OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine SQUALITT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds Vol. xxxvil—leto xxxvii. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDEI^EK), JANUARY 18, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 11 jennie baraga Po dolgi in mučni bolezni je preminila v Huron Road bolnišnici poznana Jennie (Johana) Baraga, rojena Hrovat, stara 65 let. Stanovala je na 15928 Holmes Ave. Doma je bila iz vasi Vanča Gorica, fara Zatična na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Marico in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 48 let in je bila članica društva Col-linwoodske Slovenke, št. 22 SDZ, društva Mir, št. 142 SNPJ, podružnice št. 10 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vne-bovzete. Tukaj zapušča soproga Franka, doma iz vasi Grahovo pri Cerknici na Notranjskem, sest otrok: Mrs. Jennie Ferran-te, Frank ml., Mrs. Mollie Ma-tuska, Josephine, Mrs. Dorothy Perušek in Mrs. Wilma Krall, štiri vnuke in dva pravnuka, brata John in Joseph Hrovath v Kenosha, Wis., ter veliko sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri ter nato na pokopališče »v. PfivlEj * mary zupančič V soboto zjutraj je nagloma Umrla, potem ko je bila prepeljana v St. Alexis bolnišnico Mary (Mamie) Zupančič, stara 46 let, stanujoča na 1171 E. 61 St. Rojena je bila v Clevelandu. Zadnjih 18 let je delala pri Pat-terson-Sargent Co. Bila je članica društva Oak Camp, št. 76 Wow. Oče Frank je umrl v januarju 1944. Tukaj zapušča mater Mary, lojena Kostrin, doma iz Žužemberka, brata Ernest in sestro Mrs. Justine Pečjak, v stari domovini pa brata Franka. Pogreb Se vrši v torek zjutraj ob 8.30 nri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary. * Evzebij obolnar v Euclid-Glenville bolnišnici, kjer se je nahajal od zadnjega ponedeljka, ko se je ponesrečil pri padcu po stopnicah na sva-jemu domu, je umrl v soboto zjutraj Evzebij (Frank) Obolnar, stanujoč na 902 E. 144 St. Doma je bil iz fare Čatež pod Zaplazom, odkoder je prišel v Ameriko okrog leta 1907. Delal je več kot 37 let pri Cleveland Brass Co. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in društva Slovenec, št. 1 SDZ. Tukaj zapušča soprogo Agnes, rojena Koss, katere prvi niož, ki se je pisal Novak, je Umrl leta 1928, dve hčeri in sina: Mrs. Helen Ferlin, John in Mrs. Frances Lyons, pastorke, katerim je bil kot pravi oče: John Novak in Mrs. Agnes Oster, Frank N6vak in Mrs. Olga Ewen, ter 10 vnukov, v stari domovini pa brata Dionisija in Sestro Marijo. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9.30 uri iz Gr-dinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 172002 Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. RENE (OTY, NOVI PREDSEDNIK FRAN(IJE-ZAPRISE2EN PARIZ, 17. januarja—Novi predsednik francoske republike Rene Coty je bil včeraj zaprisežen. S tem je nastopil službeno mesto predsednika Francije za dobo sedmih let. Dogodek sam na sebi je bil zunanje skrbno pripravljen in organiziran, vendar brez posebnega odmeva pri francoski javnosti. ' Bivši predsednik Vincent Au.'^-- riol, star 69 let, in novi predsednik Francije Rene Coty, star 71 let, sta pri predaji predsedniških poslov in pri prevzemu istih izmenjala svoje politične vpoglede. Auriol je naglasil, da je v Franciji za predsednika republike še mnogo dela. Coty je ka-raktiriziral Auriola kot voditelja francoske obnove. Na tem polju se je za Francijo mnogo storilo, mnogo pa se bo še storilo—in pri tem je Coty pozval francosko mladino, naj ga v njegovem delu podpira. Ne Auriol, ki se politično izdaja za socialista, ne Coty, ki je politično vzeto neodvisni republikanec, nista posebni glavi francoskega političnega življenja. Najvidnejša politična osebnost bo 80-letnik Eduard Herriot, kateremu je francoska zbornica izglasovala naslov "častnega predsednika." Kadar se imenuje ime Herriot, se običajno misli na politično' osebnost, župana velikega francoskega mesta Lyona, predsednika spodnje zbornice, večkratnega ministra in ministrskega predsednika. Herriot je bil v zadnji svetovni vojni neuklonljiv francoski rodoljub, radi tega žrtev Hitlerjevega nacizma. Tudi njega je doletelo življenje v koncentracijskem taborišču. Toda Herriot ni samo francoski politik, marveč tudi pisec od. ličnih knjig. Morda je dopustna MARY PERKO Po šestmesečni bolezni je v soboto popoldne preminila na svojemu domu Mary Perko, rojena Soloman, stara 70 let. Stanovala je na 3657 E. 113 St. Doma je bila iz vasi Zakot, fara Brežice na Štajerskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 5 leti. Bila je članica društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ, društva Bled, št. 10 SDZ, podružnice št. 47 SŽZ, društva sv. Rešnjega telesa in pevskega zbora Zvon. Tukaj zapušča soproga Franka, sinova Joseph in Edwin, hčer Mrs. Marie Stražar, vnuke in sestro Mrs. Antonijo Rozman, v starem kraju pa zapušča dve sestri, Veroniko Vas-čar in Ano Pintarič. