GLASILO KOLEKTIVA DECEMBER 1956 CENA DIN 10 — ST. 12 — V ob irsiooem Mrzli veter piha okoli voglov naših domov. Na od Plodnega leta izmučeno zemljo je padel sneg. Zima je. Leto gre h kraju, da da prostor novemu. To je tok življenja. In vsakokrat, ko pridemo do 6 l°oke, ko razigranih obrazov pričakujemo Novo leto, zel' 611046 spomin'iamo starega. Morda niti ni bilo tako ■ o slabo, čeprav si ob vsakem novem drug drugemu Z! ** navade voščimo srečnejše. dvanajsti mesec leta 1956 gre h kraju. Dnevi so lllj ®teti in vedno nestrpneje pričakujemo novega, ttragi bralci, dragi sodelavci v INDUPLATI. Naš list Vam je v tem iztekajočem se letu bil cr tovariš. Obveščal Vas je o vsem mogočem, če-()^av morda ni v celoti ustrezal Vaši želji, Vašemu Usu- Obljubljamo, da bomo že v prihodnji številki lsal> o vsem onem, kar boste izjavili, da želite čitati. o S kratkim pregledom si pa še enkrat oglejmo, 'em vse smo pisali v V. letniku našega glasila: ^UARJA: O letni partijski konferenci v Radomljah, 0 samoupravljanju in o nalogah delavskih svetov, 0 občnem zboru sindikalne podružnice, o poškodbah pri delu v tekstilni industriji, o kontroli delovnih procesov pri oplemenjevanju in o dopisni-pp ^vu v na§ Konoplan. ttRUARJA: Pregled političnih dogodkov, s seje upravnega odbora IPI, o proizvodnji našega podjetja v preteklem letu, o delu TVD Partizan Jarše in 0 mladinskem aktivu v IPI, o nesrečah in o vprašanju premij za december. RCA: O delavskem svetu, o odnosih med terensko m tovarniško organizacijo ZKS, o strokovni vzgoji delavcev, o naši filmski tiskarni, še o vprašanju Premij za december in o DITIS-ovem občnem zboru. Al>RlLA: Pozdrav 1. maju, o nagradi 10 000,— din, o odgovornosti člana UO, o sklepu sindikalnega ak-'va, o delu in varnosti, o vprašanju prevoza z našim avtobusom, o življenju v TVD Partizan Jarše. MAJA: O volitvah novega delavskega sveta, o bilanci IPI, o spevoigri »Študentje smo« in o žabjclovcih. JUNIJA: Intervju z direktorjem IPI in s predsedniki DS in IPI, o zapiskih s seje UO, o prepovedi nočnega dela za žene, reportažo iz Gortine D’Ampezo, poročilo uredništva Konoplana in o športnih igrah na čast rojstnega dne maršala TITA. JULIJA: Intervju s predsednikom UO IPI in sindikalnega izvršnega odbora v IPI, o razvitju prapora TVD Partizana Jarše, o delu DS in UO, o izletu mladine in o požarno varnostni službi, tudi o vprašanju za in proti avtobusu smo razpravljali. AVGUSTA: O delu izvršnega odbora sindikalne podružnice, o strokovnih izpitih, o varnostnih merah in o zdravstvenih izkaznicah ter objavili spored VI. S TIPI-ja. V prilogi smo seznanili naše de- lavce in nameščenec o tehnološkem proeesu v naši tovarni in o predvideni rekonstrukciji. SEPTEMBRA: O delu organizacije ZK v podjetju, o trgovini, o naših uspehih v prvem polletju, o predlogu za deljen letni odmor, o redukciji delovne sile, o taboru v Selcah in o poteku VI. STIPI-ja. OKTOBRA: O stoletnici prvega sintetičnega barvila, o mnenju glede nove tarifne politike, o zagrebškem velesejmu, o nepravičnem grajanju tabornic v našem listu, o šahovski olimpijadi in o naših odboj-kaših. NOVEMBRA: O 29. novembru, o partijski konferenci, o epidemiji meningitisa, o tečaju PIV, o barvah, ki vam pristajajo in o umrlem članu našega kolektiva Rifelj Tomažu. POANTA — Upravni odbor INDUPLATI Jarše, je na svoji redni seji 19. novembra razpravljal v prisotnosti obrate vodi j in vodij oddelkov o kvaliteti. Uvodoma je tov. direktor Marinc poročal o rezultatih svojega krajšega službenega potovanja v nekatere kraje Vojvodine. Iz njegovih izvajanj se vidi, da je vprašanje kvalitete danes enakovredno vprašanje pri ukrepih za dvig življenjske ravni. Izdelki INDUPLATI so pojem kvalitete. Ta renome ne smemo izgubiti ampak ga zadržati in razširiti na sleherni artikel, ki zapušča naše podjetje. S tem v zvezi je treba ukreniti vse, da se ta težnja uresniči. Posamezni obratovodje so nato obravnavali problematiko svojih oddelkov in kot zaključek lahko DECEMBER: Vsebino te številke imate pred seboj. Vse leto smo objavljali tehnične podatke o doseženih uspehih v podjetju, objavljali smo spored filmov kina Induplati ter se včasih oglasili s "Špelco«. Vsi ti uspehi so delo uredniškega odbora Kono-plana, katerega članom se za njihov trud s tem zahvaljujem ter nje in vse ostale dopisnike pozivam k še intenzivnejšemu delu za boljši uspeh in izgled našega lista. Zaključno želimo tudi mi člani uredniškega odbora vsem članom kolektiva Induplati ter vsem zunanjim bralcem našega lista SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1957. Urednik KVALITETA rečemo eno. Treba je voditi kontrolo nad surovinami, medfazno kvaliteto in oplemenjevanjem. Končno je treba produkcijo prilagoditi potrebam trga in to v soglasju s prodajnim oddelkom — tu. Debata je bila nadvse zanimiva, saj je osvetlila marsikateri problem, ki je sedaj s sprejetimi sklepi