Celjski tednik CELJE, 8. MAJA 1959 Leto X., šter. 18. LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE .CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PREDAL 16 - TELEFON UREDNIŠTVA 24-2-5, UPRAVE IN OGLAS- NEGA ODDEI.KA 25-2-> - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-665 - IZHAJA OB PETKIH - LETNA NAROČ- NINA 500, POLLETNA 250, ČETRTLETNA 125 din - POSAMEZNA ŠTEVILKA 20 DIN ROKOPISOV NE VRAČAMO Z občinske konference ZKS v Celju Uspešno delo in jasna orientacija NAJVEČ USPEHA SO DOSEGLE ORGANIZACIJE ZK V PODJET- JIH — TERENSKE ORGANIZACIJE ZK BODO MORALE ODPRAVI- TI POMANJKLJIVOSTI — VELIKA ODGOVORNOST KOMUNI- STOV IN OBSEŽNE NALOGE — OKREPITI MNOŽIČNOST, ZAKO- NITOST IN DRUŽBENO KONTROLO — AUNJ RAZPRAV IN VEC AKCIJ — KAKO IZBOLJŠATI PRODUKTIVNOST? — POLITIČNO IN IDEOLOŠKO IZOBRAŽEVANJE: OSNOVA ZA USPEŠNO DELO Pred dnevi je bila v Celju občinska konferenca Zveze komunistov. Poleg številnih delegatov se je konference udeležilo nekaj gostov, med njimi član Izvršnega komiteja CK ZKJ tov. FRANC LESKOSEK- LU- KA, član CK ZKS tov. MITJA RIBIČIČ, sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. FRANC SIMONIC in predsednik OLO Celje tov. Riko JERMAN Poleg obširnega poročila, ki so ga delegati sprejeli že pred konferen- ct, je podal sekretar tov. Cveto Pel- ko izčrpen referat, v katerem je pri- kazal uspehe članov Zveze komuni- stov V celjski občini v zadnjem le- tu, opozoril na pomanjkljivosti ter Hakazal naloge, ki jih bodo morali celjski komunisti v bližnji bodočno- sti reševati. Poročilo in zelo živahna aktual- na razprava, v kateri sta sodelova- la tudi tov. Leskošek in Ribičič, sta dala konferenci tako delavno vzduš- je, kot ga ne pomnimo vrsto let na- zaj. Zato lahko z gotovostjo trdi- mo, da bodo tudi sprejeti sklepi na- šli svoje mesto pri konkretnem delu komunistov v celjski občini. Na območju celjske občine je 81 •snovnih organizacij Zveze komu- »istov, in sicer 38 v podjetjih, 22 na terenu, 14 vaških, 2 v ustanovah ter 5 v šolah. V teh organizacijah j je 2271 članov. Od lani je bilo naj ■ovo sprejetih 493 članov. Od skup-] Bega števila članstva je 28 odstot-j kov žena ter 40 odstotkov delav-i cev. V primerjavi z lanskim letom | se je povečalo število članov-delav-j cev za 4 odstotke. Upoštevajoč dej-j stvo, da je v celjski občini zaposle-; nih okoli 17.000 delavcev ter da je včlanjenih v Zvezo komunistov ko- maj 5,42 odstotka, moramo ugoto- viti, da so osnovne organizacije kljub izboljšanju stanja še vse pré- ñalo storile za sprejem delavcev v Zvezo komunistov. V vaških organizacijah je vključe- nih 284 članov. Delo teh organiza- cij ni najboljše, ker je vanje vklju- čenih premalo kmetovalcev. Za uspešnejše izvajanje socialistične politike v kmetijstvu bodo morale •rganizacije na vasi pospešiti zlasti sprejem mladih zadružnikov v član- stvo Zveze komunistov. Delo organizacij ZK v podjetjih je bilo lani boljše in konkretnejše kot v prejšnjih letih. Komunisti v podjetjih so temeljito razpravljali o vseh gospodarskih in družbeno-poli- ♦ičnih problemih v podjetju. Njihov vpliv pa se je odražal tudi izven podjetja, predvsem pri reševanju družbeno-političnih in gospodarskih problemov komune. Komunisti v