nserati se sprejemajo io velji tristopna vrsta: H kr., že se tiska lkrat, 12 16 n n ii it J n Pri večkratnem tiskanji se sena primerno cmanj&a. Rokopisi ne vračajo, nefrankovana pisma se ue »projoinujo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in eks}'edicija na Btarmn trgu h. St. 16. FoiitHe list za sloraslrt narod. Po poŠti prejomin velja': Za celo leto . . 10 gl. — kr ta polleta . . 6 „ — ,, ta četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr ta pol leta. . . 4 „ 20 „ ta četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljuliljaui na dom poMljan velj/i 60 kr. več na leto. VredniJtvo v llilSerjovi ulici Stev. 6. Izhaja po trikrat na tedon iu sicer v torek, četrtek in soboto Slovenci! Dno 1!). novembra 1.1. doživel bo veteran mej slovenskimi rodoljubi, gosp. dr. Janez B1 e i w e i s, svojo 70. leto. Vsi Slovenci hočemo ta dan slovesno obhajati. Vodo v Savo nositi bi so reklo, naštevati zaBluge g. dr. Jaueza Bleiweisa za slovenski narod. Zanemarjen in zapuščen je bil naš slovenski narod, kakor malokateri v Evropi, še pred 40 leti; lastni sinovi so se ga sramovali. Le pičlo število mož ni obupalo nad njegovo boljšo bodočnostjo, in med istimi odlikoval se je že v prvi dobi uarodnega gibanja dr. J a-u e z B1 o i w o i s. Od tiste dobe do danes neprenehoma deluje za vsestranski napredek naroda. Vsi rodoljubi prve dobe našega probujenja, ki so se Čutili zmožne, zbirali so se v svetišči njegovih ,,Novic", in budili nove moči, budili iz Bpanja celi narod. Z „Novicami" se je temelj položil slovenakemu časnikarstvu, slovenski 1 i t o r a tu r i sploh. Poleg „Novic" jo dr. Janez Bleivveis deloval tudi na družili potili za povzdigo slovenske literature: znane bo njegove zasluge za slovenski slovar in za slov. Matico, katerej je šo danes predsednik. Iskreni in globokomisleči rodoljub, dr. Janez Blei\veis, jc tudi sprevidel, da slovstveni napredek narodu ne zadostuje, ako jednako-morno ne napreduje na gospodarskem polji. Zato je v ,,Novicah" ljudstvo podučcvul v umnem kmetovanji in „Novice" so pripomogle dosti k gospodarskemu napredku našega kmetijstva. S tem si je gosp. dr. Janez Bleiweis najbolj pridobil zaupanje ljudstva, ker je v njem spoznalo pravega svojega prijatelja. Ko so je pričela v Avstriji ustavna doba, videli smo, da jc njegovo delovanje od prve dobe ustavnega življenja v Avstriji do danes bila nepretrgana vrsta trdih in neutrudnih bo jav, pa tudi mnogih britkosti, v katerih je kakor skala stal naš dr. Janez Bleivveis nasproti vsem viharjem, ter branil pravico slovenskega naroda, kateremu je veljal za voditelja, in hvaležni narod mu je pridejal lepo ime „očcta" svojega. Nehvaležni bi bili mi, ako bi se VHega tega no spominjali na dan, ko dopolni ouo po svetem pismu le nemnogim izvoljenim namenjeno visoko starost, namreč svojo 70. leto. Zatorej vse Slovence poživljamo, naj se pripravijo za slovesno praznovanje dne 1!). novembra, vredno in dostojno slavnemu našemu očetu dr. Janezu B 1 e i \v o i s u I »dlior. Hrvatska adreso, ki jo bo odposlal hrvatski sabor do svitlega cesarja, peča se v prvi vrBti z zadevo združenja vseh hrvatskih pokrajin v eno celoto. Hrvatski poslanci prosijo, naj bi se Bosna tako vredila, da bi se mogla pozneje popolnem s Hrvatsko spojiti; ob enem prosijo za vtele-senjo Dalmacije, za zedinjenje vojne krajine in za poravnanje vprašanja zaradi Reke. Hrvatski sabor bo veseli okupacije Bosne in hoče še naprej vse žrtve nositi , da se to delo do konca dovrši. Ilrvati-kn adrrsa je naši slovenski prav p o d o b n a. Tudi mi smo izrazili svojo zadovolj-nost nad okupacijo Bosne, tudi mi smo prosili za združenje vseh slovenskih pokrajin. Ali ni ta podobnost karakteristična ? Vendar je razlika velika: Hrvatje imajo mnogo upanja, da Be jim prošnja usliši, mi nimamo — nobenega 1 Madjari so boje velike Hrvatske , kakor škrata, in napenjajo vse žile, da bi se ne ustvarila. Ker z Bosno ne vedo kaj početi, nasvetuje madjarski list „Naplo", naj se BoBni da poseben knez, ki ostane vazal sultanov. Ta nasvet bo pa težko pridobil dopadeuje pri cesarskem dvoru, ker bi bilo škoda za tolike žrtve in zmage, ko bi Avstrija slednjič nobenega dobička no imela od tega. Tudi „N. fr. Presse", ki mora povsod svoj nos imeti, kjer gre zoper Slovane, se huduje nad hrvatsko adreso, ter s Hrvati jako brutalno govori, češ, „da njim pristuje najbolje — molčati 1 Ako pa ne bi hoteli molčati, se bo skrbelo, da njih besede ne bodo več veljale, kakor njihovo molčanje." Tako se sme govoriti z narodom, ki je za pridobitev Bosno največ storil in največe žrtve donesel I Vendar Sirokoustenje dunajskih judov stvari ne bo odločilo, boj se bo vršil med Madjari na eni, iu med Hrvati in vojaško stranko na drugi strani. Mnogo znamenj kaže na to, da bo vladala v Bosni slovanska politika, mnogo jih zopet govori, da so Madjari šo vedno v veliki časti in veljavi. Težko bo rešiti vprašanje gladkim potom, za to pa tudi ue moremo y popolnim zaupanjem v bližnjo bodočnost gledati, akoravno se nam konečna zmaga v slo vunskem Binislu ne zdi dvomljiva. Ako se pa reši boBcnsko vprašanje v slovanskem smislu, potem je dualizem dalje nemogoč, in to jo ravno , kar dualistom las<5 po konci vleče. Nekteri Nemci sicer so se s to mislijo žo sprijaznili, kakor se d it soditi po izjavah „1)011180110 Ztg." in graško „TagespoBt"; ustavoverna stranka je preslaba, da bi se za mogla ustavljati, tedaj ostane le šo opozicija Madjarov. Prav radovedni smemo biti na oba