razčiščen. Koristnost takih in podobnih sestankov, predvsem pa direktnih kontaktov s trgovsko mrežo samo pozdravljamo in želimo, da bi jih bilo čim več ali pa vsaj kvartalno enkrat. V nadaljevanju je UO razpravljal o tekočih stvareh ter pripravil nekaj predlogov, katere je predložil delavskemu svetu. O-r 6. Zasedanje delavskega sveta ,Induplati4 Na dnevnem redu je bilo obravnavano finančno stanje, vprašanje discipline, delitev dobička in razna tekoča vprašanja Tov. Kunc Božo, predsednik delavskega sveta INDUPLATI je predložil na zasedanju v ponedeljek 19. novembra 1956 gornji dnevni red. Kot prvi je poročal finančni vodja tov. dr. Jerovec Franc. Analiziral Zasedanje delavskega sveta Induplati je finančno stanje ter posebej poročal o ustvarjenih : fondih in koriščenju teh fondov ter se perspektivno j dotaknil finančnega vprašanja do kraja tega leta. Kot drugo točko je predsednik DS predlagal po- j trditev predlagane uvedbe označenega delovnega časa j za vse delavce in nameščence. Krajša debata se je i razvila pri vprašanju vodilnih uslužbencev podjetja, ; vendar je bil sprejet sklep, da velja novi ukrep za vse, i torej tudi za vodilne uslužbence. Po prikazanem finančnem stanju je izločena vsota l denarja, ki je po uredbi označen kot dobiček, dana ; delavskemu svetu na razpolago, to se pravi, da lahko j delavski svet sprejme sklep, da se ta denar razdeli; DS je soglasno sprejel sklep, da se dobiček razdeli ^ med člane kolektiva, ki so bili 29. novembra 1956 vsaj 6 mesecev v podjetju zaposleni. Dobiček se razdeli do sobote 24. novembra. Pri 4. točki dnevnega reda je tov. predsednik DS s člani istega obravnaval razna vprašanja kot so to i premije oziroma pridnostne nagrade, novoletno jelko, dotacijo sindikalni podružnici in social, zavarovanju . v Domžalah za protituberkulozni dispanzer, stanovanj' ' sko vprašanje ter vprašanje službenih oblek za vratarje. Nadalje je tov. sekretar Panjan Franc predlagal, da se povabi štipendiste podjetja v Jarše, da se seznani ' z njimi kolektiv in da bodo sami spoznali podjetje, katero jih štipendira. Vsi predlogi so bili sprejeti. O-r Izvršni odbor sindikalne podružnice v podjetju želi vsem svojim članom prav srečno novo leto 1951 O&Zfiti zfrac sindikata {c paznik koitktiva (Posebno poročilo za K on opla n) V sindikalni dvorani je preko 100 navzočih, od tega 83 elegatov volilo nov izvršni odbor sindikalne podružnice. Predmet razpravljanja: produkcija, delovni pogoji, tarifna politika in standard „ V prijetno ogreti dvorani se je pričel ob 14. uri min. dne 17. novembra 1956 občni zbor sindikalne Podružnice v INDUPLATI Jarše. Otvoril in uvodoma pozdravil navzoče je v imenu dosedanjega sindikalnega izvršnega odbora tov. Dra-!Cek Kristijan. Imenoma je pozdravil tov. Jeniča in Kx^iča od republiškega odbora in tov. Hvastja od občinskega sindikalnega sveta. V nadaljevanju je predlagal dnevni red, ki je bil ^ celoti sprejet in izvajan po delovnem predsedstvu, kateremu je načeloval tov. Jeraj Franc, obratovodja tkalnice. .. Po izvolitvi volilne komisije, verifikacijske komi-Sl'lf !n komisije za sestavo sklepov se je delovni predsednik povrnil k prvi točki: poročilo predsednika Podružnice. Poročilo je podal tov. Drašček ter iz istega posnemamo glavna izvajanja. Kolektiv Induplati šteje 1044 zaposlenih, od katerih jih pa je včlanjenih v stanovsko organizacijo samo 951 ali 91 %. Člani so razdeljeni ^ 3 Pododbore in ti zopet na 40 grup. Po izvedenem aem je bil v letu 1956 najboljši pododbor tkalnice. Izvršni odbor je štel 9 članov, kateri so vodili organizacijo in se sestali 9-krat na rednih sejah in 3~krat na izrednih sejah. Izvršni odbor je sodeloval K'°t zastopnik svojih članov pri vprašanjih tarifne Politike, pri urejanju odnosov med upravo in podruž-, 1Co ter pri izobraževanju svojih članov in to na stro-°vnem in politično ekonomskem polju. Izvršni odbor je nadalje čvrsto zastopal stališče Proti odpustu delavcev iz kolektiva ter še v podobnih Prašanjih zastopal interese delavcev. Iz poročila tov. Dra-ščka je razvidno, da izvršni “Obor ni vedno naletel na najboljše razumevanje pri Pravi podjetja, nadalje je imel dokaj malo moralne Podpore od organizacije ZK v podjetju. odbor je stalno sodeloval pri ukrepih za delovnih pogojev in pri zaščiti dela. Nerazumljivo je, zakaj se tako malo dela na ure-vltv,i kopalnic, garderob in namestitvi ogrevalnih teles garderobah in delovnih mestih. j Sindikat je dal vso moralno podporo za najboljšo ved bo piv tečajev ter odločilno doprinesel k uspehu i ■'akciji za oddajo krvi. Pri tej akciji je prejel ko-ktiv pohvalo. Telesno vzgojno delo je bilo kot vedno poverjeno v d Partizanu Jarše, kateri je imel tudi v tem letu n°go uspeha pri svojem delu. v Pevski zbor je precejkrat nastopil v polno zado-°l.lstvo vseh ter gre glavna zasluga za ta uspeh vodji Pevskega zbora. “Št ^>ratn®ka skupina se je uveljavila s spevoigro 'udentje smo«, katero so celo ponavljali. 