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. * ANTON KORBAR Včeraj zjutraj je nagloma preminil, ko je šel po stopnjicah v cerkev sv. Lovrenca k 10. maši Anton Korbar, stanujoč na 3595 E. 81 St. Rojen je bil v Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Žena Katarina, rojena Hace, je umrla pred dvemi meseci, 16. novembra 1953. Tukaj zapušča равфгке: Frank Remec, Mrs. Mary Primožič, Mrs. Alice Ogilvie, Joseph Renjec, Steve Remec, Edward Remec in Mrs. Ann Ogilvie ter 25 vnukov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 3595 E. 81 St., pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, in nato na pokopališče Calvary. (Dalje na 2. strani) vsaj mala primera z Angležem Winstonom Churchillom, ki je dobil lansko leto celo Nobelovo nagrado za leposlovje! Herriot ne računa več s politiko, katera je prepuščena tre-notno Cotyu kot predsedniku republike, Lanielu kot predsedni. ku vlade in Bidaultu kot francoskemu zunanjemu ministru. Bi-dault se smatra za zelo okretni , , zunanjega politika, ki na^- .jUje rekli bi krščansko de. mokratski stranki, katero je po zadnji svetovni vojni ustanovil, ali vsaj bistveno pomagal pri ustanovitvi. Zaupnica Lanielu Prehod oblasti od bivšega predsednika republike na novega, se je izvi'šil brez političnih kriz v vladi, oziroma v spodnji zbornici. Laniel je znal izrabiti dneve pred nastopom novega predsednika republike in je postavil spodnjo zbornico skoraj pred izvršeno dejstvo. Če hočete imeti dan, ko bo novi predsednik lahko nastopil svojo službo v zavesti, da ima za seboj tudi delavno vlado, potem sprejmite re. solucijo, k L jo predlagam, ta pa se nanaša na francosko zunanjo in notranjo politiko. Ce ne—potem odstopim. Potem naj vodi ceremonije ustoličenja novega predsednika kdorkoli. Potem naj gre na konferenco štirih zunanjih ministrov v Berlin kdorkoli —je dejžu poslancem Laniel, poslanci pa so mu izglasovali potrebno zaupnico; ne v kaki ogromni večini, vendar zadostni, da bo, vsaj tako se napoveduje, Laniel načeljeval francoski vladi vsaj tja do spomladi. Hladno občinstvo FVancozi so prijatelji lepega in veličastnega zunanjega na. stopa. Taka parada naj bi navdušila Francoze, ko se je novi predsednik Coty vozil v odprtem avtomobilu po pariških ulicah. Doživel pa ni posebnega navdušenja, še manj živahnih pozdravov. Morda radi tega ker bivši podeželski advokat Coty ni mnogo znana osebnost med Francozi. Druga razlaga je bolj verjetna, da so Francozi postali politično pasivni, nekako predani usodi, da kar pride, bo pač prišlo. KAKO SE ZNEBIŠ OTROKA LANCASTER, O. 17. januarja—V telefonski javni govorilnici so našli otroka dečka, ki je bil zavit v odejo, poleg njega pa je bila postavljena steklenic mleka. Kje so starši, odkod otrok, kakor sploh vsi ostali podatki so neznani. DEŽELA BLAGOSTANJA; DEŽELA DOLGOV Amerika se često imenuje tudi obljubljena dežela; vsaj po evropskih narodih. Dežela, kjer teče med in mleko. Najvišji standard življenja. Ali je vse, kar imamo, tudi plačano? Ameriški zvezni dolg znaša 275 milijard dolarjev. Amerikanci so privatno zadolženi za $27,000,000,-000, ali približno za eno desetino ameriškega javnega dolga! Avtomobil je del standarda našega življenja. Ali so avtomobili, ki v 50 milijonih švigajo po ameriških ulicah in cestah, tudi plačani? Po drugi svetovni vojni so bili Amerikanci zadolženi na avtomobilih za približno pol milijarde dolarjev. Danes znaša ta dolg deset milijard dolarjev! Združene države imajo 160 milijonov ljudi. Porazdelimo te dolgove na glavo posameznika in se vi>rašaj-mo, kaj laliko nastane, če začnejo pokati in trgati se drobne niti teh velikih kreditov . . . Registracija nedržavljanov Vsi nedržavljani morajo po določbi zakona za imigracijo in naturalizacijo javiti imigracij-skim oblastem svoje naslove, in sicer vsako leto tekom meseca januarja. Za prijavo naslovov nedoraslih, to je otrok, ki so bili rojeni izven Amerike in niso po svojih starših postali še državljani, morajo skrbeti starši, oziroma njih varuhL Kdor ne bi storil tega, je podvržen morebitni aretaciji in deportaciji iz Zedinjenih držav. Tozadevne listine za prijavo naslovov nedržavljanov. se .dobi. v. vsakem poštnem uradu ali v pisarni imi-gracijskega oddelka v federalnem poslopju. DJILAS KAZNOVAN BEOGRAD, 17. januarja—Izvršilni odbor Jugoslovanske komunistične stranke s pristankom predsednika Tita, je kaznoval Milovana Djilasa, znanega teoretika komunistične stranke, s tem, da mu je odvzel vse strankine funkcije in da ga je opozoril, naj se v bodoče drži strankinih linij. Djilas ni bil v svojih člankih za pravoverno razlago Marx-Leninovih naukov, katere je v duhu sodobnosti razlagal na svoj način za Jugoslavijo. Seja direkiorija V torek zvečer ob osmih se vrši seja direktor!ja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vabi se vse direktorje, da se udeležijo. Zadušnica V sredo, 20. januarja se bo brala ob 8.20 uri zjutraj zadušnica ob 30-dnevnici smrti Jo-sepha Pozelnika, in sicer v cerkvi sv. Jeronima na Lake Shore Blvd. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da se opravila udeleže. Dohodninski davek Pogrebnica Mary A. Svetek sporoča, da bo kot druga leta tudi letos nudila poslugo pri iz-polnjenju listin za dohodninski davek, in sicer pričenši s 1. februarjem. 70. rojstni dan Včeraj je Mr. Anton Premro iz E. 70 St. obhajal svoj 70. rojstni dan. Soproga in prijatelji mu čestitajo in želijo še mnogo let zdravja in veselja. Na operaciji V Forest Hill bolnišnici se nahaja Faye Hrvatin, hčerka Mr. in Mrs. Joe in Frances Hrvatin iz 19401 Mohican Ave., ki se bo morala danes podvreči operaciji. