Topolov slaba zemlja in mraz ne motita
Da kljub vsem raziskovalnim nalogam, študijam in dobrim načrtom Ljubljanskega barja še zdaj ne znamo prav izkoristiti, je dejstvo. Pri Posestvih, tozdu Ljubljanskih mlekun so prišli dlje kot marsikdo drug. Že leta 1958 so namreč zasadili prve poskusne topolove nasade, da bi na ta način pridobi-vali lesno maso za industrijo hitreje in cene-je, predvsem pa zato, da bi ohranili naše gozdove. Na barjanskih tleh so tako preiz-kusili, kako na tej zemlji, predvsem tisti slabši barjanski zemlji in v našem podnebju, rastejo posamezne vrste topolov. Do zdaj so preizkusili okrog 50 križancev in po pozitiv-ni selekciji jih je ostalo 12, ki jih ne »moti« slaba zemlja in tudi hud mraz jim ne more do živega.
Letošnja mrzla zima, ki je bila, vsaj kakor so pokazali topoli, najhujša v zadnjih 29 letih, je izločila še nekatere križance, za katere so do lani mislili, da jim naše podneb-je ne škodi. Zaradi zmrzali so morali pri
• Najboljši rezultat do zdaj je bil »pridelek« 297 kubičnih metrov lesa na hektar - po štirinajstih letih rasti dreves in to v nasadih, kjer je bilo na hektar posajenih po 400 sadik. Naj-manjši pridelek v takih nasadih do zdaj je bil 116 kubičnih metrov lesa na hektar. Pri Posestvih delajo tudi poiz-kuse z bolj gosto sajenimi nasadi. Na enem hektaru z 2.000 posajenimi sa-dikami so po štirih letih rasti dobili 96 kubičnih metrov lesa, kar je za šestino boljši pridelek kot v običajnih na-.   sadih.                                              j
Posestvih posekati okrog 10 hektarov topo-lovih nasadov, kar je prav gotovo škoda, vendar še vedno ne tolikšna kot bi lahko bila kakšno kasnejšo mrzlo zimo. Čeprav so dre-vesa rastla le sedem let, kar je polovico manj
kot bi morala, so pri posestvih dobili po 100 kubičnih metrov lesa na hektar.
Rezultati so torej vzpodbudni in bi prav gotovo zaslužili večjo pozornost ne nazadnje tudi naše industrije, ki za predelavo potre-buje lesno maso. Jože Šeruga, ki se pri Posestvih ukvarja z gozdarstvom in poskusi s topoli, je poudaril, da naša industrija za zdaj, žal, še noče razumeti, da so za predela-vo v iverke ali celulozo dobra tudi drobna drevesna debla in ne le debeli hlodi. Očitno so naši gozdovi še prebogati in naše mišlje-nje še vedno prerazsipno, da bi se bolj po-giobili v prihodnost, v kateri bo debelih hlodov zmanjkalo, če jih ne bomo začeli varovati - ne šele danes, ampak že včeraj.
Za Ljubljansko barje skrbi več »staršev«, ki - prav tako žal - ne sodelujejo dovolj med seboj in nasploh. Tovariš Šeruga je namreč povedal, da bi lahko z bolj načrtnim in smo-trnim reguliranjem vodotokov in urejanjem njihovih brežin pridobili precej zemljišč za topolove nasade.
Na območju Ljubljanskega barja je na-mreč 580 kilometrov kanalov in živih vodo-tokov in vsaj 400 kilometrov je takih, da so njihovi bregovi primerni za nasaditev topo-lov. Kaj to pomeni za pridobivanje večjih količin lesne mase nam pove podatek, da dva kilometra enega brega vodotoka pome-nita en hektar topolovih nasadov. Pri Ob-močni vodni skupnosti Ljubljanica-Sava za zdaj nad načrti Posestev niso navdušeni, ker pravijo - kot je povedal Jože Šeruga - da zaradi topolov ne bi mogli strojno čistiti kanalov in strug. Naš sogovornik pa je obe-nem poudaril, da v celjski občini nimajo takšnih prigovorov, zato zadnja leta ob svo-jih reguliranih vodotokih uspešno sadijo to-pole in pridobivajo les.
Topoli, ki zrastejo na Ljubljanskem barju v poskusnih nasadih, gredo v predelavo za celulozo. V predelavo za celulozo pa gredo
tudi drevesa iz naših za zdaj še dokaj bogatih gozdov, ki pa ne bodo trajali večno, če jih bomo brezsmiselno iztrebljali. Smreka, na primer, mora rasti štiri do petkrat dlje kot topol, če hočemo dobiti enako količino lesa. Spodbudni rezultati, do katerih so s spo-skusnimi nasadi topolov prišli pri Posestvih,
bi morali dati misliti marsikomu. Tovariš Šeruga, ki se »službeno« odpravi v hosto tudi ob sobotah in nedeljah in ga skrbijo brezvestne kraje po gozdovih (in ni jih ma-lo), je trdno prepričan, da bi morali zagoto-viti dovolj lesne mase industriji za »drobno« predelavo, če hočemo ohraniti naše gozdo-ve. In želi si, da ne bi prepozno ugotovili, kako neizmerno bogastvo pomenijo za nas ti »naši« gozdovi.