podjetjih so se predvsem zalagali za dvig storilnosti in izboljšanje orga- nizacije dela, za pravilno tarifno po- litiko in nagrajevanje in za izbolj- šanje delavskega upravljanja. Vidne uspehe so dosegli komuni- sti v Cinkarni. Pred leti je v tem kolektivu opravljal vse funkcije le •zek krog ljudi. Na dveh lanskih konferencah ZK pa je prišlo do pre- loma s tako prakso. Angažirali so vse članstvo v političnem delu in vključili v organizacijo večje število mlajših delavcev. Na ta način so komunisti v Cinkarni odpravili bi- rokratske metode, zaupanje med de- lavci je poraslo, vse to pa je rodilo pozitivne rezultate, ki so vidni v zadnjem času na vseh področjih v tem kolektivu. Med najboljše in po številu najmočnejše organizacije Tov. Cveto Pelko ZK spada organizacija ZK v Žele- zarni Štore, kjer je tudi družbeno in kolektivno življenje najbolj raz- vito, delavsko upravljanje pa na ze- lo dobri poti. Terenske organizacije so v zad- njem letu dokaj izboljšale delo, vendar ne dosegajo takih uspehov kot organizacije v podjetjih. Vzrok za to je razdrobljenost, kar zavira uspešno vodenje politike na terenu. Zato bo nujna povezava med sekre- tariati, da bi organizacije tako vskladile svoja stališča za enoten nastop pri raznih akcijah. Prav ta- ko bodo morale terenske organiza- cije poživeti stike s komunisti v podjetjih, ki stanujejo na njihovem terenu. Le-ti bi lahko terenskim or- ganizacijam nudili izdatnejšo po- moč pri raznih akcijah na terenu. Splošna hiba terenskih organizacij pa je, da so sestanki največkrat pre- več načelni, večkrat tudi brez skle- pov in konkretnih zadolžitev. Tem negativnim pojavom pa največkrat botruje še prešibka ideološka raz- gledanost posameznih članov, brez- brižnost, pomanjkanje discipline in podcenjevanje nalog. Zato v teh or- ganizacijah dostikrat zavirajo uspešnejše delo brezplodne razpra- ve in reševanje manj važnih, drob- nih problemov, kar je odraz linije najmanjšega odpora. Terenske organizacije se bodo mo- rale sistematično lotiti dela za od- pravo teh pomanjkljiA-osti. Za reše- vanje aktualnih političnih vprašanj, kot so pomoč stanovanjski skupno- sti, množičnim organizacijam in društvom na svojem terenu, se bodo morali od časa do časa sestajati se- kretariati enega terena zaradi enot- nosti aktualnih problemov. Razen tega bo za izboljšanje dela korist- no, da bodo vodstva terenskih or- ganizacij nekaj dni pred sestanki objavila dnevni red sestanka, se- (Nadaljevanje na 2. strani) Seja ljudskega odbora celjske občine NOVE TARIFE ZA VODO, PLIN, ODVOZ SMETI IN KANALSKO PRISTOJBINO — SPREJETI SO BILI ODLOKI O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU TER OBČINSKIH DOKLADAH — SPRE- MEMBE V VODSTVU NEKATERIH GOSTINSKIH PODJETIJ V CELJU V torek dopoldne sta bili najprej ločeni, nato pa skupna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Celju. V osrednji točki dnevnega reda na ločenih zasedanjih so bili predlogi sveta za gradnje in ko- munalne zadeve ter tisti odloki sveta za družbeni plan in finance, po katerih bi si naj ljudski odbor zagotovil nekatere proračunske dohodke. Oba zbora občinskega ljudskega odbora v Celju sta že lani Razprav- ljala o uvedbi novih tarif za neka- tere komunalne