0, Knjižnica, ki posluje v sklopu podružnice, šteje Ssnl-L1 knjig. Tekom leta je bilo nabavljeno za Dn i "— din 68 kom. novih knjig. Knjižnice se je služevalo 175 čitateljev, ki so si izposodili 440 knjig, v p-^^Priprave članov našega kolektiva na volitve odh s.° kile izvedene z naj večjim uspehom. Izvršni gled°r *ma samo pomisleke pri sestavi DS, kjer je de na odstotek zaposlenih premalo žena. jar.^'adina je delovala v vrstah TVD Partizana grp Premalo podpore je sindikat nudil organizatorjem vMa, kar je treba v bodoče popraviti. Dnid. r' Proizvodnji lahko opazimo, da bo težko kaj v a Preseči letni plan in to zaradi izpada produkcije Prvem tromesečju letošnjega leta. Stanje se poprav- , Izvršni Zboljšanje Ija in je kumulativno doseženo v prvih 10 mesecih 84,4 % letnega plana. Povprečni zaslužek v našem podjetju zaposlenega delavca je 9000.— din. Kino, ki je last sindikalne podružnice, posluje kot samostojna ustanova. V 10 mesecih letošnjega leta je bilo v podjetju 897 nezgod in bolezni, za- kar je bilo izplačano 635 000 din iz podjetja -in 1605 152.— din iz fonda-social, zavarovanja. Pravih nezgod v podjetju je bilo 133, od tega 91 težjih in 42 lažjih. Sindikalna podružnica je organizirala v času letnega dopusta taborjenje v Selcah pri Crikvenici. Vsi taborniki so se pohvalno izrazili o taborjenju. V zaključnih besedah je predsednik starega izvršnega odbora rekel, da v tem poročilu ni bilo posebnih pohv-al niti graj, ampak prikaz dejanskega stanja, kakršno je. Prisotni so nagradili njegovo poročilo z dolgotrajnim ploskanjem. O samopomoči je spregovoril tov. Rojc Edi. Dejal je, da je od začetnega stanja 200 000.— din narasel saldo na 817 222.— din. V tem letu je bilo prometa pri samopomoči za 3 554 212.— din oziroma, da je samopomoč podelila pomoč 350 prosilcem s povprečno vsoto 10 000.— din. Denar je vedno med ljudmi. Med prosilci se prioritetno obravnava in podeljuje pomoč, če le ti navajajo za vzrok prošnje nesrečo ali smrtni primer. Poročilo o kinu je podal tov. Zornada. Kino Induplati Jarše je predvajal letos 78 filmov v 216 predstavah. Vse te predstave je gledalo 42 712 obiskovalcev. Izdatki in dohodki se krijejo. Blagajniške posle izvršnega odbora sindikalne podružnice je vodila tov. Jeretina Pepca. Sindikalna blagajna je beležila 746282 din dohodkov in 766113 d m izdatkov. Končni saldo je 51199 din, če gornjim številkam prištejemo saldo 71030 din iz leta 1955. Po teh poročilih je delovni predsednik tov. Jeraj povabil navzoče člane k diskusiji na podana poročila in na problematiko. Tov. Kunc Božo, predsedeni-k DS, se je dotaknil vrste vprašanj, katera izzvenijo negativno, kakor je sam omenil. Tako je menil, da je politični nivo članstva prenizek predvsem v pogledu poznanja gospodarsko ekonomskih predlogov. Podobno negativno stališče so zavzeli posamezniki pri vprašanju nabave novega avtomobila-. Nadalje glede nesporazumov med sindikatom in upravo ter DS. To stanje se je v zadnjem času popravilo. Tudi glede nezgod, ki so letos za 200 % višje kot normalno, se je že mnogo pokrenilo, da pa ljudje sami premalo pazijo oziroma ne uporabljajo zaščitna sredstva, je njihova krivda. Zaradi garderob in higienskih kotičkov za žene pa je treba delo izvršiti plansko, ker smo stara tovarna in na ‘tem se že dela, je izjavil tov. Kunc. V diskusijo so posegli še nekateri drugi diskutanti, in vsi so se -strinjali z glavnimi težnjami prejšnjih disikutantov, poudarjali pa so nujno rešitev glede zgraditve nove kotlarne, ker je sedanja v tako slabem stanju, da lahko trenutno popolnoma odpove. Sprejet je bil sklep, da se priporoči prioritetno obravnavanje tega vprašanja pred vsemi ostalimi, ker je kotlarna za nas vse v INDUPLATI zaposlene življenjske važnosti. Posebno zanimivo je bilo izvajanje tov. Jeniča, tajnika republiškega odbora sindikatov, ki j-e povedal nekaj svojih mnenj o tarifni politiki in življenjski ravni našega delovnega ljudstva. Zbor je pozdravil nadalje tov. Hvastja, tajnik občinskega sveta sindikata iz Domžal, ter v glavnem ponovil s podobnimi primeri prejšnja izvajanja in mnenja. Kot glavno je rekel, da je sindikat v podjetju vez med naj višjim organom, to je delavskim svetom in člani sindikata. Ob 17.20 uri je tov. Zabukovec Lado kot predsednik volilne komisije razglasil rezultate o volitvah. Izvoljeni so bili Rojc Edi (61 glasov), Drašček Kristijan (60), Jeretina Pepca (51), Giovanelli Lovro (47), Nusberger Oskar (42), Cesnik Jože (38), Šimenc Vida (27), Škarja Marija in Hren Vida (37). V nadzorni odbor so bili izvoljeni Panjan Franc, Debevec Milena in Rakar Niko. Od 83 navzočih delegatov, ki so oddali svoje glasove, je bito 16 glasov neveljavnih. Kako smo delali v Količinsko je bil plan izpolnjen sledeče: predilnica.................................84 % tkalnica..................................102.2 % gasilske cevi.............................121.8 % oprti.................................. 