državna zbora, ki se imata skoraj sni ti. IIu-dovali se bodo nad zasedenjem Bosne, pa Slovenec pravi: „kar je, to je"; tako se bo tudi tem poslancem reklo, in ostalo jim ne bo druzega , ko odobriti in dovoliti pokritje tistih milijonov, kar je okupacija več stala , ko že dovoljenih in porabljenih 60 miljonov. Iz deželnih zborov. Ilcželni 7,lior kninjskl. Deseta seja 11. oktobra. Predsednik naznani da mu je došlo peticij od več občin do zbora za to, da bi Be sklenila adresa do cesarja. Ker je pa reč dognana, se ua peticije ne more ozirati in občine tudi nimajo pravice za-nje. Dr. Vošnjak ugovarja temu, rekši, da pravice za peticije ima vsak človek in da so bile n. pr. takrat prav pogodu državnemu zboru, ko so prosile odprave konkordata. Poslanec gosp. K I u n in tovariše podajo sledečo interpelacijo : liifcrpclacijti do visokorodnega gospoda viteza Kranja Kalina , c. k. deželnega predsednika Kranjskega. V torek, 8. t. m. je c. kr. vladni policijski urad v Ljubljani po zaukazu c. kr. državnega pravdništva zasegel 110. štev. VI. letnika tukaj izhajajočega slovenskega političnega časnika „Slovenec." Dasi konfiskacije slovenskih — kakor opozicijskih listov sploh v tako znani „liberalui" ori v Avstriji davno že niso nič novega in so pri nas zlasti pod prejšnjim deželnim predsednikom šo bolj cvetele kakor na češkem, tako da se jih je bilo občinstvo navadilo že kakor vsakdanjih nadlog, moramo pripoznati, da so naši listi po prihodu novega deželnega predsednika začeli prosteje dihati; zato nas jc konfiskacija „Slovenca" 8. t. m. tem bolj iznena-dila, ker smo nedavno s poročevalčevega stola slišali, da je po slovenskih listih brati dovolj obširnih pritožb o ces. kr. vradnikih. Zlasti sto v tem slučaji dve reči, ki se podpisanim ne zdete, da bi so vjomale z veljavnimi postavami. Dopis, zarad kterega je bil Slovenec konfisciran, je govoril o vstauovitvi šole pod Gabrom, o kteri se je tudi v tej slavni zbornici že obširneje obravnavalo. Dopis zavrača neresnično trditev , da bi se ljudstvo ne bilo upiralo napravi te šole in da so župani celo za njo prosili. ,,Še Gabrovci sami so šolo naredili najbolj zarad tega, da bodo potem ložej dobili duhovnika, ki jim bode ob nedeljah ma-ševal in če mogoče celo šolo opravljal. Ker jc g. Vesteneck ljudem obljubil, da jim hoče pripomoči k temu, da dobo duhovnika, skovali so Gabrovci brez drugih sosednih občin in celo zoper voljo prebivalcev iz Malega Gabra, Malega in Velikega Dula, Gombišč in iz Biča, kjer se je letos odstavljeni župan iz hlinosti do glavarja, pa brez dovoljenja svojih ljudi za šolo v Podgabru podpisal iu je za Gabrovskim edini župan podpisan , ter sklenili zidati šolo. Zoper šolo v Podgabru so tedaj vsi prebivalci iz sosednih občin, in raje pošiljajo svoje otroke v Šentvid kot v Podgnber. Za šolo Podgabrom ni prosil razun župana v Velikem Gabru in v Biču nobeden župan. Čudno tedaj, kako more g. VeBteneck reči, da so prosili župani I Ljud-Btvo pa bo je upiralo in se upira šoli Podga-brom sploh razun Gabrovcev. Možje iz Gom-bišč, Biča, Dul -- Malih in Velikih, in drugih krajev so že v Ljubljano hodili Be upirat šoli, ker pri c. kr. glavarju Vesteneeku niso nič opravili; to gotovo vedo ljubljanski gospodje in prejšnji predsednik g. \Vidmaun". Kakor je iz navedenih stavkov razvidno, posnema članek le nekaj onega površno, kar se je o c. kr. Litijskem glavarji gospod vitezu Vesteneeku in o njegovi šoli v Velikem Gabru v tej slavni zbornici obširneje razkladalo ; pridane so le še nektere natančneje nadrobnosti, kterih v tej zbornici omeniti se našim poslancem ui vredno zdelo. Vse pa je resnica, bo fakta, ki se dajo sodnijsko dokazati. Vkljub temu je bil „Slovenec" gori omenjene številke zarad tega dopisa konfisciran 1 Podpisanim se toraj vriva misel, kakor da ne bi bil zapadel konfiskaciji toliko zavoljo navedenih Pakt, kolikor zarad dveh objektov „noli me tangere" in ta objekta sta ces. kr. glavar litijski in njegova šola Pod Gabrom. Premuoge skušnje namreč uče, da je slovensk časnik zapadel konfiskaciji, če se je teh dveh objektov le količkaj bolj dotaknil; vzlasti c. kr. uradnega osobstva — od načelnika kacega urada dolj do žandarma iu do zadnjega briča — je bila zmiraj nastavljena past za časnike, ki so pri tem z izdajatelji, vredniki, tiskarji in naročniki vred že sila veliko pretrpeli. Tak konfisciran list je bil do malega vselej ob kratkem zadušeu po praktični objektivni razsodbi, ui mu bilo dovoljeno dokazati resnice, če je imel za to, kar je pisal, tudi 100 prič Tako ravnanje c. kr. državnih pravdništev s slovenskimi časniki nikakor ui sposobno, pri občinstvu vtrditi zaupanje do tistih uradov, ki imajo uudzorstvo nad časniki; se ve, da je vsega tega le politična vlada glavno kolo, ki goni potem druga kolesa; vsaj je ueki državni pravdnik rekel, da se v principu vsak slovenski list mora konfiscirati, in če se ne, je to le izjema ali zamuda, za ktero se mora državni pravdnik pred svojim višjim vradom v Gradcu še opravičiti. Med državnimi postavami je tudi ona o Bvobodi tiska. Kako pa je s to postavo, če se — kakor tu — konfiscira časnik zavoljo članka popisujočega površno le nekaj onega, kar se je v tej slavni zbornici kot resnica objavljalo in celo s pismenimi dokazi vtrjevalo I Po takem bi bili podpisani zastopniki naroda skoro zapeljani do krive misli, da c. kr. uradniki sploh in c. kr. okrajni glavarji posebej stoj6 nad postavo, njihovo početje , če tudi nepostavno, se sme le s spodobno