310 O.H.Šalamun: Ptuj. V mestu so bili različni rimski uradi: „pro-curatores provinciae Pannoniae superioris, tabu-larii provinciae, adiutores taburtriorum, custodes tabularum." Ondi so se nahajali: »decuriones, duumviri iuri dicendo, praefecti, aediles, quae-stores, pontifices, augures sacerdotales, augu-stales, collegium iuventutis cum praefectis suis Spominik (Orfejev) Septimija Severa. et quinquennalibus, collegium magnum Larum et imaginum Caesaris." Zaradi velike množice vojakov, ki so bili tukaj nastanjeni, določilo je mesto nekaterikrat konec cesarskim homatijam in izklicalo rimske cesarje; tako je 1. 194. tukajšnjega oblastnika Panonije Septimija Severa izklicalo rimskim vladarjem in mu postavilo spominik, kateri se še sedaj nahaja na velikem trgu. A tudi drugi rimski cesarji pred in za Trajanom so najbrž Čestokrat obiskali Ulp i j o. Ko so divji narodi, Kvadi in Markomani razgrajali po Panoniji, prišel jih je krotit sam rimski cesar Aleksander Sever (1. 222. p. Kr.). Ob tej priliki se je mudil tudi v Petoviji, kjer je baje maliku Serapisu') postavil podobo. Ko je bil 1. 238. Maksi m izvoljen za rimskega cesarja, peljal je svoje vojaške trume Čez Ptuj in Celje nad svojega proti-cesarja Gor-dijana. Pri Ogleju so ga pa njegovi lastni vojaki umorili (1. 238.). — Med rimske cesarje, ki so si pridobili za te kraje velike zasluge, sme se šteti tudi cesar Probus (leta 282.). Bil je po rodu Panonec in dal mnogo primernih goric posaditi z vinskimi trtami, tako n.pr. v Sremu (v sedanji Slavoniji), a tudi haloški vinogradi (v ptujski okolici) imajo baje začetek v Probovi dobi. — L. 388. je cesar Teodozij v hudi bitki pri Ptuju (po Po-vodenu menda na mestu, kjer stoji dandanes cerkev sv. Roka) premogel svojega nasprotnika cesarja Maksimina, podil ga do Ogleja in ga tu obglavil. — Kako velik je moral biti Ptuj v rimljanski dobi, to presodimo, ako pregledujemo 0-gromne rimske ostanke, ki so so se dobili in se še dobivajo tu in v okolici, posebno v St.Janžu na Dravskem polju.2) Zgodovinsko zanimivo pa je za Ptuj, da je bila mati poslednjega zapadno - rimskega cesarja, Romula Augustula, rojena Ptujčanka.3) (Oče njegov je bil vojskovodja Ore-stes.) Krščanstvo. Svetla luč sv. evangelija je prav zgodaj prisijala v to rimsko mesto, in sicer zato, ker je tako ugodno stalo ob veliki državni cesti, ki je vodila iz Italije ') Serapis istega pomena kot Oziris, egiptovsko božanstvo. 2) Letopis Matice Slov. 1. 1878. 3) Nje oče je bil grof Romulus iz Ptuja. — Orestes je bil prej tajnik kralja Atile in je šele po njegovi smrti pribežal v Italijo, kjer je bil izpodrinil cesarja Glvcera (Nepos). — Glej „Dom in svet" 1. 1895. str. 122.