9.5 % Po votkih je bil plan izpolnjen z 103.1 %. Izpolnjevanje norm v mesecu oktobru je bito sledeče: predilnica . . . 110.8 % v normi delalo 243 tkalnica .... 106.9 % v normi delalo 328 Za tem je tov. Jeraj prečital sklepe, katere je zbor soglasno sprejel. Tov. Cesnik Jože je na koncu še predložil v odobritev okvirni proračun za prihodnje leto. Proračun je bil sprejet. Občni zbor je delovni predsednik tov. Jeraj zaključil ob 17. uri 40 min. in povabil vse navzoče na prigrizek v menzo. Otmar mesecu oktobru 1956 oplemenilnica . . 114.9 % v normi delalo 63 tiskarna .... 120 % v normi delalo 16 Povprečno doseganje norm je bito 109.5 % in je skupno delalo v normi 650 delavcev. Konec oktobra je bito zaposlenih delavcev in uslužbencev 1023 in 22 vajencev. Zaradi redukcije električne energije je obratovala predilnica v omejenem obsegu in je redukcija vplivala na izvršitev planskih količin preje. Ostali obrati zaradi redukcije niso utrpeli izpada produkcije. Zaradi nezgod smo izgubili tisoč delovnih dni Angela si upravičeno zasluži pokoj Naša statistika o obratnih nezgodah nam je pokazala zelo žalostno sliko o nezgodah v prvih 10 mesecih letošnjega leta. Nezgode so v primerjavi z istim časom v lanskem letu znatno narasle in je število nezgod oziroma število izgubljenih delovnih dni po oddelkih naslednje: Število nezgod Izgubljeni! delovni dnevi Predilnica 24 467 Tkalnica 27 322 Ostali 11 211 Skupno 62 1000 Vsaka nezgoda je zahtevala približno 16 izpadlih delovnih dni, kar dokazuje, da so bile nesreče težjega značaja kot v lanskem letu, ko je odpadlo povprečno 13,3 delovnega dne na eno nezgodo. Vse te številke, kakor tudi analize nezgod (70 % nezgod zaradi neprevidnosti ali nepoznavanja nevarnosti) nam dokazuje, da smo premalo skrbeli za varnost pri delu. Nismo se dovolj zavedali dejstva, da je skrb za varno delo tudi skrb za povečanje produktivnosti dela. Za obratovanje stroja ni dovolj samo primerna surovina ali dobro vzdrževan stroj, potreben je tudi človek, ki stroju streže. Na tega človeka^ na njegovo varnost, pa smo premalo mislili in mu, kar se tiče varnosti, premalo nudili. Število 1060 izgubljenih delovnih dni v desetih mesecih nam mora biti v bodoče stalno pred očmi> kadar bomo obravnavali varnost pri delu in za varno delo ne smemo skopariti s sredstvi. Uporabiti je treba vsako priliko in stalno opozarjati vsakega, da je varnost pri delu pogoj za dobro izvršeno delo. -cL Mladinski aktiv ,Induplati* v letu 1956 Bliža se konec leta in s tem čas, ko podjetja in orsanizacije pregledajo svoje uspehe ali neuspehe v Preteklem obdobju. Z občutkom zadovoljstva sede člove za mizo in PreKleda zapisnike sej in sestankov ter je potem še 0lj zane marsikaj narediti. Mladina še nima čuta odgovornosti do organizacije in niti ne ve, da organiza-l,a $krbi za medsebojno zbližanje mladih ljudi, da se organizacija bori proti birokratskemu odnosu do mla-*nc in njenih potreb v težnji, da bi mladina v polni ri uživala vse pravice, katere ji zagotavlja naša Ocialistična skupnost. Vsa ta dejstva bi morala naša mladina sprejeti na plavanjih, katerih pa žal ni bilo oziroma v kolikor 0 bila, naša mladina zanje ni pokazala potrebnega Zanimanja. Skoraj bi se preveč oddaljil od naslova, ki ima •Pon prikazati delo ali bolje rečeno uspehe v naši Organizaciji v tem letu. Vkljub temu, da v podjetju go 6ln na®a mladinska organizacija ni pokazala mno-0(lgovornosti, je vendarle nekaj mladincev na te- renu gani: Pri prostovoljnih akcijah reševalo čast naše or- zacije. Mnogo osebne sreče in novih delovnih zmag nastopajočem novem letu 1957 želj vsem svojim delavcem in uslužbencem Uprava podjetja CestT»ko se je prostovoljne delovne akcije pri gradnji din C na ®por*no igfišče v Domžalah udeležilo 7 mla-cev. To število sicer ni veliko če namreč primer-v 1110 število 7 s številom 120, kolikor jih je včlanjenih tipb^0 *ovarniško mladinsko organizacijo. Nadalje je he ^ na®'*1 mladincev sodelovalo pri planiranju glav-Ud Ces*c Pri mostu čez Bistrico pri Viru. Skratka, a). .Cz'*i smo sc v večjem ali manjšem številu vseh '•)> katere je organiziral okrajni komite LMS. koliko o prostovoljnih delovnih akcijah, j . zadnjem občnem zboru se je naša mladina iz-Tak a Za orKan*z'ranje izletov v razne kraje Slovenije. Pel -° Sm° Sc na sestanku 8. maja odločili, da se po-vdu.