ponižnostjo na znanje jemati, nikakor pa ne presojevati. Drugi vzrok tej interpelaciji je način, po kterem se je vršila. Ta je popolnem različen od drugih, dosedaj navadnih. C. kr. policijski komisar je dal namreč zapečatiti ne le zaseženi sestavek, kakor je bil do zdaj po vsej Avstriji običaj, marveč ves črkostavek lista z naslovom vred, tako da ni bilo mogoče tiskati družili ne-zaseženih člankov, kar bi bilo izdajateljstvo tem rajše storilo, ker je bila v listu adresa narodnih poslancev te zbornice do Njih Veličanstva pre svitlega cesurja, — dalje tudi poročilo o obravnavi tega zbora , kar oboje je bilo za naročnike gotovo velike važnosti. S tem dozdaj nenavadnim postopanjem c. kr. policijskega komisarja pri konfiskacijah časnikov se je zgo dila — po naših mislih — krivica izdajatelj stvu „Slovenca", ker ima po deželni vladi dano mu pravico izdavanja lista, — dalje tiskarnici v obrtnijstvu, od kterega plačuje davek, ker mu je bilo zapečateno za to obrtnijo potrebno orodje (črke), slednjič pa posebno občutljivo naročnikom tega časnika, ki ne dobd naročenih in plačanih listov. C. k. policijski komisar je Bvoje čisto novo ravnanje pri tej konfiskaciji ustmeno opravičeval — ne proti odgovornemu vredniku marveč samo proti stavcem — z nekim boje zadnji čas mu došlim ukazom, če je ta ukaz istiua, če se ima po njem o vsaki konfiskaciji vsacega ista stavek od glave do nog zapečatiti, ne pa, kakor se glase do zdaj vse objektivne sodnijske razsodbe, le razdejati zaseženi seBtavek, potem je nevarnost za časnike, da bode , ker se c. kr. državnemu pradništvu navadno ne mudi z odpečatenjem konfisciranega članka, vsak list moral kmalu nehati in njegov tiskar zapreti tiskarno, ker bo imel kmalu ves mate-rijal pod policijskim pečatom. Ker je pa tako ravnanje — opravičeno ali ne — nasprotno Bvobodi tiska, nasprotno ohrtnijski postavi, ker stori postavno dovoljenje za izdavanje časopisov iluzorno, zato si dovo ljujejo podpisani sta viti do c. k. deželnega predsednika sledeča vprašanja : 1. Kako se ujema z načeli konštitucijo• nalne države, da se slovenskim listom ne dopušča presojevati postopanja c. k. vradnikov in služabnikov, čeruvno jim podaja postava vsa sredstva braniti se neresničnih napadov ? 2 Je li res prišel tak poostren ukaz glede postopanja pri konfiskacijah, da se ima vsaki pot zapečatiti celi časnik, tedaj tudi nezase-ženi članki, in bi li ne blagovolil povedati, ke-daj, zakaj iu od kod je prišel ta ukaz , in kako se to vjema s tiskovno svobodo? V Ljubljani 11. oktobra 1878. Poslanec g. Pfeifer s tovariši interpe-lira deželnega predsednika zavoljo neprenehanih uradnih posiinih dražeb po Dolenjskem. Vit. Kallina obljubi na obe interpelaciji odgovor v eni prihodnjih sej. Na dnevnem redu prvo je poročilo veri-fikacijskega odseka o volitvi dveh poslancev iz volilnega okraja kočevskega, ribniškega in veliko laškega. Poročevalec odseka Ledenik nasvetuje potrditev te volitve. Dr. Poklukar pravi, da je pričakoval predloženje natančnih številk o prvotnih vol i 1-cih, ker pa tega ni bilo, nikakor ne more glasovati za potrjenje te volitve. Poslanec g. Klun Be spusti še enkrat v dokazovanje, da pri tej volitvi so bili Kočevarji na boljem. Zoper izvoljena poslanca nima nič. Dollhot se je šc med vsemi poslanci nasprotne stranke najpoštenejše obnašal, ker je sam govoril in glasoval za preiskavo volitve po odseku. Če bi bilo število volilcev pravo, bi tudi on — govornik — glasoval za potrjenje volitve; ali to ni, čeravno je okrajni glavar g. Dollhof rekel, da je število prebivalcev prej dobro študiral, predno je odločil, koliko pride na nje volilnih mož. Čemu je bilo tu treba študirati ? Število prebivalcev se dividira s 500, pa se dobe volilni možje; kdor študira, o tem se že utegne misliti, da skuša kaj umetnega nenaravnega sestaviti. Poročilo pravi, da je bilo veliko Kočevarjev z doma o volitvi, ki pa zavoljo tega nimajo zgubiti svoje volilne pravice. Ites je to, ali med njimi je veliko Kočevaric , največ na Dunaji in v Trstu; to čuti posebno dežela, ki mora za-nje plačevati najdenišnice (Dr. Bleivvcis: res jel) Pa ue samo Kočevarjev je bilo veliko z doma, tudi prebivalcev ribniškega in laškegu okraja , ki po svetu tr-žujejo; a na te se pri odmerjenji volilnih mož ui ozira jemalo, toraj so bili Kočevarji proti drugim okrajem vsakako na boljem. Drugje pride še le na 27.000 prebivalcev po eden poslanec, na Kočevskem pa bi imelo 20.000 prebivalcev tri poslance. Okrajnega glavarj a so postavili za kandidata, da bi tudi nekaj glasov dobil od volilcev, ki niso Kočevarji. Gosp. Dollhofu to ni bilo ljubo, ker je on Bam rekel, da on ni maral kandidirati, a je bil prisiljen, in ko je bil res izvoljen, je obžaloval to. Sploh je nasprotna stranka povsod kandidirala okrajne glavarje nadjaje se, da bodo ti dobili več glasov, kakor drugi njeni kandidati, ker se okrajnega glavarja marsikdo boji zlasti župani, kterim lahko sitnosti dela. Volitve so za uradnike pri nas pručice, po kterih si pomagajo do višili stopinj; najsijaj-niši dokaz temu je prejšuji deželni predsednik kranjski, vit. Widmanu, ki je prišel sem kot priprosti dvorni svetovalcc, pa jc po „srečno" dovršenih volitvah za deželni zbor postal cesarki namestnik. Toraj se čudi govornik „iuteligenci" na oni strani, da se da rabiti raznim uradnikom za pručice, po kterih više plezajo. — Zoper to volitev samo on nima nič, pač pa zoper preveliko število kočevskih volilcev. Zato predlaga, naj gre volilni