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja! Konferenca V Berlinu se bo vršila! Načelni sporazum o sedežu sej Razne vesti s sveta Danes bo predsednik Eisenhower predložil kongresu svojo spomenico, ki se nanaša na narodno zdravje. Eisenhower je zoper socializirano medicino. Predsednik unije C.I.O. Walter Reuther je poslal tajniku za delo Mitchellu posebno pismo, v katerem opozarja federalno vlado, naj nekaj ukrene, da se zajezi brezposelnost. Reuther trdi, da se sicer navajajo uradne številke o stanju brezposelnosti, ki da je dosegla številko 1,800,-000, v resnici pa jih je že tri milijone. V Rimu je senator Fanfeni javil, da bo tekom današnjega dne objavil sestavo svoje vlade. Poveljnik indijskih čet na Koreji je obvestil zavezniško vojaško poveljstvo, da je svoj sklep o vrnitvi vojnih ujetnikov spremenil. Dne 22. januarja ti naj ne bodo prosti, in če se premirje tako razlaga, se razlaga napačno. V New Delhi se nahaja sestra Nehruja, ga. Pandit, ki načelju-je letošnjemu zasedanju 2Jdru-ženih narodov. Položaj na Koreji je označila za obupen. V kraju Sapporo na Japonskem, v bližini ruske meje so se zaključile mednarodne smučarske tekme. Vsa prva mesta so odnesli Rusi in tako potisnili v ozadje znane skandinavske smučarje. Cleveland ima že pet smrtnih žrtev cestno prometnih nesreč. Peta žrtev je bila Mrs. Alberta Wilson, stara 29 let, stanujoča na Quimby Ave. Karambol se jo pripetil v bližini njenega doma na E. 63 St. Ponoči je zajel severno-vzhod-ne kraje Amerike oster mrzli val, ki je potisnil temperaturo redoma od 22 do 30 stopinj pod ničlo. Val je zajel in se širi od Buffalo proti Pittsburghu v Minnesoto, Montano in srednje kraje Amerike. Cleveland sam je imel danes ponoči le tri stopinje nad ničlo. V Avstriji so začeli pokopavati žrtve planinskih snežnih plazov. Skupaj so jih odkrili do-sedaj 122. Ironija usode je zahtevala, da so se pogrebi vršili v deževnem vremenu. Ameriški žurnalisti so imeli prost dostop tudi v rusika šolska poslopja. V kraju Talisi v Geor-giji so. igrali skupno z Rusi nogomet. Amerikanci so med ruskimi študenti naleteli na mnogo študentov, ki so obvladali angleški jezik. Ameriški žurnalisti so mnenja, da so taki obiski v interesu obeh držav. S prijateljskimi stiki se doseže več prijateljstva, kakor «a ga morejo zvariti uradna poslaništva. Tako ena od izjav, ki so jih dali ameriški žurnalisti ob svojem povratku v Moskvo, odkoder se vračajo nazaj v Združene države. UGODIILO SE JE ZAVEZNIŠKIM PA TUDI RUSKIM ZAHTEVAM BERLIN, 17. januarja—Štirje vojaški poveljniki Berlina—Amerikanec, Anglež, Francoz in Rus so dosegli soglasje v tem kje bo imela sedež konferenca štirih zunanjih ministrov, ki se sestane dne 25. januarja in ki bo skušala rešiti nemško in avstrijsko vprašanje. Konferenca bo zasedala menjaje se v zapadnem delu Berlina, ki je pod za-padno okupacijo in vzhodnim delom Berlinu, nad katerim so Rusi gospodarji. Slo bo po principu "fifty-fifty." Pretkli teden so se tozadevni' razgovori naenkrat razbili. Razgovori so se vršili menjaje se v poslopju ameriškega, britanskega, francoskega in ruskega vojaškega poveljstva. Rusi so predlagali najprvo, da se ta konferenca vrši sploh samo v vzhodnem delu Berlina. Ker ta zahteva ni uspela, so se postavili radi vprašanja prestiža na stališče, da mora biti vsaj polovico sej v vzhodnem delu Berlina. Trije zapadni zavezniki so hoteli najti razmerje in so prišli na idejo, da ker gre za tri za-padne velesile, na drugi strani le za eno, to je Sovjetsko zvezo, naj se tri četrtine sej vrši v zapadnem, ena četrtina v vzhodnem delu Berlina. Rusi so ta predlog odbili. Trije zapadni poveljniki so izjavili, da je sedaj od njihovih vlad odvisno kaj ukrenejo. Oči-vidno so vlade v Washingtonu v Londonu in v Parizu ugodile ruski zahtevi "po polovici" in s tem pooblastilom v roki so šli zapadni poveljniki zopet na skupno sejo z ruskim zastopnikom ter z njim dosegli načelni sporazum. Zapadni zavezniki so hoteli že v naprej pokazati, da so za sporazume in da ne gre, da bi se radi malega formalnega vpraša. nja prestiža razbila ali pa vsaj odgodila konferenca kot taka, katero smatrajo za najvažnejši dogodek v mednarodni politiki v začetku leta 1954. * Rusi so prijazni MOSKVA, 17. januarja — V Sovjetski zvezi je na študijskem potovanju sedem glavnih ured. nikov listov, ki jih izdajajo ameriške univerze. Na potovanju po Sovjetski zvezdi so bili dva tedna. Dovoljeno jim je bilo, da vstopijo tudi v petrolejske rafi. nerije v Bakuju. Amerikanci so zatrjevali, da so naleteli povsod na izredno topli sprejem. Rusi, posebno študentje so stavljali na Amerikan-ce razna vprašanja, izražali^ pa tudi prepričanje, da bo tudi njim dana prilika, da pojdejo v Združene države na študijsko potovanje. Seveda ni manjkalo strogo političnih vprašanj in očitkov n. pr. "zakaj gradijo Združene države okrog Sovjetske zveze letalska oporišča." Vse je konservirano! NEW YORK, 17. januarja— Glede hrane kot jo uživajo Ame-rikanci, se je izračunalo, da poje vsak Amerikanec na leto okrog sto funtov več hrane, kot je bil to slučaj v letih neposredno pred zadnjo vojno. Toda isti Amerikanec poje danes za 1,250 odstotkov več konserviranih živil kot pa jih je pojedel v letih pred vojno. Posebno zelenjava je postala moda v konservirani obliki. Vsega se sne manj v naravni, vsega več v konser-virani obliki! Še nekaj se je spremenilo. Človeška moč se je ohranila, če ne pomnožila kljub temu, da uživamo manj maščob. Kultura predelovanja živil! VREME NAD EVROPO JE JASNO BERLIN, 17. januarja — še včeraj so divjali nad Nemčijo silni viharji in je bilo Severno morje močno razburkano. Morska voda je prestopila obrežje Nemčije in Danske in poplavila na tisoče akrov plodne zemlje. Mnogo ribiških ladij je bilo potopljenih, potniške ladje pa so morale odložiti svoj odhod iz se-veronemških pristanišč. Danes se