^m° V Bollinj’ kar smo izvcdli junija letos. Na-čc Cn^a za *a *zlct je bilo toliko, da smo se upravi-to(i° ^a**’ ^a n*ti dva avtobusa ne bosta zadostovala, Žcj. ne’ ko smo pričeli iskati poimenski seznam kdo 'na izlct- smo ugotovili, da jih je samo 20, pa še n;„ temi smo našli imena takih, ki v našem podjetju s° zaposleni. HlQ ^*lc Prav pred kratkim smo se odločili, da obiščeta an,nik ter si ogledamo igro »Noč v plamenih«, bi^-t ista pesem. Premalo prijav, zato z izletom ni Te vrstice veljajo prvenstveno onim, ki večno sitnarijo, zakaj mladina ne organizira več izletov. V nadaljevanju bi rad opisal še tale primer: v petek, 23. novembra, smo sklicali mladinski sestanek, na katerem smo želeli predlagati kandidate za novo vodstvo naše mladinske organizacije. Res je, da je bil sestanek sklican šele istega dne, toda tudi to ne opravičuje dejstva, da se je na tem sestanku zbralo le 20 od včlanjenih mladincev in ena sama mladinka. Ko- Vsem članom osnovne organizacije Zveze Komunistov Slovenije in vsem ostalim članom delovnega kolektiva v našem podjetju želimo mnogo sreče in zadovoljstva v loovčm letu 1951 Sekretariat ZKS v podjetju mentar je tu odveč. Pohvalno se lahko izrazim samo o mladincih iz naše ključavničarske organizacije, ki so se odzvali na sestanku 100 %. Obratno pa grajam naše mladinke, predvsem vajenke tkalskega oddelka, ki so po končanem pouku v sindikalni pisarni zapustile podjetje, čeprav je bilo na tabli z velikimi črkami napisano »DANES VSI NA MLADINSKI SESTANEK«. In še naša mladina v tovarniških in terenskih organizacijah. V delavskem svetu INDUPLATI smo zastopani po 4 članih. V upravnem odboru ni mladinca, enako ne v organizaciji ZK. V prosvetnih društvih na terenu je včlanjenih 45 mladincev in mladink, od tega 38 v prosvetna društva SVOBOD. V dopisniškem odboru našega glasila Konoplan je zastopan en mladinec. Zaključno še tole. V tem članku je naša mladinska organizacija prikazana bolj z negativne strani, toda to z namenom, kajti samo tako nam bo v bodoče možno odpraviti napake in neodgovornost posameznikov do mladinske organizacije. NJ Odločili smo se za avtobus iTICEK Nctkane tkanine Pojav novih tkanin, ki se proizvajajo brez statev, z vezanjem snopičev vlaken z lepilom pri visoki temperaturi, je pokazal uspešnost takega procesa. Glavne lastnosti takih tkanin so odpornost proti mečkanju, elastičnost, poroznost, močnejše absorbcijske lastnosti'. Dosedanji poizkusi so pokazali uspeh, in to v tkaninah za obleke; za podloge, bluze, predpasnike, medicinske obleke; serviete, prte, robce itd; za industrijske namene za embalažo, izolacijski material, medicinske povoje in ortopedske bandaže. Glavne surovine za izdelavo teh tkanin so vlakna bombaža, rayona in nylona. Prihranki, doseženi z uporabo pokritih strojev za barvanje Prihranki pri izgubi toplote zaradi izparevanja vode iz odprtih strojev za barvanje se lahko dosežejo na več načinov, in to s preprečitvijo vrenja ali z uporabo občutljivih termoregulatorjev, ki hitro reagirajo na povišanje temperature. Izparevanje vode zavisi od sledečih faktorjev: površine izparevanja, temperaturne razlike med tekočino in zrakom, premikanja tekočine, brzine zraka v bližini in na površini tekočine in še drugih vzrokov, zaradi katerih je pri odprtem sistemu nemogoče kaj prihraniti na toploti. To so malenkosti, ki pa jih ne smemo podcenjevati. Z montiranjem steklenih ali kovinskih pokrovov nad stroji za barvanje že prihranimo 50 % pare. Z uporabo pokritih strojev za barvanje je mogoče vse izgube pare in toplote zmanjšati na najmanjšo mero! Proizvodnost v tekstilni tovarni Od 1946. leta se je proizvodnost v bombažni industriji Anglije povečala za 5 %. V tem času je bilo dano v pogon okrog 25 000 avtomatskih statev. Povečana proizvodnost pa ni nastala zaradi povečane avtomatizacije proizvodnje, temveč je to rezultat večjega investiranja v raziskovalne laboratorije in inštitute, ki se bavijo izključno samo z reševanjem problemov v zvezi z bombažem. Na proizvodnost vpliva: politika vodstva, politika proizvodnje in okvirni plan dotične industrije. Izbrati moramo najboljšo kombinacijo za vsako delovno mesto, seveda moramo pri tem upoštevati zmožnosti človeka in stroja. V angleški industriji pride na 10 milijonov delavcev, ki delajo neposredno na strojih, 5 milijonov delavcev in uslužbencev za vzdrževanje in popravilo strojev ter za upravljanje proizvodnje. Smatra se, da je strukturo upravljanja potrebno zamenjati z zaposlitvijo večjega števila strokovnjakov in specialistov. Zaščita živalskih vlaken pred molji Molji naredijo letno ogromno škode v tekstilni industriji z uničevanjem živalskih vlaken. Poleg moljev obstojata še dve vrsti trdokrilcev, ki napadata keratinska vlakna. To sta: krzneni molj in molj te-piha. Molji se zelo hitro množijo, in sicer iz enega para 500000 letno. Tovarna Bayer v Leverkusenu je uvedla novo sredstvo za prepariranje tkanine, to je Eulan. Vlakna, kemično preparirana, so odporna proti izločkom teh insektov. Ekonomski pomen teh sredstev je ogromen. Imamo jih tri vrste, od katerih je ta najboljši. Ličinke moljev so zelo skrite in vsi dosedanji strupi imajo majhno prodiranje, zato je tudi njih dejstvo omejeno. Zaradi tega je bilo iskano novo sredstvo in tako je prišlo do Eulana. Njegovo dejstvo ie trajno in vlakno postane imuno za molje vrsto