akt vnovič nazaj do verifikacijskega odseka, da ta preišče, je bilo li pri tej volitvi število volilcev postavno. Baron Apfaltrern stavi v imenu nemčurske strauke, kterim resnica oči kolje, predlog za konec debate, kterega nemčurji tudi sprejmo. Deželni predsednik vit. Kallina odbija Klunove besede glede svojega prednika vit. Widmauna. Besedo dobi lc še poslanec g. Svetec, ki se sklada z gosp. Klunom in se le čudi, da se pri nas ravno okrajni glavarji tako silijo v ljudske zastope. V Bukovini jih sedi nič manj ko 11 v zboru. Da pa to ni prav, pokazal je okrajni glavar v Judenburgu (na Stajarskem); tega so volilci izvolili iz golega zaupanja do njega, ne da bi Be jim bil ponujal. Ko pa je bil izvoljen, se je odpovedal, rekši, da se služba okrajnega glavarja ne more vjemati z dolžnostmi deželnega poslanca ali ljudskega zastopnika. Zato bi bilo tudi pri nas treba one postave, ki je že na Ogerskem , postave o „in-kompatibiliteti", t. j., da nektere vrste služeb ue gre skup z drugimi, zlasti da c. kr. uradnik ne more biti tudi ljudski zastopnik. Poročevalec gosp. Ledenik odgovarja le plitvo na vse to iu ostane pri odsekovem predlogu. Nemčurska večina zbora potem zavrže g. Klunov predlog in potrdi volitev. Vitez Langer poroča v volitvi dr. Deu-a v Postojni in predlaga, da se tudi ta volitev potrdi, ker je dr. Deu dobil 72, gosp. A. Obreza pa le 57 glasov; na pritožbe se ni ozirati, ker so prepozno došle. Zoper potrditev te volitve oglasi se prvi poslanec dr. Poklukar, povdarjajoč, da se v Postojni ni vštela volilcem tretjiuska priklada; isto tako so v Postojni smeli glasovati mladoletni, v Ložu pa ne. Vrhnika pa jc po svojem posebnem volilnem redu v nasprotji z onima mestoma, toraj ima ou zoper to volitev veliko pomislikov. Dr. Z a r n i k konstatira tukaj posebno vladni pritisek. Med 72 Deu-ovimi volilci je bilo celili <14 uradnikov. Daljo pripoveduje, kako bo celo tobakarnarja strašili, da bo trafiko zgubil, če nc voli Deu-a. Na Angleškem se vlada nikdar ne. vtika v volitve. Pri nas bi pa pri tem pritisku najbolje bilo, če bi vlada sama imenovala poslance, bi bil vsaj volilcem prihranjen čas. Na Ogerskem nima noben uradnik niti pasivne niti aktivne volilne pravice. Pri nas od vlado mi ne potrebujemo nobeno podpore pri volitvah, naj bo le ncutralna in pusti vsacega voliti, kogar hoče. Zato stavi resolucijo: Vlada naj se naprosi, da naj se ne utika nič v volitve in tudi svoje uradnike pri tem čisto lastni volji prepusti. Poslanec Svetec reče, da sam proti dr. Deu-u nima nič, pač pa zoper to, da so bili večina njegovih volilcev c. kr. uradniki; nasprotno pa narodni kandidat gosp. Obreza ni dobil od uradnikov ne enega glasu. Tudi on toži, da se ni vračunala tretjina davkovska, ki je pravi davek, ne pa priklada. Ilohemvart je hotel to postavo vrediti, a padel je in ,,liberalno" ministerstvo se je vstrašilo velikega Števila volilcev, ki bi po tej postavi izrastli po mestih, ter je preklicalo postavo, a druge ni dalo. Baron Apfaltreru predlaga zopet konec debate, nemčurji mu pritrdijo. Vesteneck bere potem izjavi dveh volilcev, nekega Domenico iu Milavca, ki trdita, dasta ju dva narodna agitatorja skušala z denarjem pridobiti. Dr. Poklukar pravi na to, da je narodna stranka hvaležna za vse take ovadbe; tako ravnanje stori volitev neveljavno, ker je nepostavno. Naj tedaj vladni zastopnik to volitev ustavi. Poročevalec vit. Langer pa se ne zmeni nič za opravičene ugovore narodnjakov, temveč ostane pri tem, da se volitev dr. Deu-a potrdi. Nemčurska večina to tudi stori. Na to se po kratki debati potrdi proračun sadje- iu vinorejske šole na Slapu za 1. 1879 in adjunktu, ki je ob enem drugi učitelj po viša plača od G00 na 800 gld. Poročevalcu vit. Savinšku ta šola ui po volji, ker ni na Do lenjskem v njegovem kraji. Potrdi se tudi proračun deželno-kulturnega zaklada za leto 1879, — proračun bolnišničnega, porodnišničnega, najdenišničnega in norišničnega zaklada za leto 1879 in računski Bklep uorišno-stavbenega zaklada za 1. 1877. Pri poročilu finančnega odseka o proračunu gledišnega zaklada za 1. 1879 se vname nekoliko živahueja debata zavoljo prošnje „dra-matičnega društva" za deželno podporo. Finančni odsek, čegar poročevalec je Dežman, je letos odtegnil društvu 1400 gld. in stavil v proračun podpore 1. 1000 gld. „za dramatične namene," nemškemu gledišču pa je pustil vso dosedanjo podporo. Poslancu dr. Vošnjaku Be to ne zdi prav. Že predloženi proračun odsekov je različen od onega, ki gaje sostavil deželni odbor. Kdor ga je sestavil, bi moral biti državni finančni minister. — če se že za slovensko gledišče ne da nič, je dosladno, da se tudi za nemško nič ue da. Kako toraj, da ima ravno nemško gledišče tako pravico V Slovenska večina v tej zbornici je bila bolj ozirua, ona nemškemu gledišču ni odtrgala podpore, čeravno je v deželi 90 odstotkov Slovencev, Nemcev pa še ne 10 odstotkov. Dalje graja še proračun, ki je ves zoiističen in stavi predlog, naj se tudi za prihodnje leto dovoli slovenskemu „dramatičuemu društvu" 2400 gld. podpore. Dr. Schreiy misli, da slovenska dramatična Vila že tako komaj Čaka ua odtegnenje te podpore, da bo mogla reči, da je vsled tega zamrla. Tudi trdi, da je s slovenskim glediščem že tako pri kraji, ker letos ni bilo, kakor zadnja leta, slovesne predstave o priliki otvo-renja deželnega zbora. Poslanec Potočnik, predsednik „dramatičnega društva", naznani dr. Schreyu v nemški besedi, da se bo tudi letos slovenski