GEOGRAFSKI OBZORNIK negativnimi naboji. Predsodkov ne dedujemo, ampak prido- bimo od drugih, najpogosteje od staršev, vzgo- jiteljev, medijev, širše družbe. Ti so iracional- ni, nimajo opraviti z razumom, zato jih z razumom tudi težko odpravljamo. Začnejo se pojavljati v 4. in 5. razredu osnovne šole, s 15. letom starosti pa mladostnik začne po- snemati vzorce odraslih. Pri odpravljanje predsodkov v šoli ob pouku je pomembno vedeti, da so predsodki nastali iz strahu in negotovosti, globoko so vtisnjeni v človekovo zavest in imajo za vsa- kega posameznika pomembno funkcijo, zato se jih ni lahko otresti; da predsodki določajo sprejemanje, zaznavanje, čustvovanje in obna- šanje, sprejemanje, tako da je ocenjevanje realnosti omejeno in se orientira na merila lastne kulture; da so predsodki iracionalni in zato ne morejo biti odpravljeni z racionalnimi argumenti. Ce želimo spremeniti predsodke, mora biti spremenjen celotni življenjski vzo- rec. Življenje brez predsodkov je življenje brez strahu, je sproščeno. Prisotnost različnih nacionalnosti je vzeto kot dejstvo, to je druž- ba, kjer so vse kulture in jeziki enakovredni. Znebiti se je treba predsodkov in relativizira- ti lastna merila vrednosti ter akceptirati na- čin življenja drugih. Ker je ta proces povezan s prestrukturiranjem osebnosti, je lahko ures- ničljiv le na ravni aktivnega delovanja, obču- tenja. Geografija lahko s preučevanjem dru- gih dežel in okolij veliko prispeva k spozna- vanju ljudi, običajev in njihove kulture. Prav preko pouka geografije lahko dokažemo, da je stvari potrebno gledati tudi z očmi drugih. Pouk moramo naravnati odprto, naj otroke izziva k vprašanjem, naj opozarja na proble- me in fenomene življenjskega okolja, naj omo- goča učencem aktivno doživljanje sveta. Cilj vsega je vplivati na predsodke in jih zmanjšati oziroma odpravljati. Osnova učnega procesa je odprtost za različne kulture iz našega vsakdanja. Že z vstopom v šolsko poslopje je potrebno dobiti vtis naravnanosti šole (stenske slike, karte držav oz. okolij pore- kla učencev, večjezikovna navodila itd., da se domači in tuji otroci skupaj učijo, da njihova jezikovna in kulturna identiteta ne trpi). Če bomo sodelovali drug z drugim, se bomo ob delu spoznavali in probleme glede razumeva- nja zmanjšali na minimum. Prisotnost pred- sodkov v družbi naj učitelj izrabi kot izziv za samospoznavanje in ne kot problem. Prisot- nost učencev iz drugih držav pa je možnost, da preko igre vlog učenci v razredu spoznajo druge države, kulture in obnašanja tamkaj- šnjih ljudi. Projektno zasnovano delo v šoli, ki vključuje tudi srečanja ter izmenjavo učen- cev, delo na istih temah (ekologija), pa prispe- va k razumevanju in vzgoji o skupni odgo- vornosti za naš Edini svet. Geografija ponuja neizmerne možnosti, saj je njen predmet preučevanje življenja ljudi v različnih naravnogeografskih družbenih razmerah in v sodelovanju z ostalimi pred- meti na šoli se ponujajo možnosti za interdi- sciplinaren pristop pri mnogih vsebinah. Medkulturna vzgoja mora prispevati k zavestnemu vodenju obnašanja ljudi. Cilj bo dosežen šele takrat, če bomo pri ljudeh spro- žili nova videnja, spodbude, vprašanja in razmišljanja. 6. ILEŠIČEVI DNEVI Igor Jurinčič Letošnji že 6. Ilešičevi dnevi so v petek. 