let. Namestitev udarnega mehanizma pri tkalskem stroju Ročno nameščenje udarnega mehanizma se dopolnjuje z uporabo inštrumentov. Iz literature je razvidno, da je za stroj najbolj ugoden najmanjši možen udarec. Ta položaj udarnega mehanizma pa je zelo težko določiti. Raziskovanja so pokazala, da pomočniki mojstrov izgubijo 22,38—45,04 % svojega delovnega časa za nameščanje udarnega mehanizma. Izvršena raziskavanja v neki tkalnici so pokazala', da ima 44,5 % statev zelo pojačan udarec. To pa omogoča veliko hitrejše trošenje detajlov, utensilij in energije ter p°" vzroča neenakomeren tek stroja, njegovo zaustavlja' nje in s tem zmanjšuje proizvodnjo. Pri določevanj11 jakosti udarca je nujno, da se oziramo na karakteristike stroja, kot so širina stroja, število obratov, tkanino, ki se izdeluje, način odpiranja zeva in njegova oblika, težo čolnička in njegove dimenzije, način udarca itd. Ivo mr - Naša ambulanta je opremljena tudi z novim rontgenskim aparatom PREMALO delamo po vprašanju varstvene VZGOJE , Visoko število nezgod v letošnjem letu nam na-. uje, da kritično pregledamo naše delo po vprašaju varstvene vzgoje. Iz analize nezgod je razvidno, 3 je največkrat vzrok nesreče nepazljivost, nepre-i cin ost ali pa neznanje oziroma nepoznavanje nevar-osti. Vse to kaže, da delo pri varstveni vzgoji naših . Vavcev v letošnjem letu ni bilo zadostno in da je Ko uprava podjetja kot tudi sindikat temu vpraša-za’1,'t')SVe^^ premalo pozornosti. Ni dovolj, če se stroj ’ oz*roma se nabavijo ustrezna osebna zaščitna edstva; potrebno je ljudi tudi naučiti uporabljati te Čati ne ,naPrave ali zaščitna sredstva in jih prepri-d- da jih uporabljajo vedno in povsod, kjer so zase 1 ,nevarnc£a dela potrebna. Da je temu res tako, nn a „<0 Prepričamo iz primerov ko se je delavka posrečila kljub zaščitenemu stroju. Statistika, ki jo vodi uprava podjetja o nesrečah, sr'td. lahko koristno pomaga pri tej varstveni vzgoji. sr.a. slične podatke, analize in eventualne slike ne-®c J6 treba uporabiti in neposredno po nesreči, po-v eri? težji, v oddelku kjer se je nesreča pripetila, po-_ dati ljudem sam potek nesreče, opozoriti pri tem na k a^duosti, ki so pripeljale do nesreče in jim pri-1 u, Zalb 'kako naj delajo, da v bodoče ne bo nesreče, rati pa jim predočiti tudi škodo. Potrebno je, da poznajo vsi zaposleni, posebno pa ojstri, pravilnik o higiensko tehnični zaščiti pri delu. t dJstri ne odgovarjajo samo za produkcijo, ampak i za varnost ljudi, ki so jim podrejeni. Dober de-SvV®c Ri' tisti, ki veliko naredi, ampak tisti, ki poleg ojega dobro izvršenega dela pazi tudi na svoje ravje in se varuje nezgod. zn ^0v*nca' ki pride na delo v podjetje, je treba se-aniti s pravilnikom HTZ in ga na delovnem mestu, ka delal, opozoriti na nevarna mesta ter mu po-Zati, kako naj dela, da ne bo nesreče. Vprašanje varnosti pri delu je treba stalno pegi arjati in ne samo po kaki večji nesreči sklicati se-u,.nek, potem pa do podobnega primera zopet nič. Kot 'hkovita sredstva varstvene vzgoje so primerna preja Vania 0 varnosti pri delu, krajši seminarji, predvajal^® čnih filmov o varnosti pri delu. Tudi naš . n°Plan naj ne bo nikoli brez članka, ki bi opozar-lr h^udi na varnost pri delu. Skratka, uporabiti je eba vsa sredstva, ki so na razpolago za učinkovito i.jPPagando tako, da bodo ljudje stalno slišali, videli ^62^tali, kako naj delajo in kako naj se varujejo -c L- Si*<>RTNA DEJAVNOST TVD »PARTIZANA« JARŠE V LETU 1956 dru.šf° V za,^etku letošnje poslovne dobe si je naše dc;a Vo zadalo precej obširne naloge glede na športno loti 1°s*’ vendar teh nalog nismo mogli izvesti v ce-kak§n1Z °kiektivnih in subjektivnih razlogov. Brez Mezn 6ga Posebnega razglabljanja si oglejmo posa-e veje športa in takoj si bomo na jasnem. Slavnostni govor tov. Berganta ob priliki razvitja prapora Če začnemo pri odbojki in pregledamo delo naših odbojkašev, bomo videli rezultate, ki niso preveč zavidljivi. Odbojkaši so takoj spomladi kar krepko zagrabili za delo in si dokaj lepo uredili igrišče, ko pa je bilo to do neke meje narejeno, je ostalo prazno skoraj skozi vse leto, razen nekaterih manj pomembnih srečanj s sosednjimi društvi. Treningi so bili sicer napovedani, prišel je tudi referent z žogo, ostalih pa ni in ni bilo od nobene strani, čeprav je v naši tovarni precej mladine, ki bi se lahko izživljala v športu in še prav posebno v odbojki. Toda vsi klici in vabila so bili zaman, naša mladina se izživlja le v svojem »športu«. Torej z nekaj besedami povedano, v letošnjem letu smo ostali brez pravega moštva odbojke — ker tistega na brzino sestavljenega moštva ne smatramo kot moštvo — in zastonj se vprašujemo, kje tičijo vzroki za neuspeh. Poglejmo naprej — namizni tenis — slika je sledeča: nekaj srečanj s sosednimi društvi, medsebojni turnir in mrtvilo, treningov nobenih, delo kampanjsko in nesistematično! Vzrok? Lahka atletika. Stezo