igralo, če prav deželui zbor za to ue da nobene podpore, poslanec dr. Vošnjak pa pravi, da letos o otvorjenji zbornice zato ni bilo slovesne predstave, ker je večina zbora nemčurska, toraj je nobeno slovensko društvo ne bo slavilo. Dr. Zarnik omeni, daje slovensko gledišče do zdaj vsaj toliko vspeha imelo, da se po Ljubljani lepše slovenski govori; dalje opomni, da sedanji čas za gledišče nikjer ni ugoden, tudi nemška gledišča propadajo. Slednjič Btavi resolucijo do deželnega odbora, naj bi se zavoljo znanih denarnih razmer za slovenske predstave, kterih bo tako malo več ko po ena na mesec, dale nedelje in prazniki. Ta predlog se sprejme. Potem se potrdi tudi ves proračun in slovenskemu „dramatičnemu društvu" dovoli le 1000 gld. podpore ; dr. Vošnjakov predlog za 2400 gld. vrže nemčurska večina zbornice. Občini Itadovico se dovoli 100% priklade na davke in sicer za leta 1878 in 1879 na vsako po 50%, prošnja nekega deželnega di-urnista za oproščenje od študij potrebnih za deželnega uradnika se izroči deželuemu odboru, rauocelnikom na Kranjskem pa se po njihovi prošnji dovoli polovica priprege, kedar gredo po svojem poslu, a le pod nekterimi omejivnini pogoji. Ker so obravnane vse točke dnevnega reda, se seja sklene. Deveta seja 12. oktobra. Ta seja je bila dolga in živahna, poslušalcev obe galeriji polni. Na vrsti je bila Ve-steneekova šolska postava, ki je bila sprožena po peticiji šolske konference v Ljubljani ali marveč po nadzorniku gosp. Pirkerji. Poročevalec je Vesteneck sam. Deželni predsednik vit. Kallina omeni v začetku splošne debate, da bi bilo dobro, če bi se ne hitelo tako s postavo; naj bi ec oddala še deželnemu odboru in šolskim svetom v pretres. Njemu se zdi prenaglo narejena, toraj ne še dosti prerešetana. Po tej izjavi predlaga poslanec dr. Zarnik, naj bi se seja nekoliko pretrgala, da bi šolski odsek posvetoval se, kaj zdaj storiti s postavo. Ta predlog pa nemškutarji zavržejo, tedaj se prične glavna debata o vsi postavi. Ker je trajala dobrih šest ur in so nekteri govorniki govorili po celo uro, moremo le površno posneti njihove govore. Prvi se je oglasil zoper postavo poslanec Svetec. Postava se mu zdi zelo važna ker ne premiuja le sedanje šolske postave, temveč sega tudi še v druge, posebno v občinske postave. Stroške za ljudske šole ima plačevati dežela, no vlada, poslopja šolska vzdržujejo občine, učitelje plačuje pa dežela. Ali naj bo toraj šola v rokah dežele, ki jo plačuje, ali pa v rokah vlade, ki je ne plačuje? On sicer ne ve, ali vlada sama želi dobiti šolo v roke, ali ne, vendar se mu zdi, da ne, ker je prejšnje tej nasprotne postave potrdila. Po tej postavi jo pa dobi popolnoma v roke, ker je prva gosposka, namreč deželni šolski svet, po večini vladna, 8 udov je ali naravnost uradnikov ali pa po vladi imenovanih, le 3 so av tonomni (samosvojni) namreč 2 od deželnega odbora in 1 ljubljanskega mesta ; v okrajnem šolskem svetu bi imela vlada 4 ude, potem sta 2 duhovna in 1 zastopnik deželnega odbora, toraj bi bila lo zopet vlada v večini; le krajni šolski svet bi bil še avtonomen, pa ta nima nobene veljave. Proti temu je bil še vendar stari stau boljši od novega, ker se je šolska oblast delila med vlado iu avtonomnim škofijstvoin, zdaj pa ima vse le vlada v rokah Čemu toliko šolskih svetov? Naj se vse skup prepusti deželni vladi in okrajnim glavarstvom, bo manj dela in nepotrebnih volitev. — Postava ta je deželi nevarna posebno še v de- narnem obziru. Okrajni glavar bo lahko, kedar se mu bo zdelo, ukazoval občinam naprave novih šolskih poslopij, če tudi ne bo tako treba jih. — Ali se pa za to postavo res tako mudi ? Zdi se, kakor da smo komaj čakali, da smo prišli znebiti se teh malih pravic, kar jih še imamo. Kdo li sili za to postavo? Morda občine, ki imajo edine govoriti? Ne 1 Edino je peticija deželne učiteljsko konference, a ta peticija je umetno delo. Učitelji je gotovo ne marajo, ker so krajni šolski sveti marsikteremu izmed njih edino zavetje. — Če bi hoteli to postavo natanko, kakor gre, prerešetati, bilo bi treba pretresati veliko drugih postav, kar bi trajalo 5 do G dni, toliko časa pa že ne bomo zborovali. Vsaka zbornica si prizadeva razširiti svoje pravice, ne pa da jih hoče zapraviti. Slednjič izreče nado, da bomo enkrat vsi ze-dinjeni in takrat se bomo vsi veselili ohranjenih in na novo pridobljenih pravic. Po vsem tem stavi predlog, naj se postava odda deželnemu odboru za daljno pozvedovanje in posvetovanje s šolskimi Bveti in da po tem predloži to ali kako drugo postavo. — Kdor namreč hoče razumeti to postavo, mora znati veliko drugih postav. (Živahna pohvala.) Ljubljanski župan gosp. Lašan govori le zoper tiste določbe te postave, ki jemljo ljubljanskemu mestu pravico imenovati učitelje za svoje šole. Mesto si je napravilo šole samo in plačuje tudi učitelje brez vsake druge podpore. Zato predlaga, naj se ta postava da šolskemu odseku nazaj, da zarad Ljubljaue naredi določbo, da mestna občiua imenuje učitelje sama, dokler jih tudi sama plačuje. Za tem se oglasi dr. Schrey za postavo in zoper Svetčev predlog. Govori eno uro v znanih frazah, a praznemu prostoru, ker ne le narodni poslanci gredo iz zbornice, ampak tudi veliko nemčurskih iu skoro vsi poslušalci, ker mož je res predolgočasen. Poslanec P f e i f e r povdarja posebno to, kako slabo bo, če pride šola vsa v birokra-tične roke. Že zdaj je neki okrajni glavar (Schiimvetter) učitelju, ki ni bil po njegovi volji rekel (nemški): ,.Dokler