21. februarja potekali v dvorani Smel- t-a na Dunajski cesti, kjer so udeleženci na- polnili dvorano s 450 sedeži, v soboto, 22. februarja pa na Oddelku za geografijo Filozof- ske fakultete. Oddelek za geografijo je kot organizator letos prvič zagrizel v jabolko in drugi dan Ilešičevih dnevov organiziral delo v različnih pedagoških delavnicah: o interkultur- ni vzgoji, projektni metodi, videu in računal- niku pri pouku geografije. Organizatorju je uspelo pripraviti zbornik pred seminarjem, kar je udeležencem olajšalo spremljanje referatov in omogočilo bolj aktivno vlogo v diskusiji. Uspešno in zanimivo za učitelje je sodelovanje strokovnjakov iz geografiji sorod- nih strok. To je potrdila tudi diskusija, ki se je razvila po nastopih priznanega ekonomista in poznavalca makroekonomskih razmer v Sloveniji dr. Jožeta Mencingerja ter meteoro- logov dr. Lučke Kajfež - Bogatajeve in dr. An- dreja Hočevarja. Prvič je uspelo organizatorju pritegniti tudi geografa iz Evropskih dežel: dr. Volkerja Albrechta iz Bonna. Prvi dan je predstavil znanje osmošolcev v Nemčiji, drugi dan pa računalniški program "Geolab", ki deluje na PC-jih. Primeren je za delo z učen- ci pri spoznavanju zakonitosti v alpski pokra- jini. Učenci lahko sp eminjajo izbrane para- metre: petrografsko po llago, količino padavin, rabo tal . . . in takoj opazujejo posledice v pokrajini na ekranu. Med odmori sc je vrtel video "Kara- vanški predor" z vsebi 10 o geologiji, vodah in prometu. Video lahko naročite pri tajništvu ZGDS. V avli je bila naprodaj široka ponud- ba strokovnih knjig s področja geografije in sorodnih strok, časopisi ZGDS (možna so bila tudi naročila), učbeniki, priročniki, zborniki, karte. Pri predstavniku Ljubljanskega GD so se udeleženci lahko prijavili in dobili informa- cije za ekskurzije. Pri istem društvu so lahko naročili tudi zbirko ali posamezne diapozitive iz različnih pokrajin Slovenije, ki so zelo upo- rabni pri pouku predmetov "Geografija Slove- nije" in "Domača pokrajina". Delavnica "Ričunalnik pri pouku geografije" je opozorila, da imajo učitelji tak- šnega znanja premalo n ga želijo pridobiti na dodatnih seminarjih, ki bodo namenjeni iz- ključno tej vsebini. 34 GEOGRAFSKI OBZORNIK Ker je bilo udeležencev pri posamez- nih delavnicah preveč za uspešno delo, velja naslednje leto razmisliti, kako organizirati delavnice z isto vsebino v več skupinah, da bo delo potekalo bolj učinkovito in aktivno. TURIZEM NA PODEŽELJU V EVROPI IN PRI NAS Marija Majda Dekleva Turizmu na podeželju in še posebej eni od njegovih oblik, kmečkemu turizmu, povsod po Evropi posvečajo veliko pozornosti, zlasti v alpskih deželah se je le-ta v zadnjih desetletjih močno razmahnil. Kaj še manjka pri nas? Kakšne so naše primerjalne možnos- ti? Kam naj usmerimo svoje napore? Ali morda na razvoj turizma v ruralnih območjih ne gledamo preveč sektorsko? Na ta vprašanja smo poskusili odgo- voriti na okrogli mizi, ki smo jo ob obisku enega vodilnih evropskih strokovnjakov za področje proučevanja in načrtovanja razvoja na podeželju prof A. S. Travisa z Univerze v Birminghamu dne 24.3.992 pripravili na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije. Izvedena je bila v ožjem krogu strokovnjakov iz različnih inštitucij. Prišlo je do izraza pre- pričanje, da turizma ne moremo obravnavati le kot posamično gospodarsko panogo, temveč kot eno od sestavin kulturnega in gospodar- skega razvoja podeželja. Pri nadaljnjem razvoju turizma na podeželju najbrž ne gre le za to, da bi se bistveno povečale zmogljivosti turistične po- nudbe, ampak tudi za organizacijsko in sveto- valno mrežo, ki bi s svojo dejavnostjo preseg- la ožje pojmovanje kmečkega oziroma podežel- skega turizma. V praksi moramo stremeti za tem, da posameznim podeželskim območjem omogočimo izkoriščati potenciale na čim ustre- znejši način, s tem da ohranjajo svoje značil- nosti in kvalitete. Pri tem je nujna odprtost navzven, izmenjava in dopolnjevanje z drugi- mi območji. Tu je turistična dejavnost