na našem igrišču je prerasla trava. Pred tradicionalnim STIPI-jem so jo zvesti člani »Partizana« očistili. VI. STIPI se je pričel, vendar ni dosegel tistih rezultatov, ki smo jih pričakovali. Člani so bili dobri, o članicah pa ne moremo govoriti, ker jih praktično sploh ni bilo. Tudi tovarniške mladine ni bilo, ker njih nikdar nikjer ni, razen takrat, kadar odbor mladinske organizacije priredi izlet, potem pa mladine ni več, ostane le še srednja sta- rina, ki je povsod zraven in jim moramo biti zato hvaležni, ker se tako zvesto držijo tradicije STIPI-ja. Žalostno je dejstvo, da pri letošnjem organiziranju STIPI-ja ni sodelovala nobena množična organizacija iz tovarne, čeprav je STIPI le tovarniškega značaja in ima tudi le ta namen, vsaj enkrat na leto razgibati mlade ljudi v tovarni, da bi s primerno propagando pomnožila vrste tekmovalcev, da bi pomerili svoje mlade moči na našem dokaj čedno urejenem zelenem polju za tovarno. Torej mlačnost pri enih, mlačnost pri drugih in tako gre počasi vsa stvar rakovo pot, namesto da bi se dvigala in razvijala. Zvesti tradicijam so ostali le tisti stalni člani kolektiva in Partizana, ki vedno povsod sodelujejo, čeprav tudi njim ne preostaja časa. Zato lahko trdim, da je bila organizacija skoraj brezhibna in da je letošnji STIPI dobro potekal. Omeniti moramo tudi to, da so sodelovali v Upravni odbor TVD »PARTIZAN« JARŠE želi vsem svojim članom srečno in uspeha polno NOVO LETO 1957 STIPI-ju tudi mladinci in mladinke našega društva, ki so dosegli letos že lepe rezultate, in upam, da v bodoče nanje lahko računamo. Kaj pa ostalo športno delo, ali ga je sploh še kaj bilo, malenkost, smučarji so se smučali po Mali planini in tudi malo tekmovali med seboj. Izvedeno je bilo tudi tekmovanje s Svilanitom, toda že v zgodnji pomladi, tako da zaradi pomanjkanja snega tekmovanja nismo izvedli do konca, ker so že naši tekači na tekmovanju smučali več po blatu kot po snegu. Nekaj je tu vzrok muhasta zima, nekaj to ali ono. Glavni vzrok vseh neuspehov je nesistematsko delo in pa nezainteresiranost članov do športne vzgoje, ker pač mnogi trde, češ da ta ni dobičkonosna. Ko že na kratko pregledujemo delo našega Partizana, poglejmo še na drugo, glavno stran naše dejavnosti — telovadbo. Delo naših mladih vrst je skozi vse leto redno in tudi plodno, saj so uspehi lepi in ne majhni, lahko smo ponosni nanje, saj so nas stali nemalo truda in napora. Izvedba letnega nastopa in razvitje društvenega prapora, je bil naš letošnji največji uspeh, saj lahko trdimo, da je bilo to za Jarše nekaj povsem novega. Naši mladi telovadci, na katerih tudi naše društvo gradi svojo bodočnost, so pokazali precej spretnosti in telesne izvežbanosli. Poleg našega nastopa so sodelovali tudi pri nastopih sosednjih društev, na okrajnem zletu in na raznih tekmovanjih v telovadbi ter dosegli povsod za naše društvo lepe uspehe. Torej brez pomislekov lahko trdimo, da je bilo naše delo v tej smeri plodno, za kar gre največja zahvala našim vodnicam in vodnikom, ki so s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom dosegli takšen nivo telesne vzgoje pri nas. To naj bi bil kratek pregled našega dela v telesni vzgoji, brez suhoparnih številk in statističnih podatkov. V prihodnjem letu pa začnimo zgodaj s sistematskim delom, če hočemo, da bo naše delo plodno in da bomo ob koncu leta dosegli zaželene uspehe. Srečo dt>(k pride kadar pride. Mreža za odbojko še tudi visi, sem jih pobarala d^še »odbojkaše«, pa pravijo, da je to tradicionalno iško vsako leto. Na spomlad jo bodo sneli, ko jo bo hioral sedlar zakrpati, sem si mislila in hitro utihnila. štipendiste povabimo v podjetje, jih bomo vsaj Gnkrat videli, je izglasoval DS na svoji zadnji seji. Ni naPačna misel, sem rekla ter pripomnila, da je bolje, da že sedaj kakšen odpade, če mu Jarše niso všeč, ne Pa žele potem, ko bodo doštudirali. To je vse, kar sem nabrala, obljubim pa, da bo že prihodnje leto bolje, ko mi bo M. posodil moped, ki 8a je dobil po sindikalni liniji, in bom hitreje obrala Vse kote. Prosim vas, drage bralce, da mi pri mojem delu dornagate, za kar vam bom od srca hvaležna. . Vsem, katerim se je moj jezik letos zdel preoster Pa vsem onim, katerim sem všeč, pa želim SREČNO NOVO LETO. Vaša Špelca PERSONALNE SPREMEMBE V PRETEKLEM MESECU Na novo so bili sprejeti v podjetje: L tov. Grčar Janez, tehnični risar, pogonski oddelek, 2. tov. Radelj Jožica v pripravljalnico, 3. tov. Oražem Janez, Idjučav. pomoč., v remontno delavnico, 4. tov. Limoni Drago, šofer, v avto garažo. Iz podjetja so izstopili: 1. tov. Zavbi Marija, predica, po odpovedi, 2. tov. Škofič Marija, tkalka, po odpovedi, 3. tov. ing. Negro Viktor. Poročili so se: 1. Žnidar — Cerar Marija, tiskar v filmski tiskarni, 2. tov. Gorjup Marija, delavka v sklad, gotovega blaga, 3. Zore — Maselj Ana, tiskar v filmski tiskarni. Umrli so: 1. tov. Rifelj Tomaž, delavec v predilnici in član delavskega sveta. IZ UREDNIŠTVA V tej številki prilagamo položnico za naše zunanje naročnike za poravnavo naročnine za naše glasilo KONOPLAN ter prosimo vse prizadete, da poravnajo naročnino najkasneje do 10. februarja 1957. Opozarjamo, da bomo ustavili dostavljanje lista vsem onim, ki naročnine do navedenega roka ne bodo poravnali. Uredništvo SPORED FILMOV KINA INDUPLATI 15.