bom jaz okrajni glavar, vi ne bodete postali nikdar nadučitelj." Tudi on misli, da na ta način ni treba nobenih šolskih svetov, nobenih volitev, mar naj se da vse okrajnim glavarjem v roke. Saj tako smo mi le zato, da plačujemo. Kdo je zdaj poslal naše vojake v Bosno? Vlada. — Kdo pa ima skrbeti za njihove zapuščena rodovinc ? Mi, ki davke skladamo. Krajni šolski sveti bodo le tovorna živina, druzega nič. Svoj govor sklene z besedami: ,,Vsaka postava je slaba, ki preveč po policiji diši." (Živahna pohvala.) Baron Apfaltreru ui za Lašauov predlog' Tudi druge občine plačujejo učitelje same, Če tudi le po davkih. Ljudstvu po deželi je vzdr-žavanje šol še težje. Zakaj bi ljubljanska občina imela veče pravice od drugih? Če se mestu to dovoli, bodo enako pravico zahtevale vse druge občine po deželi. Če bo deželni šolski svet imenoval tudi ljubljanske učitelje, bo mesto dobivalo večkrat nove učitelje in to bo dobro za mesto, da se učitelji ne „usmradijo" ua svojih mestih. Poslanec gosp. K 1 u n je v daljšem govoru, kterega objavimo pozneje po stenografičnem zapisniku, dokazoval, da je osnova nove postave pogubna, ker uničuje 1. pravice občin, 2. pravice cerkve katoliške in 3. pravice iu koristi učiteljev. Proti koncu govora, ko je omenil, da utegne primanjkovati naposled mla-deničev, ki bi se hoteli posvetiti učiteljskemu stanu, iu preparandija zopet postati ,,refugium peccatorum", kar bi bilo morda vladi prav, kor ae z brezznačajnimi ljudmi ložej kaj opravi, jo nkoCil vladni komisar Hočevar na kviško ter jo no zmeni vši so za opravilni red govorniku segel v besodo, rekši, da ta neopravičeni izrek odločno zavrača. Predloga govornik ni Btavil nobenega, samo to jo rekel, da naj gospodje , ki vse pravi c o gledč šolstva pro-puatč državi, državi naložo tudi bremena in s t r o š k o za šolstvo. (Konec deveto sojo prihodnjič.) TržttAltl deželni zbor ima letos zopet več reči ua dnevnem redu, ki zadevajo okolico. Prva važna reč jo razširjanje mesta po okolici. Okoliški poslanci bodo zopet imeli priliko povzdigniti svoj glas in dokazati krivico, ki jo dela tako zvana liberalna laška stranka. Ta stranka, ki su po krivici liberalno imenuje, nas posili Slovence v okolici politično umoriti, pa slovenski živelj jo žo tako močan v okolici, da so no boji žabjih čelusti. Potem hoče ta stranka tudi juridično laško fakulteto čemu V Kopici Lahov in ptujccm onkraj meje V Pač ni potreba gojiti na lastnih pršiti laških rogoviležev; Be na par študentov, ktero ima laška narodnost, je treba potem vedno paziti,kakor priča notica iz Trsta v današnjem političnem pregledu. Laški poslanci naj raji uvedo šolsko postavo, ktere imu vsaka dežela v Avstriji, le v Trstu jih ni, da se lažjo s silo okolica po-laščujo. Ii, (»railea. Postavo, ktero jo v kranj skem zboru nasvetoval Vesteneck, je graškemu zboru predložila vlada sama, kur nekako apri-čujo, da je tudi Vesteneck svoj načrt dobil kje drugje. Ako ta načrt obvelja zgubi ljudstvo res ve« vpliv na šolstvo. Njegovi zaHtopniki no hi mogli potem nikjer, 110 v krajneni no v okrajnem šolskem svetu nič več odločiti, ker so povsod v manjšino potisnem. Za nas Slovence pu hi ta postava šo posebno bila občutljiva, pišo ,,. K lun, ki pa ho je odpovcvul h sledečo motivacijo: „Gospo-dom tovarišem ho zahvaljujem zu Hkazano mi zaupanje, da pa nikomur ne hod mu dal prilike mojo izvolitev napačno soditi m misliti , da hočem z deželnim odborništvoin matorijuliiO preskrbljen',bil i, moram naznaniti — iu gospodje naj mi tega ne zamerijo, da izvolitve no sprej meni. Izvoljen je bil potoni dr. Poklukar za namestnika dr. Vošnjakovegu. Razne reči. — 8 v i 11 i c o h u r ho zu stavljenje šolo pri bv. Lovrencu na Prošinu 200 gld. darovali. Priloga „Slovencn„ šlev. 114. — Zu mašn i ke ho lavantinaki knez in škol pOHvetili g. Jožeta Kotnika in g. Franceta Osterca, ko Hta Biečno iz Bosno prišla nazaj I — Služba tajnika pri c. kr. goriškem kmetijskem društvu so razpisuje, Plača znaša na leto 1500 gld. u v., po enoletni poskušiiji ho služIm Htalno potrdi. Prošnjo, katerim naj so pridenejo vsa spričevala o zmožnostih iu znanji jezikov, noj ho vloži? v teku tega meseca predsedništvu c. kr. kmetijske družbe v Gorici. | Škof Dupanloup iz Oreleansa na je 11. t. m. zvečer nenadoma Francoskem umrl. SkrejSovski obsojen. Itivši vred nik praško „Politik" g. ŠkrejšovBki bil je zatožen, da jo adminislratorja omenjenega lista g. Thicrhiera pred nekimi meseci vrgel čez stopnice, da ho je hudo poškodoval. Sod niju je 12. t. m, razsodila, du g. ^krejšovski sicer ni kriv težkega telesnega poškodovanja, pač pa prestopka zoper varnost življenju, ter jo zatoženca obsodila na t mesece zapora, z dvakratnim postom na mesec poostrenega. Tudi je odločila, da mora g. Thierhioru plačati 21(58 gld. odškodnine. Zagovornik zatožen-cev dr. Zucker je liu/,milil pritožbo za uiti čenje to razsodbe, tmli se je pritožil zoper previsoko kazen in preveliko odškodnino. — Iz Moravč 11. oktobru se nam piše Osupnila nas jo nenadna novica, da miš častiti gospod Anton Janinik gredo i/, Moravč v So-nco, za administratorja. A komaj smo to zvedili, že Bino se morali posloviti od njih. Bili ho v Moravčah duhoven pomočnik šo ne dve leti, ki Htc prenaglo minuli, tu v obče obžalujemo zgubo naših kupluuov , ker nas tudi g. Brodnik zapusti*. Bila sta novtrudljiva delavcu v vinogradu (iospodovini, učila iiiih pre lepe nauke, katere bomo v srcu ohranili tu v dejanju z Božjo pomočjo spolnovali. Skrbela