je vreme pomirilo. V posledici včerajšnjih viharjev in izrednih vremenskih razmer na splošno, je nastopila v mno gih državah Evrope, predvsem onih, ki imajo nizko lego, gosta megla. Snega je zapadlo tohko, da ga ne pomnijo desetletja nazaj. Smrtnih nesreč vsled plazov v Alpah so našteli v zadnjem tednu 150. Največ jih je bilo v avstrijski republiki. Ali je odstranjena nevarnost novih plazov? Trdi se, da še ne. Sneg je prehitro zapadel in vremenoslovci ga označujejo za neustaljenega, ki Velika razprodaja V trgovini Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave., je v teku, pričenši danes, samo za en teden velika razprodaja na razni opravi za ženske in dekleta. Cene so bile zelo znižane na nogavicah, spodnjih krilih, haljah, itd. Lep koncert Včeraj popoldne je pevka June Babbitt-Price podala svoj prvi samostojni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Posetniki, ki so prišli iz vzhodne kot zapadne in južne strani mesta, so napolnili obširni avditorij kot tudi dobršen del balkona. Kot je bilo vnaprej pričakovati, je June s svojim melodičnim mezzo-sopranom nudila avdijenci užitka poln program. Bila je prisrčno sprejeta in deležna burnega aplavdiranja. Na klavirju jo je spremljala piani-stinja 'ga. Vera Milavec-Slejko, ki v očigled dejstva, da ji je mati ležala na mrtvaškem odru, zasluži vse priznanje za svojo požrtvovalnost za kulturo. (Kot je bilo povedano, je bila izrecna želja pokojne Mrs. Mary Milavec, da v slučaju smrti pred koncertom June, naj to ne zadrži Vere lahko postane nevaren, če se začne taliti v sedanjem sončnem I od spremljanja pevke na kon-vremenu. certu). STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) ____________________________________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev) ...............................________________6.00 For Three Months—(Za tri mesece) _______________________________________ . Z _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months-^Za šest mesecev) __________________________I__________ For Three Months—(Za tri mesece) _____________________________________]___]__4*50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. Paul Walter, kandidat za kongresnika Odvetnik Paul W. Walter je pred kratkim naznanil, da bo kandidat za kongresnika v 23. distriktu. Walter, ki je republikanec, je bil že nekajkrat omenjen kot kandidat republikancev v tem distriktu, katero mesto je bilo izpraznjeno, ko je kongresman George H. Bender naznanil, da bo kandidiral v senat Zedinje-'nih držav. Primarne volitve bodo maja $12.00 meseca, ko se bo volilo kandida-7 00 te, kateri bodo prišli na glasovnice pri novemberskih volitvah. Walter je pri n&znanUu, da je kandidat, povdaril njegove tes ENO LETO EISENHOWERJA Dne 20. januarja 1954 je novoizvoljeni predsednik bivši general Eisenhower zaprisegel. Istega dne so prevzeli republikanci v svoje roke federalno vlodo. Republikanska praznina zadnjih dvajsetih let, ker so vladali v tem času demokratje, je bila tako izpolnjena. V enem letu vladanja Eisenhower in federalna vlada nista predložila ameriškemu ljudstvu delavnega programa. Lahko se trdi, da je leto 1953 še izžarevalo zamisli, katerim so dali podlago demokratje. Morda se je te resnice zavedal Eisenhower sam, ki se celo leto niupal na plan s svojim delovnim programom. Leto 1953 je namreč pomenilo za Amerikance višek blagostanja. Največja zaposlenost, najvišja produkcija, najvišja delavska mezda, najvišji narodni dohodki, silen porast prebivalstva, tako, da je Amerika presegla 160 milijonov ljudi. Eisenhower je bil v svojem volilnem programu zelo radikalen in zelo bojevit. Demokratom je očital, kar je vsem še v živem spominu, da so vse, samo ne pravi politiki in častni ljudje. Silno propagando je delal s korupcijo, katero naj bi demokratje uvedli na splošno in ne samo v federalni vladi v Washingtonu. V demokratski federalni vladi, da je vladala popolna zmešnjava. Angleška beseda "mess," ki ppmeni zmešnjavo, je bila takrat v ustih Eisenhower j a vsakdanja. To zmešnjavo, da bo odpravil Eisenhower, tako v notranji, kakor v zunanji politiki. Koncem leta 1953 so se znižali nekateri davki. Plačati jih ne bo treba več ali vsaj v manjši meri s 1. januarjem 19o4. Povdarimo, da so demokratje spravili tak zakon pod streho, ki je gotove izjemne davke predvideval v izjemnih časih; če pa ti izjemni časi odpadejo, odpadejo ali se znižajo tudi davki. Koncem leta 1953 pa se je začelo še drugo, lahko rečemo opasno gibanje, namreč gibanje zaposlenosti in nezaposlenosti. Ce so demokratje predvidevali konec izjemnega stanja, s tem konec izjemnih davkov, so gotovo računali s tem, da se je treba pripraviti na nov položaj, ko bo treba gledati na vse strani, kaj je v prvi vrsti z ameriško industrijsko in agrarno produkcijo v novem položaju da ne bo brezposelnosti in da ne bo kakih pet milijonov ljudi, ki so šli na delo vsled izjemnih razmer, kar naenkrat brez dela. Ali |e republikanska federalna vlada imela enake račune in enako dalekovidnost? Dejstvo je, da se je brezposelnost začela. Lahko je nepomemben pojav, lahko pa je uvod v katastrofo. Kakor plazovi v planinah. Na visoki gori zdrkne kamen, se odcepi kepa snega, gre začetkoma polagoma v dolino, toda spotoma ovija in ovija sneg in vse drugo okrog sebe, da končno naraste v gromado, ki ruši pod seboj vse, kar ji stoji napoti. Drevesa se lomijo, kakor neznatne palice in hiše izginevajo, kakor, da se igra jesenski veter z odpadlim hstjem. . . . Čakajmo