanog 11.-13. X. 1989. u Zagrebu. Zagreb. 227-235.
— 1995a: Kongruenz und Divergenz der Ubersetzung von Verben in der Dalmatinschen und
Lutherschen Bibeltibertragung. Ein Leben zwischen Laibach und Tubingen. Primus
Truber und seine Zeit. Miinchen: Verlag Otto Sagner. 492-510.
— 1995b: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja. Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Martina OROZEN, 1996/1986a: Stilni problemi Trubarjevega jezika. Poglavja iz zgodovine
slovenskega knjiznega jezika (od Brizinskih spomenikov do Kopitarja). Ljubljana.
130-160.
— 1996/1986b: Vprasanja sintakticne interference v Dalmatinovem prevodu Biblije 1584.
Poglavja iz zgodovine slovenskega knjiznega jezika (od Brizinskih spomenikov do
Kopitarja). Ljubljana. 234—250.
RUSSKAJA GRAMMATIKA. TOM I, 1980. Moskva: IzdatePstvo »Nauka«.
Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 71
P. S. SIGALOV, 1978: Zadaci i vozmoznosti sopostavitel’nogo i sravnitel’no-istoriceskogo
izucenija sposobov dejstvija slavjanskogo glagola. Voprosy sopostavitel’noj aspek-
tologiji. Leningrad: Izdatel’stvo Leningradskogo universiteta. 44—56.
Johannes SPANGENBERG, 1559: Aufilegunge der Epifteln vnd Euangelien. Numberg.
M. A. SELJAKIN, 1987: Sposoby dejstvija i pole limitativnosti. Teorija funkcional’noj
grammatiki. Leningrad: Izdatel’stvo »Nauka«.
Primoz TRUBAR, 1557: TA PERVIDE1L TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tubingen.
KRAJSAVE
DB 1584 - Jurij Dalmatin, BIBLIA, 1584
KPo 1567 - Sebastijan Krelj, POSTILLA SLOVENSKA, 1567
LB 1545 - Biblia, das ist die gantze Heilige Schrifft Deudsch aujfs new zugericht, 1545
SA 1559 - Johannes SPANGENBERG, Aufilegunge der Epifteln vnd Euangelien , 1559
TT 1557 - Primoz Trubar, TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA , 1557
Summary
In their translation of Biblical and other ecclesiastic texts the main Slovene 16. c.
Protestant writers (Trubar, Krelj, Dalmatin) relied mostly on German originals. The attempt
to determine the extent of the translators’ reliance on the original revealed and confirmed the
expected bipolarity in the area of aspect, i.e., lesser translation dependency in verbal aspect,
and much greater dependency in Aktionsart, which is also an indirect proof that these are two
separate categories. The verbal aspect of the 16th c. literary language appears as a
fully-formed and systemically stable grammatical category. This stability and systematicity
could have not been facilitated by the German originals, as German does not possess verbal
aspect as a grammatical category. Aktionsart as a lexical-semantic category was more likely
to be influenced. In various semantic modifications ofAktionsart, the comparison revealed
various kinds of translation dependency. The following typology of replacements can be
established: (1) the German verbs expressing Aktionsart with prefixes are replaced by the
corresponding Slovene prefixed verbs (e.g., entschlafen - zaspati, ersehen - zagledati, sich
ergrimmen - razsrditi se), (2) German verbal composites like liebgewinnen, hdngenbleiben,
stillstehen, in which Aktionsart is expressed indirectly with another component, are in the
Slovene translations replaced by semantically clearer corresponding lexemes, that have
Aktionsart expressed with the specialised derivational means, i.e., with a prefix or/and suffix
(e.g., stehenbleiben - meaning the beginning of the action as well as ’to remain in certain
situation or position’ - is replaced by obstati, stillstehen - with molce obstati); (3)
non-prefixed polysemic German verbs are replaced by corresponding Slovene prefixed
verbs (e.g., halten, which is usually used in one of its two basic, contextually recognisable
meanings: to stop or to stand up - obstati; horen - zaslisati; freuen sich - obeseliti se); (4)
Aktionsart is often paraphrased, i.e., in a parallel or non-parallel translation (e.g., etwas miide
werden - navelicati se cesa); (5) compared to the German original, the verb used in the
Slovene translation usually has an added semantic feature, i.e., Aktionsart (e.g., schlagen die
Amalekiter - pobiti Amalekiterje; sterben - pomreti; schnauben sieben mal - sedemkrat
zazehati); (6) the opposite scenario is also possible. In terms ofAktionsart and the forms of
its expression a complete agreement between the original and the translation is rare. The
changes in presentation of the course and completion of verbal action often resulted in
additional discrepancies between the translation and the original text, e.g., syntactical and
stylistic ones.