sta za naš dušni blagor pu tudi Iju-boznjivo nam delila mnogo podučili h časnikov zato smo jima pa tudi tiar toplejšo hvaležnost dolžni, ter jima po stari slovenski navadi javno in srčno izrečemo: Bog jima plačaj. — Celjska razstavil se j ti prav dobro obnesla in je bila za torek in sredo po duljšaun. — V Z a g r e b u so hc že nekaj časa posvetovali, kako bi ne dala prvo lolna cerkev sv. Štefana, ki je krasno tlelo umetniško pu je pozneje različno popravljena in pre-narojrnu bila, vredit.1 v gotiški m slogu pravilno, m profesor Fr. Scbmidt je v lu uiiiuen delal osnove. Pretekli teden je prečiistni kupi tel v veliki seji »prejel popravo. Stala bode Hieer mnogo mnogo, pa bodo potem tudi prvo stolnica dostojna kakor je na pr. sv. Kti 1'una na Dunaju, hv. Vida v Pragi itd. V l:> 1(5 letih hode obhajala spominj svojega 801) let nega obstanku, in dotlej upajo preuiiiclno delo dovršiti, ako Bog dude in pomoč krščanska. INisImiiru. Tukaj izhajajoč dnevnik ,,Slovenski Narod,11 kteremu jo tlevizn, sejati med narodom slogo in kulturo, prinašati resnične dopise, ter luž-njivo popolnem perhoreHcirati, priobčil je v št. 22(5 od Brede dno 2. oktobru t. I. cinično drznostjo HeNtuvljoiii članek nekovega dopisnim i/. Ljubljane, kterega obseg je nesramno obrekovanje deželnih uradnikov, ter lažnjivo krili/.i linijo njihovih zmožnosti, študij iu uradnega poslovanja. Pričakovali hiuo pnč, da ho bodo deželni uradi zagovarjali od konipetentnoje strani, ker ho pa to ni zgodilo, poprijeti siuo sami iuici-jativo. Glavni povod vsem tem bedastim čenč « rijam ljublj. dopisnim dala je peticija deželnih uradnikov do voleslavnofla de>.. 2bora za po-boljšanjo njihovih stalnih plač, osohito pa slu 6aj, da so dožolui uradniki stavijo v enako vrsto s c. kr. državnimi — Takovu smelost, je bila našemu dopisnim vendar le preveč, sveta jeza ga zgrabi, kot pogubonosni orkan hoče v svojem fainoznem članku dež. uradnike kar na muli uničiti, lažnjivo udriha po njih, jiiu očita, da nič no delajo, da nimajo potrebnih študij, ter du ho zbog teh pomanjkljivosti i(|norantjo in nolzobraženci, državnim uradnikom pa, kteri imajo po njegovem mnenji vsi maturo iu naj manje osem šol, inteligentnost in zmožnosti prisoja. Oglejmo si toraj bolj natančno te vrstico sledimo trditvam lužnjivega dopisnika ter preiš-čimo, koliko objektivnosti in rennice jo v njegovih čačkarijah. Peticija dež. uradnikov za poboljšnnje njihovih plač mu jtt trn v peti; po njegovem mnenju je dež. uradniku enkrat za vselej prepovedano za zboljšanju svoje eksistence luikov korak storiti, obsojen je borno živeti h svojo rodbino ves čas življenja, o prošnji za olajšanje svojih teženj tu kuluniitet so mu niti sanjali ue sme. Zu deželnega uradnika tedaj nima vedno rastoča drugimi nobenega pomenu, to naj velja saino za iste, ki nosijo našlo« r. U., deželni uniduik moril enako raji v BoBui trpeti brez nade na olajšanje njegove bede le to razliko, da raja je že otdobojenu jarmu siromaštvu, dež. uradnika pak zamori* le smrt. rešiti turobne eksistence. To so nazori ljublj. dopisnim ; ni li to človekoljubnost, vredna občnega posnemanja? Temu nasproti ho drznemo konštatirati, da nikjer po vsej e. k. avstrijski državi nino deželni uradniki tako slabo plačani, kakor ua Kranjskem, ako imamo ravno tako važna delti, kakor c. k. državni, prošnja njihova zu /.bolj šunjo |duč je toraj popolnem opravičena. Dalje povdarju sestavili lj on.li lainoznih vrstic daima tnalo deželnih uradnikov potrebno študije, du celo nekteri šo gimnazijo videli niso. Ah ni to pertidnost, velike mere takovo laži bralnemu s\elii naklobusovuti ? Službena prsgiiiiitiku, ktero jo velesluvni deželni zbor potrdil, predjiiHUje, da mora vsak, kdor želi deželni uradiiik postali, imeti dovršeno spodnjo gimnazijo ti 11 spodnjo realko. Sedanji dež. uradniki pu imajo ali dovršeno sedmo iu šesto šolo, ledu) več ko |iutrrluic hIii-«11 jc, kar vsaki čas lahko javna Hpričalu os-vedočijo. Sicer je pur dež. uradnikov brez višjih študij, nI ravno li važnejšo uradniško službe oskrbujejo in Hieer prav izvrstno. Ku-kovu je tedaj tvoja logična posledica monsieur dopisnik? Po tvojem mnenji hi morali imeti uradniki brez potrebnih študij manj važne službo nego oni, ki imajo vri' kot, |»oli*rl>nr šfmlijc temu pil vendar ui tako, zakaj pa ne? Zarad tega, ker iiiho samo študije, ki nu-redo inteligentnega in veščega uradniku, temveč bistri uiti m dolgoletna praksa tudi nekaj veljata, ter priinoretu človeku do poznejegu niiohružeiiju. „K\eiii|ilu traluint.'. Imamo izgledov v ozbilji, da nekteri kljubu dovršenej gimnaziji vedno lo idtjoti ostanejo. Tudi ni hurkljasteinu dopisnim treba misliti, da se inteligentni človek še le h filozofom /učne , kakor jo enkrat neki uu duhu jako deraužirun ekslilozof trdil, temveč treba jo priznati, da jo tudi v nižjih krogih iutiligenca zastopano. Noj brilantneji doka/, temu jc, dojc v kratkem v tukajšnjem c.kr. lin. ravnotcljHtvu umrl uradnik, ki je bil „(iuančni Hvetnik", strokovnjak v svojem poslu, in kot inteligenten mož po vsej Ljubljani znan in koliko študij je imel V Končal jo AUri normalne razrede, pa je Inl desna roko c. k. fiin. ravnateljstvu. V onem članku „Slov. Naroda" dopisnik deželnim uradnikom očita tudi nedelavnost trdeč, da jih človek povsod vidi, le ua onem mestu no kjer bi morali hiti. Temu ciničnemu obrekovanju nasproti dozvolujemo si uprašuti dopisnika, kdo pa vendar opravlja v deželnih uradih mnogovrstna posla, ako vruduiki no delajo