lahko zelo pomembna. Takšen pristop je pogoj za dolgoročno uspešen razvoj posameznih gospo- darskih panog, tudi turistične. Vprašanje je, ali je res nujno, da pri vseh vidikih našega razvoja poskušamo po- navljati korake, ki so jih v prejšnjih desetlet- jih napravile druge bolj razvite zahodnoevrop- ske dežele, ali pa bi bilo morda bolje v naš prid obrniti nekatere od stvari, v katerih v razvoju zaostajamo. Tujih modelov razvoja turizma na podeželju ne gre v celoti povze- mati, saj so razmere pri nas drugačne in posebne. Namesto da bi poskušali dohajati Zahod le v modernizaciji velikopoteznega kmetijstva, bi bilo morda v naših razmerah marsikje boljše razvijati ekološko neoporečno kmetijstvo in v tem smislu tudi nove oblike turizma na podeželju. Posebej v hribovitih krajih, ki ne omogočajo mehaniziranega kme- tovanja, kjer so kmetije manjše, je pomembno dopolnjevanje različnih dejavnosti na kmetiji. Profesor Travis, ki proučuje problema- tiko razvoja turizma na podeželju v srednje- evropskih državah, tudi v bivših socialistič- nih, meni, da naša primerjalna prednost (po- leg naravnih in kulturnih privlačnosti) ni le v odlični geografski legi Slovenije, ampak tudi v dobrem izhodiščnem položaju glede na dose- ženo stopnjo razvoja in v izredni "prefinje- nosti" pokrajine. Po njegovih opažanjih pa se vse preveč posvečamo oblikovanju "turističnih proizvodov", za katere potem iščemo trg, in meni, da je bolje prej proučiti povpraševanje in potem iskati kaj lahko ponudimo. Problem je, da nimamo izdelane strategije razvoja turi- zma v Sloveniji, ki je pa seveda odvisna od koncepta razvoja celotnega slovenskega gospo- darstva, od perspektiv naše države sploh in razvojnih ciljev. Strategija promocije turizma, ki je že narejena, je le del celotne zasnove razvoja turizma. Pomembno je posvetiti več pozornosti seznanjanju s pokrajino in njenimi tradicijami, saj turist pri odločanju o tem, kam bo šel na dopust, najprej izbere pokraji- no in šele potem išče hotel in druge storitve. Do izraza so prišla naslednja ključna vprašanja: • Kakšno naj bo pravo razmerje med moder- nim mehaniziranim kmetijstvom in drugimi proizvodnimi usmeritvami oziroma dejavnost- mi na podeželju? • Kako bo Slovenija za turizem izkoristila evropske prometne tokove, ki jo prečkajo ali zaobidejo? Slovenija bi morala izkoristiti svojo tranzitno lego še posebej zato, ker v Evropi narašča po obsegu krajše, nekajdnevno biva- nje v turističnem kraju. • Kje so meje, koliko turizma lahko posamez- ni slovenski turistični kraji sprejmejo, da se ohranja naravno in sociokulturno ravnovesje? Zavedati se moramo, da bo turistično povpra- ševanje v srednji Evropi, posebej še v Alpah, močno naraščalo. Zlasti na Daljnem vzhodu se interes za te kraje naglo veča. • Vprašanje kulturnega poslanstva oziroma občutka "poklicanosti" prebivalcev posameznih pokrajin za razvoj kraja, v katerem živijo. V turizmu naj ne bi nudili le uslug, ampak tudi svojo tradicijo, identiteto in razgledanost. Seveda se moramo tega najprej zavedati. • Kako doseči enega ključnih ciljev razvoja turizma, da bo postal sestavni del identitete neke pokrajine in jo b:> še oplemenitil, ne pa, da zaradi turizma ta pokrajina svojo identite- to zgubi? PREDMETNA SKUPINA ZA GEOGRAFIJO Karmen Cunder Informacije o delu predmetne skupine. Če- prav večina učiteljev že pozna delo Zavoda republike Slovenije za šolstvo in šport in v njegovem okviru delujočo predmetno skupino za geografijo, jo bom poskusila ponovno pred- staviti. Predstavitev je namenjena tistim, ki našega dela še ne poznajo, in tistim, ki bi radi sodelovali z nami. Predmetna skupina (v 35