razvoja. V notranji politiki pod Eisenhower jem v letu 1953 moramo resnici na ljubo podčrtati še nekaj dejstev. S 1. januarjem se je znižala osebna dohodnina za deset odstot-koy. Kot povdarjeno, so to predvidevali demokrat. S 1. januarjem 1954 je odpadel davek na izredne dobičke ameriških pridobitnih družb. Predvidevali so ga tudi demokratje. Federalna vlada je zbila doli federalni proračun za $5,600,000,000. Za federalna upravo se troši letno še vedno $69,100,000,000. Notranje zadolževanje se nadaljuje in se bližamo številki $275,000,000,000 ameriških javnih dolgov. Dohodki ameriških kmetov so padli. Stroški preživljanja so v rahlem, pa stalnem naraščanju, to kljub t( mu, da je navidezno vSaj konec inflacije in da so padli dohodki ameriških kmetov. Eisenhower in federalna vlada sta se poskušala z uravnovešen jem federalnega prora-9 ша. Istočasno pa naj avl jata, da se bodo znižali tudi nadaljnji davki, da se bo pa zvišal ameriški javni dolg. Kako razložiti to nasprotje? S finančnega stališča moramo pogledati resnici v obraz in priznati, da vsled upadanja v gjspodarstvu ne bo več dovolj nega dotoka denarja v federalno blagajno, tekoče potrebe je treba kriti, radi tega —novo zadolževanje. L.C. ПЕЕПаППППШШП I JANKO N. ROGELJ; UREDNIKOVA POŠTA ј«|11|«||||И[|||И||||||||||И||||И||||М||||И||||И1|||И||||И|||[«|| 1<|1||1а1|||п||||«1||1а1||1||||||в||||в1||1а|||У||1а||;|в||||в1 ne zveze s pokojnim senatorjem Robert A. Taftom. Bil je aktiven v njegovih številnih kampanjah ter mu pomagal pri sestavi in izvedbi zakonodajnih smernic in programov. Walter je star 46 let. V politiki se je začel udejstvovati leta 1935, ko je bil izvoljen Harold H. Burton za župana mesta Cleveland. Aktivno je sodeloval tudi pri naslednjih kampanjah za Burtona leta 1937 in 1939. Pohajal je Western Reserve univerzo in Western Reserve odvetniško šolo. Kot odvetnik prakticira pravo od leta 1932 in od leta 1946 služi tudi kot šoli- Šornova kuhinja CLEVELAND, Ohio — Leta 1917 je bila velika noč na dan 8. aprila. Deset dni po veliki noči, v sredo, 18. aprila sta Martin Šorn in njegova žena Karoli-na odprla na 6034 St. Clair Ave., v osrčju slovenske naselbine, snažno in vabljivo restavracijo z domačo kuhinjo. V jedilnici je stalo osem okroglih miz z 32 stoli. V kuhinji je gospodinjila sedaj pokojna Šornova mama, dobra in poznana kuharica, v jedilnici je postregel oče Martin, pozneje tudi ena ali dve strežnici. Prispevek k zgodovini S.N.I). v Clevelandu (Nadaljevanje) "Ej, pa naš Ribenčan Oražem. Ta ti je mojster v svoji stroki. Piščalke, ki piska j o zadaj, na perutnicah in spodaj na trebuhu, so kar švigale izpod rok in vse se je prodalo za surovo maslo. Petindvajset centov piščalka, pa bi prinesla tudi petdeset, kajti semnarji so bili prepričani, da je treba podpirati domačo obrt. Pravijo, da je Jeftej s trombami in piščalkami osvojil Jeruzalem, naš Ribenčan Oražem pa je s piščalkami, če ne osvojil, pa vsaj mnogo pomagal v blagajno Okusna in tečna jedila so kma- Doma lu privabila obilico zadovoljnih gostov, katerih se je včasih na- na kosilu ali večerji je bila od 25 centov ali nekaj centov več. Takrat so prihajali v jedilnico povečini naši mladi fantje, tovarniški delavci. Vsak je dobil dobro porcijo jedače, saj ni nihče odhajal iz jedilnice lačen ali nezadovoljen. Kuhinja ni bila, na dobrem glasu samo v Clevelandu, njeno dobro ime so zanesli potniki tudi v druge drža citor Cuyahoga Heights. S svo- ve. Pohvala in sloves Šornove jo ženo in dvemi otroci stanuj na 14443 East Carroll Blvd., University Heights, Ohio. Telefonska družba razširi svojo poslugo The Ohio Bell Telephone Co. si je osvojila program, kateri predvideva inštalacijo večje količine nove opreme, ki bo odgovarjala potrebi po več telefonov in pospešila klice na dolgo di-stanco. Računano je, da bo to stalo do $15,000,000 samo za Cleveland v tem letu. Poleg dodatnih 18,000 telefonov, ki jih podjetje pričakuje vzpostaviti nanovo v Clevelandu, predvideva vodstvo tudi vzpostavo opreme, ki bo v kratki bodočnosti omogočila onim, ki rabijo telefon, samim napraviti klice na postaje izven mesta. O nameravanem programu je obvestil predsednik John A. Greene več kot 500 preddelav-cev, ki so se zbrali na sestanku v hotelu Statler, na katerem je predsednik sporočil o delu in napredku družbe v zadnjih 10 letih, ko je podjetje potrošilo več kot $130,000,000 za povečanje in izboljšanje svoje posluge. Lansko leto je bilo vzpostavljenih v Clevelandu 22,000 dodatnih telefonov, tako da ima Cleveland s predmestji vred danes vzpostavljenih 668,000 telefonov, ali 288,000 več v zadnjih 10 letih. Pred petimi leti je bilo povprečno 2,385,000 klicev na dan, danes jih je 2,826,000 v 24 urah. Pouk v vrtnarstvu Zdaj, ko se bo delovni čas skrajšal in bo več časa na rokah, se bo mjiogo ljudi zopet posvetilo vrtnarstvu. Domače vrtnarstvo se sedaj smatra za eno največjih aktivnosti v prostem času. Vsakdo lahko sodeluje pri temu zdravemu, kreativnemu in produktivnemu delu, oziroma "hobby" kot se naziva posel, ki ga kdo v prvi vrsti opravlja v svoje razvedrilo. CleVelandski šolski odbor se kuhinje sega preko let do današnjega dneva. Čitam v časopisih, da bo formalna otvoritev nove jedilne sobe in prenovljene kuhinje v ponedeljek, 18. januarja v Šor-novi restavraciji. Po skoro 37 letih vestnega in poštenega dela v slovenski naselbini, so prostori postali premajhni za današnje čase. Danes prihajajo gostje drugih poklicev: pisarniški uslužbenci, trgovci in