in postopajo? Kdo drugi pa izdeluje tvarino za deželno zbo-vroanje, kdo izvršuje ukaze administrativne oblasti, iu kdo posel, kterega upotrehlju .'12 deželni upruvi izročenih zakladov, med kterimi na pr. deželni, zemljišno odvozni in drugi obsegajo ua leto velikanski denarni promet, ako ne deželni uradnik? Istimi je pač, da se deželni uradniki tudi med uradnimi urami vidijo na cesti, ali lomu v okom priti pač ni mogoče, kajti deželni uradi so v vodili dotiki s c. kr. državnimi , in dež uradnikom je treba dun ua dan korakati i/, deželnega grada v državne in privatno zavode. Pač bi bilo potrebno, du In g. popisnik tudi drugo urade in njih oaobjo pustil „revue" pasirati njegovo pero, ter klasificiral njihovo poslovanje, našel bi pač uinogo več pi škavega nego pri dež. uradih. Svojim zolističnim razpravam pu ljuhlj. dopisun krono postavi na glavo /. absurdno trditvijo, da je pri vNaeeui deželni m uradu IrelJIna uradnikov preveč. Pač se vidi, da škriblar tiicih bedarij nima prav nobeno avtentično informacije, in niti naj manjšega pojmo , koliko iu kakova poslu imajo deželni uradniki oskrbovati. Vžo (ako so delavne moči pri dež. uradih, akoravno opravilu leto za letom naraščajo, tuko skromno odmerjene, da Jo treba res mnogo truda za točno in natančno oskrbovanje vsakdanjih poslov, in pri tucih odnošajih je naenkrat v paj-čevinasto glavo dopisnikovo mnenje Sinilo, da je deželnih urudnikov preveč. Deželni odbor kot udministriitivna oblast dež. uradov jo po odobrenji velesl. drž. zbora določil število dež. uradnikov pri posameznih uradih, on toraj naj bolje ve, koliko delavnih moči potrebuje, iu tukova dopisnikova reva se drzno naredim velesl. dež. zbora oziroma dež. odbora kritizirati, poprej študijo, iu sedaj število uradnikov, ne vedoč, da jo vho to po slu žbeni prugmatiki in uradni inštiukeiji natančno določeno, ter du He pri razpisu in oddaji Hlužb ostro nu to pozi. V tabor hvojiIi sobralov, gOHpodino dopis oik, pojdi, in videl bodeš, dajih je tam povsod noj manje tretjino odveč. Akoravno ho hc jim dela odvzelo, ter deželnim uradom priklopila, vendar ho njih število ni reduciralo, ampak ostalo jo vho pri starem. V nekterih uradih jih kljuhu temu , da je jako malo posla, kar vho mrgoli, in vidi ho marsikoga vch božji dan pohajkovati, ter h smodlto v ustih muhe loviti. Tudi hi ne bilo napačno, da bi kterikral prišel deželno urade obiskat, mogoče ju, da bi ho tvoja puhla glava napolnila z drugimi pojmi o dež. urodnikih nego jih imaš sedaj. To je tedaj naša replika podlemu obrekovanju Norodovega dopisnika , čč. bralci naj blagovolijo premotriti, kdo je reHnico napisal in kdo laži koval. Mirne ve.Hti lahko pričakujemo razsodbe, ker pisali m poročali hiiio golo istimi. Obskurni 0B0bi dopisnikovi piisousme-Ijujomo citirati latinsko prislovico. Si tacuis-sos etc, Uredništvu „Slovenskega Naroda" pu gorko priporočamo, da naj blagovoli predale svojega lista ohraniti za objektivne in resnične dopise ne pa za ,,pas(|iiillo' , kteri narodno strauko samo naj bolj grdijo. V Ljubljani, 10. oktobia 1878. Več miroljubnih dež. urudnikov. Eksekutivne dražbe. 17. (ditohrii: II. Markovič i/. Vel. (Jornehi, it. Pokol i/. Malih Dol, .'t. Scliroi i/. Dobravico, 11. OhIiiuIi i/, '/.»gorico, I. Likovic i-' Podbiikujn, 1. Jaklič i/. Muljavo, I. Valentin i/, Vidikih Dol, I. Sever i/. Muljavo, Hribar i/. Velikega Gabra, 1. Kijavoc iz Vičiiijogore, I. Zaplata i« 1'okojnieo, v»i v Zntičini. I. lVlrič i/, 1'odgoriiv, .'I. Klan-finr i/. Vrha, oba v Lašičah. .'(. < ulc. i/, Lom v Idriji. IH. oktobra: 2. Mak iz ItuČ.a, 2. I ukan iz Sinnrco, oba v Kamniku. I. 1'oljfmk i/. Slapa, II. 'front iz Podrago, oba v Vipavi. 2. Prugul iz Unija, 2. Vovn iz Ljubian, I. Ziijiun i/. IVoroutiki njive, I, 1'",rjaveč i/. Jclciijii, II. SkulVa iz Dra gofikn, vni v Liliji. I. 1'oznik ix Kamni) goric« v Kadoliei. 1. 1'nvleSič it Hre/.ja, (Internimi i/. De« kovo vaui, "lia v LVuninlji. >1. Sloliot* k i/. Simon« vaui v Metliki. I. Slndiolj i/. Siri Move vam v Ložu. Umrli ko: 14. oktobra: Krančiftka Zor, lili. o. 5 I., zu davieo. V boluhuiici od IV. d« .'10. ncploiiilira; Mutoj 1'odlezck, berač lili I., za miftico. Marija I'mi lic, del. fi (I I., za rakom. Miho Lovec, mizar 30 I., za jctiko. Uiuloll' Oblak, gool.o, 3'/, I., za priiiadom. Juliju Kolhič, doki. n. I m., vsled nla boBli. Jane/. Lenarčič, poH. h. 311 I., r.a jctiko Anton 'l'ronll, turnir 32 f, vnlod poškodovanju pri padcu. Marija Jonclič, kiuc.č. o. I I., za božjunljo. Janez Hribar, giiHtač fi,'l 1., vnlotl pljučnice. Jane/. ISenedi k, del. 4 0 I., r.a jelilio. Listnica opravuistva. C. g. M. (.'. vik. v D. Prav poravnano. (!. g. J. K. 1'ruračunito lo na ('etrtloljo; na mcHcee bi bilo pač nepotrebno. ('■ g. A. Kr. župan na S, 1'onluno prejeli. 11vala! g. V. I. luipl. v V. Ponlnno prejeli, primimo pa »o za i-clrllotjo. C. g. A. II. nt. kapi. o (!. 1'onlano prejeli; glldoHtujo do konce ftcptoiiilirii. (!. g. 1'. H. Zupn. v Z. Zudoulujo „čeb. din Mlvu" /.a celo leto; za „Slov." pa do 30/1 18711. <\ g. V. It. kapi. v (''. Plačano do 3(1/!) tek. leta. <-'. g. t'. K. dok. v II. Vne plačano za preteklo in tek. leto. (!. g. J. S vik. v It. Nič. nu dolgu. (!. g. J. It. žlipn. v II. '/,a lok. loto prejeli po 111. h gld. (I. g. A K. kapi. pri N. (!. Za pretekla leta vho prejeli. Za tek. hlo pa Imate fin od I. 1S7f 2,/>l) nn dobrom, na kar »to ziiabili pozabili. C. g. .1. Nep. K. kapi. pri nv. L. Naročnina jo potekla n konccin junija trli. I.