—16. dec. 1956: »Lizbonske noči«, francoski film, 19.—21. dec. 1956: »Mladenke iz San Frediana«, italijanski film, 22.—23. dec. 1956: »Tarzanov bes«, ameriški film, 26.—27. dec. 1956: »Močnejši od noči«, nemški film, 30. dec. 1956 do 1. jan. 1957: »Dolina osvete«, ameriški barvni film. 2.— 3. jan. 1957: »Dokler si z menoj«, nemški film, 5.— 6. jan. 1957: »Kogar sonce greje«, ameriški film, 9.—10. jan. 1957: »Na visokem severu«, ameriški barv. film, 12.—13. jan. 1957: »Borba za lastnino«, ameriški barv. film. Uprava kina Uprava kina Induplati želi vsem bralcem Konoplana in vsem obiskovalcem kina SREČNO NOVO LETO 1957 • »DEDEK MRAZ IN SILVESTROVANJE« V NAŠEM PODJETJU Kakor vsako leto, bo tudi letos obiskal naše naj-mlajše Dedek Mraz, da bo z njimi pokramljal in, da jih popelje v kraljestvo vil, palčkov in škratov ter da jih končno tudi obdari. Na žalost pa letos Dedek Mraz ne bo tako bogat, kot je bil dosedanja leta, ker sindikalna podružnica našega podjetja, ki prireja to veselje našim otrokom, ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi. Delavski svet podjetja, na katerega smo se obrnili za pomoč za to prireditev, je na svojem 6. rednem zasedanju, dne 19. XI. 1956, o naši prošnji razpravljal in nam je dotiral samo znesek din 200 000.—, kar bo pa za ca. 500 otrok le malo. Delavski svet je namreč mnenja, da ne moremo in tudi ne smemo več tako »šariti« z denarjem, kakor smo do sedaj, da bi za take prireditve kar tako odšteli milijonske vsote. Tako bo .letos topla in mehka fla-nela odpadla in bosta marsikatera mamica in očka prikrajšana za toplo spalno srajco ali pižamo, ki je pravzaprav namenjena njihovim malčkom. Tako ti slednji te »redukcije« najbrž ne bodo tako občutili, zato jim sindikat za letošnjega Dedka Mraza pripravlja drugo veselje, ki jim bo prav gotovo ostalo bolj v lepem spominu, kot pa flanelca, ki je letos ne bo. Kako pa bo potem Dedek Mraz razveselil svoje malčke? Pa izdajmo že danes to skrivnost. Dedek Mraz bo prišel s svojim spremstvom v sindikalno kino dvorano v soboto, dne 29. decembra, potem ko si bodo otroci že ogledali otročjo kino predstavo, ki bo ob 15. uri. Dan poprej, to je v petek, 28. decembra, pa bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane popoldne predvajalo lutkovno igrico »Hudobni graščak«, kateri se bodo maši malčki nedvomno od srca nasmejali in jim bo gotovo ostala v naj lepšem spominu. Vse mamice že danes vabimo, da svoje malčke pripeljejo k vsem tem prireditvam. Tako torej Dedek Mraz. Kaj pa silvestrovanje? Tudi na to je mislila naša sindikalna podružnica. Ne bi bilo namreč lepo in tudi ne prav, da bi se od nas Staro leto kar po »francosko« poslovilo, še manj pa, da bi Novo leto pričakali doma v postelji. Da ne bo tako, bo priredila naša sind. podružnica v ponedeljek, dne 31. decembra, ob 8. uri zvečer v sin- ' dikalni kino dvorani »Silvestrovanje« pod naslovom j »Z vedrim licem veselo v Novo leto«. Ob zaključku Starega leta se bomo otresli vseh skrbi, ki so nas spremljale skozi vse leto. Obesili jih bomo Staremu letu na rep, naj jih odnese s seboj v pozabo, da se j nikoli več ne povrnejo. Nastop Novega leta bomo pa sprejeli z veseljem j in radostjo v srcu, z željo, da bi nam prineslo mnogo j osebne sreče in novih delovnih zmag na vseh popri-* ščih našega udejstvovanja. Za to našo družabno in tradicionalno prireditev j je izvršni odbor sindikalne podružnice postavil posebni odbor, ki ima nalogo organizirati in pripraviti I vse tako, da se bo vsak, ki bo obiskal to prireditev, I počutil kar najbolje. Za dobro kapljico in dober pri- j grizek bo skrbel mojster Peternelj, ki ima v tem prakso in v katerega vsi zaupamo. Torej na veselo svidenje na Silvestrov večer! JAVNA ZAHVALA Iskreno se tem potom zahvaljujem za darovano cvetje na mrtvaški oder mojega moža RIFELJ TOMAŽA delavskemu svetu in upravi podjetja INDUPLATI ter | izvršnemu odboru sindikalne podružnice v Induplati. i Enako zahvalo izrekam vsem neimenovanim čla- | nom kolektiva Induplati za gmotno podporo ter vsem I onim, ki so spremljali mojega moža na njegovi zadnji J poti. Žalujoča žena in otroci Izdaja v 600 izvodih kolektiv tovarne »Induplati« Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Cicibančki in pianini ! V petek 28. decembra 1956, bo v sind. kino dvorani lutkovna igrica »HUDOBNI GRAŠČAK« v soboto 29. decembra ob 3. uri popoldne bo otročja kino predstava po predsta/i pa vas bo obiskal ID E ID E IK iMl IRAZ S SVOJIM SPREMSTVOM