profesionalci na opoldansko kosilo, zvečer pa ljudje, ki si privoščijo prigrizek alf večerjo. Prostori so odprti podnevi in ponoči, toda zaprti v nedeljo. Šornova restavracija danes zaposluje 22 de^ lavnih moči. Danes ima Šornova restavracija dve jedilni sobi. V obeh je prostora za sto gostov. Velik napredek! Nova jedilna soba bo zelo primerna za male skupine, kjer bodo lahko nemoteno obedovali in imeli družabne zabave. Kuhinja je zelo povečana. Opremljena je s sodobnimi pečmi, ogrevale! in s potrebnim zračenjem, da v jedilnici ostaja vedno hladen zrak za prihajajoče goste. Poleg kuhinje je soba za umivanje krožnikov, kozarcev, skodelic, nožev, žlic in vile. Vse to vrši moderni stroj ali ste-rilizator, ki z vročo vodo pomije ter zamori in uniči bakterije, oziroma preskrbi sanitarno razkuži lev. Tu vlada res prava či-stota. V bližini je moderna jedilnica, založena z mesnimi izreski, katere rabi kuhinja na zahtevo go stov. V ozadju je pisarna, kjer se pripravlja vsakdanje jedilne liste in vrši drugo pisarniško delo. zabljeno, toda dobro je, da ljudje, ki so danes zainteresirani okoli SND, da vedo, kdo je delal in kdo je dal za to stavbo, ki stoji danes na St. Clair Ave. Takoj, ko je bil završen prvi narodni semenj, direktorij ni počival. Ne, in še enkrat ne. To je bil direktorij, ki je bil stalno na delu. Vsega priznanja vreden. Direktorij je pričel veliko kampanjo za prodajo delnic, za-kar je razpisal nagrade za vse one, ki bodo prodali visoko število novih delnic. Razglas v "Clevelandski Ameriki" se glasi: Kontest za Slovenski narodni dom Direktorij Slovenskega na- "Tombolo so ljudje jako radi tega. Licitiralo se je koze, grlice, golobe, gosi, race, peteline in miši in podgane, vse vprek, poleg tega pa mize, stole in postelje. Eden najhujših bojev se je vnel za posteljo, ki je menda vrgla $165.00. Bila je podarjena SND. Dva ali trije rojaki so se kar trgali za njo, in menda bi prišla v Bogolinove roke, toda Fortuna je sklenila drugače. Rojak Bogolin pa naj se zaveda, da je kot pošten slovenski delavec rodnega doma nam sporoča: storil ogromno svojo dolžnost in Dne 10. oktobra je bilo v blagaj-požrtvovalnost napram narodu, ni SND $5,815.26, obljubljenega in da bodo njegovi bratje ga denarja na delnice pa je že znali opoštevati vselej in povsod. $7,430.00. Letošnji semenj, in Preveč biJ)ilo natančneje opi. gorenja vsota, kaže, de se Slovenci v Clevelandu vedno bolj Vsa nova, moderna prenovitev je sta^ preko deset tisoč dolarjev. Glavno delo sta završila, oba dobra mojstra v tej stroki, Martin Ppkelšek in Frank Tur-šič. Delo jc res lično in hvale vredno, krasne so stene z leseni mi oplatnicami. Restavracijo danes vodita Frank Šorn in Caroline Šorn-.I{owatch, sin in hčer našega poznanega in družabnega Martina činkvina in tombola, bilo je huj še kot stava v loterijo. Kot bi mignil, je bilo prodanih na stotine listkov kar po deset centov in zadovoljnega obraza so nosili udeležniki dobitke okoli. "Da ne zaostanemo v kulturi, smo morali tudi imeti muzej. Narodni muzej je bil sicer bolj majhen, toda jako številno obiskan, dasi pričakovanega osla ali magarca ni bilo v muzeju, pa je šlo mnogo njegovih 'bratov' pogledat ta muzej, kjer so se od srca nasmejali čudovitim prizorom. Koštrum grdogledi v muzeju je bil ponosen, kajti mnogo obiskovalcev ga je še prvič videlo, in pred predstavo se je nabasal zelja, da bi bil videti bolj rejen, in prav dolgčas mu je bilp ponoči, ko so obiskovalci izostali, tako da se je uprl in hotel podreti kot Samson ves muzej. Toda varuhi semnja so ga prepeljali nekolikokrat po obširnem prostoru, dopovedali so mu, da Sokolski vrt ni prostor za punte in revolucije, nakar se je vdal v svojo usodo in se mirno vlegel poleg očetovskega petelina. "In srečolov? Boginja Fortuna n*e more razdeliti toliko sreče med Zemljane, kot so prijazni dobrotniki semnja razdelili, ki so darovali skoro en tisoč lepih dobitkov za narodno stvar. Mnogo trgovcev, katerih imena bi bilo preveč naštevati, ker ne bi rnogli nikdar nehati, je poslalo bogate zaloge na semenj. In ljudje so se kar kosali, kdo bo bolj srečen. In dobili bo na srečolov vse, kar ti je poželelo srce. Skoro 15,000 listkov po 5 centov je bilo prodanih na tem srečolo-vu. Naše slovenske nimfe in žene ter udove so se kar kosale, katera bo več prodala. In komaj je bila vrečica med narodom, pa se je navalilo ljudstvo na to For-tuno, hujše kakor Nemci na Verdun s to razliko, da so semnarji premagali srečolov in vsega izpraznili. Nemci pa še danes pri Verdunu iščejo Fortune s krva-i. vimi glavami. "Tam v 'šendi' zadaj za semnjem pa je praznoval bog Bacchus svoje svečanosti. Polagoma se je ljudstvo bližalo zlati dobroti ječmena, v soboto bolj plašno, v nedeljo z večjo korajžo, v ponedeljek pa je Krist vstal iz groba in odvaljen je bil kamen, ki je zapiral dohod zaveda, da je mnogo ljudi, ki j gorna, ki je odprl to restavraci- jih vrtnarstvo veseh, a nimajo pojma, oziroma dovolj izkušnje v delu. Zato se nudi poseben tečaj v vrtnarstvu za odrasle. Eden toh so vrši v šoli Harvey Rice na E. 116 St. med Buckeye Rd. in Shaker Blvd., in sicer vsak ponedeljek ali četrtek večer, podlago za urejevanje cvetlic pa se poučuje vsak petek po t,----,, —------ J- J - - "7 — — sovati vse. Eno je, kar lahko tu venci v Clevelandu vedno boli bralo toliko, da so čakali pred igrah. Lepi dobički so potegnili omenimo, da je namreč ta na- zavedamo, da v resnici potrebu-vratmi, da so prišli na vrsto. Ce- vsakogar. Ambaterna kvaterna, ^оДпа veselica bila večjega po- ----UM-. .л Pinlrvinn in fnTViKnlo nim -усх Ит_ ^ ^ mena v moralnem smislu kot v finančnem. Dasi znašajo skupni dohodki ne dosti manj kot tri tisoč dolarjev, vendar se to toliko ne šteje kot se šteje upljiv, ki ga je ideja SND dobila pri ljudstvu. Ce kdo pomisli, da je bilo približno vsak dan do pet tisoč oseb na Sokolskem vrtu, kjer se je vršil semenj, ta lahko sprevidi, kakšnega mnenja je narod, kako globoko odmeva v narodu ideja za SND. Menda je občinstvo prevzel napis, ki se je glasil: 'Cehi imajo sedem domov. Nemci deset domov, Slovaki tri domove, Litvinci, Poljaki, in drugorodci irnajo svoje domove, ali ni skrajni čas, da tudi mi Slo-iarodni dom?' Zrno, ki so ga vsejali prvobo-ritelji za Dom, je padlo na rodovitna tla. Vsklilo je v močno drevo. Naš namen ni tukaj se zahvaljevati se posameznikom in naštevati njih dobra dela. Namen teh vrstic je pokazati svetu in ameriški slovenski javnosti, koliko zmorejo Slovenci v Clevelandu, kadar primejo za delo. Kako močno silo ima v naših dušah in razumu, če se pobotamo in naredimo nekaj v resnici za sebe, no pa vedno za druge. Zahvalo vsem bo dal ob primernem času direktorij Doma. Najlepša zahvala pa je v vaših srcih prijeten čut storjene dolžnosti, zavest, da ste toliko storili za narod, in ta zahvala ne bo pozabljena niti pri vaših potomcih. Na svidenje do prihodnje zahteve na vašo požrtvovalnost in zavest, spoštovani Slovenci in Slovenke v Clevelandu." Ogromen moralen in gmoten uspeh Novi naprti Prvi narodni bazar ali semenj je minul. Ko sta Frank Hudo-vernik in Mike Setnikar prešte. la vse dohodke ter potem plačala vse stroške, sta naznanila predsedniku F. J. Kernu, da je bilo vseh dohodkov $2,855.60, vseh stroškov $1,062.89, in da je blagajna SND napredovala v treh dneh za vsoto $1,812.71, nevštevši prodane delnice za časa semnja. Direktorji so z veseljem sprejeli to poročilo, delničarji so vzdignili glave ter dejali : "Gradnja Slovenskega na-I rodnega doma je resna in goto jo pred skoro 37 leti. Šornova restavracija je staro, priznano in zanesljivo slovensko podjetje v naselbini, ki ni v ponos samo lastnikom, ampak celi slovenski naselbini. R. in sicer vsako sredo zvečer. Tečaj stane od $5 do $8 za 10 poukov. PriČetek pouka bo 1. feb-, ruarja. Za nadaljna pojasnila poldne in zvečer. Drugi kraj, j se lahko' obrnite na Cleveland kjer sc poučuje vrtnp'\4tvo jc v Board of Education, CHerry Memorial šoli na 410 E. 152 St., 11-3660. k viru in vo stvar." studencu. Po svetopisemsko se | je napaslo žejne duše, in kar jej bil dvojen uspeh: Mo- na j lepše, nikogar niso zmotile j ^^len in gmoten. Pa bi rekel, da muhe, in narod se jo tako vzor-! morala takrat bolj po- no zadržal, kot še nikdar tega, | trebna kot denar, in to je bilo tako da smo v resnici ponosni'tudi res. Na vseh društvenih sena seikinarje, ki se znajo resno inji^h so vstajali možje in žene, ki dostojno vesti, kadar je treba. !So hoteli govoriti o zamisli SND. Čast fantom in možem! j dnevni red vsake društvene "V ponedeljk je bila neizogib-,seje je bila dodana točka: Poro-na licitacija. Taki licitatorji 'kot j čilo o Slovenskem narodnem do. so Smuk, Zulich, Zorich, Zaletelemu. Taka točka v dnevnem redu in mnogo drugih, ki razumijo! Јз povspošila akcijo za narodno lake posle. Kdorkoli jc bil kdaj I stavbo, da so driištva vplačeva-V starem kriju na najbolj živah- jla na kupljene delnice, kupovala nem konjskem ah kravjem sem-1 ™ve delnice in pri nekaterih nju, ta ve, da se morajo skriti društvih so vpeljali posebno me- jemo svoj dom, zase in za našo mladino. Da se pa agitacija za Dom še bolj poživi, je direktorij sklenil na dan 13. oktobra, da odloči čas od 20. oktobra in do 1. decembra za posebno kampanjo v prid SND. Ta čas bomo vsi Slovenci kaj storili za naš Dom. Do 1. decembra moramo dobiti vsaj 500 novih delničarjev v naselbini. Ker je v naselbini blizu 5,000 odraslih rojakov, upamo, :la dobimo šc več mož in žena, Itaterim je pri srcu napredek laselbine. Da pa to dosežemo, apelira odbor na vse zastopnike, ki so pooblaščeni pobirati denar za delnice, da ta mesec posve-djo vse svoje moči za pridobitev novih članov Doma. Agitiraj-te pri društvih in stopite k rojakom tudi na dom, da dobite ■;ake, ki ne prihajajo na društvene seje. Pozneje bomo imeli posebnega kolektorja, ki bo nabiral obljubljene vsote od takih, ii plačujejo na obroke. (Dalje prmođnjlP) Novi grobovi (Nadaljevanje s 2. strani) GEORGE PUCEL Po dolgi bolezni je umrl včeraj zjutraj v Mestni bolnišnici George Pucel, stanujoč na 7818 Burke Ave. Star je bil 79 let in je bil doma iz vasi Dobruška, fara Škocijan na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 55 leti. Bil je član društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ. Tukaj zapušča soprogo Katharine, rojena Kvas, sinova Rudolf in Joseph, hčeri Mrs. Catherine Glivar in Mrs. Mary Lej-sek, vnuke in pravnuke. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 10.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev šv. Lovrenca ob 11. uri in nato na pokopališče Calvary. DAVID C. VERDERBAR Včeraj zjutraj je umrl v Huron Road' bolnišnici David C. Verderbar, štiri leta star sinček družine John Clifford in Eva Verderbar iz 1076 E. 169 St. Dekliško ime matere je bilo Pa-pesh. Poleg staršev zapušča dva brata in staro mater Mrs. Marie Verderbar, rojena Vokas. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jeronima. * Pogreb pok. Mary Milavec Pogreb pokojne Mary Milavec sc je vršil danes zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. tarokrajski mešetarji pred te-mi ameriškimi koreninami. To je bilo krika, mešctarjenja, ne-volje, veselja, nevoščljivosti, zabave in dobre volje, da nikdar sečnino 2)0 5 ali deset centov na člana. Da, tako jc bilo takrat. Marsikatera desetica jc bila vplačana pri društvih za nove delnice SND. To je že danes po- 12 LJUDI ZGORELO MEXICO CITY, 14. januarja —V kraju Tehauntepec je v preprosti koči živela družina 12 članov, med temi šest otrok. Ponoči je izbruhnil ogenj in vseh\ 12 ljudi to družine je prišlo ob življenje. Oblasti so aretirale nekaj sosedov, katero sumijo, da so ogenj namenoma podtaknili. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 p. s. Finžgar: PO KONJIČKA France je popravljal koleselj. Oče je jezno gledal izpred ulj-njaka. Ves teden nista spregovorila deset besedi in še za teh desetero je morala biti mati posrednica. V soboto seje blestel koleselj na novo prevlečen in prebarven. France ga je vesel ogledoval. Oče se ga je pa ogibal. "No, kaj ni?'' je ogovoril sin očeta in pozabil, da sta sprta, ko je oče počasi risal mimo njega. "Igrača!" je zamrmral starec in se ni ozrl. V nedeljo po maši seje France napravil na pot; materi seje izgovoril, da gre zaradi lesa in da ga morda ne bo zvečer domov. Mati gaje pogledala, kakor se ozro matere, kadar sinu ne verjamejo. Sin se je naglo obrnil in odšel. Rdečica ga je polila, ker ni šel po les. Šel je po konjiča. Po nekem meštarju je zvedel, da bi se v Dolgi vasi utegnil dobiti pripraven konjiček zanj. Naravnal seje tja. Hitro je hodil. Še nikdar v življenju se mu ni tako mudilo. Nekaj postaj se jo potegnil z vlakom, potem je šel peš. V Dolgi Vasi so se vračali ljudje od nauka, ko je prispel. "Po konjih gledam, oče," je ogovoril prvega moža, ki ga je srečal. "Aha, bi se kupilo pri nas. Kra-rtiar ga prodaja. Janežič je govoril tudi o tem in pa Kaj on ima lepo živalco. Poglej! Tale prva hiša z zelenimi vetrnicami je Kajonova, ona druga s hrbtom na vas je Kramar jeva, Janežič je pa zadnji na desni strani, skoraj četrt ure od tu." "Grem k Janežiču, ker je najdlje." "Pa k Janežiču! Bog daj srečo!" Došlo ju je nekaj mož in fantov, ki so se jima pridružili in Franceta rade volje pospremili do Janežiča. Janežič, postaven gospodar, je sedel na hlodu pred hišo in se Sončil. "Pravijo, da imate konja naprodaj?" "Imam." "Pokažite!" Janežič se je dvignil s sedeža in ves zbor je odšel proti hlevu. France je hotel za njim. "Počakaj! Pripeljem ga ven." Janežič je pripeljal konja, ki je povešal glavo, pa jo naglo dvignil in se ozrl po možeh, France je poznal, da konj ni i"ejen, da je nekoliko ožuljen od komata in nepripravna vprega ftiu je ogulila dlako na bokih. "Mršav je in lep tudi ni!" Janežič ga je pogledal s poštenimi očmi izpod košatih obrvi. Sosedje so se sunili s komolcem. "Mršav je in lep ni ? Hentajte, ali ga kupuješ za mesarja ali ga kupuješ za delo? Za meso ni, to je res; ampak za delo! Najtežje mrhe se ne ustrašim! Poglej noge! Stoji kakor vojak na straži! In ta moč!" France je stopil bliže in čim dalje manj mu je bil konj všeč. "Takole je ogolidran," je po-kazal na boke. "Aha," se je namuznil Janežič in obrnil konja v hlev. "Lučka, le nazaj! Ne bo nič!" Ko se je vrnil, je sedel gospodar spet na hlod in pozdravil kupca. "Prijatelj, ti si menda od tam doma, kjer so tisti ženini, ki iščejo za kmetijo takih nevest, ki so brez žulja na roki!" Zbor se je zasmejal. "Zbogom, oče! Brez zamere!" France se je naglo okrenil z dvorišča. "H Kajonu pojdi, tam bo zate!" je kričal Janežič na njim preko dvorišča. In so šli zares h Kajonu. Janežič se je potrudil s tnala za njimi in hudoželjno mrmral: "Naj ga le napetnajsti Kajon! Prav mu je, ko nič ne pozna!" Kajon je bil mlad mož, pod nosom se ni bril kakor sosedje in prešerna srebrna veriga mu je spenjala žametasti telovnik od žepa do žepa. Gostilno je imel in štacuno. "'Dober dan, možje," je po. zdravil gručo. "Nov sod sem nastavil. Povem vam, to je vin-ček—ha!" Počil je s palcem in tlesknil z jezikom. "Kar tukaj pod orehom ga bomo, kajne?" Kajon je postavljal stole krog mize. "Štefan, kajne, možje? Da ne bom letal tolkokrat po stopnicah." "'Le prinesite!" se je oglasil France. "Na moj račun!" Kajon se je ozrl, ker mu je bil glas neznan in ni prej zapazil tujca v zboru. "Dober dan, gospod! Glejte no, da vas nisem opazil. Ne zamerite! Torej Štefan, da, da, tako se govori!" Krčmar je zginil v klet, možje so posedli za mizo. "Od kod pa in kam, gospod?" se je dobrikal Kajon Francetu, ko je razpostavljal kozarce. "Po konjih gledam!" "Izvrstno, jaz ga prodajam! Živalca, vam povem, da ga nima cesarjev hlev lepšega!" "Pokažite!" je silil France. "Takoj, takoj! Pokličem hlapca. Takole prazničen ne hodim rad sam v hlev. Bog daj srečo!" Kajon je natočil čašo tudi sebi. "Saj ne zamerite, če sem si ga natočil. Krčmarji smo vsi reveži. Od vbogajme živimo tako rekoč." Strange Facts About Polio ..„MAN'S FIRST ATTEMPT TO ALTER TUG COUPSE OF A POLIO EPIDEMIC.^ Z90,000 CHtOegN %N U.S. ANO ALA«kA TOOK PART IN »ЛА6& 6АШЛА GLOBULIN INJECTIONS IN» /P5*5. /zffpofirrs ofy uee OP THIS BLOOP FRACTION if^PlCATB gkeN£FlCIAL RESULTS/ I POLIO PREVENTION ALONE/ lAAGCH OF РМЕб NEEP6 #,Ад%)оаз foe 6A№MA aioaunw 47,f00,000 FOR VACCINE TEST%. iJaTIOMM. founpaton * fOR INPANTlLf PMALVfilfi tA/9ee^r /м«а«?г^зе CF^WW^Pyfe— 1*400 A yPAf— usee? FOR IAAK1N6 TWE тевт VACCINA AW IN OTHER POLXO RE66ARCH. , / CWU? TC>