usluge, vendar je bil takratni predlog zaradi nekate- rih nejasnosti odložen. Pred krat- kim pa je ljudski odbor celjske ob- čine znova sprejel opozorilo pristoj- nih organov, da naj vendar vskladi tai^fe komunalnih uslug z osnovni- mi predpisi, ki med drugim predvi- devajo, da naj bodo te cene v so- razmerju 1:3, oziroma, da naj go- spodarske organizacije plačujejo za te usluge trikrat višjo tarifo, kakor pa gospodinjstva. Vskladitev teh ta- rif pa je narekovala še druga okol- nost — namreč dejstvo, da so bile doslej veljavne cene za vodo, plin ipi. določene že leta 1952, torej pod povsem drugimi okolnostmi, ob znatno nižjih plačah delavcev in uslužbencev ter nižjih cenah mate- riala. In končno je treba vedeti tu- di to, da je celjska občina zadnja v naši republiki, ki je tako dolgo odlašala z vsklajevanjem teh tarif. Medtem, ko so člani občinskega zbora brez večje razprave sprejeli vse tri odloke, pa so odborniki zbo- ra proizvajalcev zahtevali podrob- nejša pojasnila in vse okolnosti, ki so privedle do o^dlokov in zato do spremembe in povišanja cen neka- terih komunalnih uslug. Tako (Nadaljevanje na 2. strani) Lepa svečanost v Rožni dolini Šmartno v Rožni dolini, je kot privlačen kraj bil v nedeljo prizori- šče lepe svečanosti. Šmartno ni zna- ■o samo po svojih naravnih mikih, ^mveč tudi kot partizanski kraj. Razumljivo je, da v Smartnem delu- je zelo agilna organizacija Zveze borcev NOV. Le-ta je v nedeljo v •ast 40-letnice KPJ in SKOJ prire- dila svečanost, povezano z razvit- jem društvene zastave. Spored prireditev so pripravili do- JJiačini sami. Sodeloval je vaški kvartet, mešani pevski zbor, recita- ^orji in pionirski pevski zbor. Spo- f^d, ki so ga pripravili, je bil pester |П kvalitetno izveden. Svečanosti se j^^ nakljub slabemu vremenu ude- ^^ilo okoli 800 domačinov io go- stov. . Za uspel potek kulturne prireditve imel največ zaslug učitelj tova- ^'■^ Križmanič. Ob svečanosti sami Pa sta govorila domačin tov. Jaka '^j^Rler in pa sekretar občinskega odbora ZB tov. Riko Presinger, ki v teh krajih partizani!. Le-ta je ""azvii tudi novo društveno zastavo. DAN POlviLADI praznik celjskih pionirjev in njih počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ Veličast^ii praznik pomladi celjskih pionirjev, ki bo dne 10. maja na letališču pri Levcu in ki ga je komisija za praznovanje 40. obletnice KPJ pri občinskem komiteju ZKS Celje uvrstila v eno glavnih osrednjih proslav, bo verjetno edinstveno praznovanje v vsej Sloveniji, če ne v vsej državi. To bo močna manifesta- cija naših pionirjev, saj jih bo okrog 5000 na letališču v Levcu ponovno poudarilo, da so res Ti- tovi pionirji. Pokroviteljstvo nad to proslavo je prevzel tov Franc Simonie, sekretar OK ZKS Celje in znan ljubitelj naših pionirjev. Po zamisli Društva prijateljev mladine, ob sodelovanju občinske pionirske komisije se bodo podali pionirji iz svojih šol ta dan po različnih poteh, ki jih bodo mar- kirali taborniki, na letališče. Med potjo se bodo ustavili na vežba- lišču Društva za vzrejo športnih in službenih psov, kjer bodo gle- dali vrline teh štironožnih umet- nikov. Pri mostu čez Savinjo bo- do pionirjem pokazali svojo spret- nost ribiči pri odlovu rib, (tek- movanje celjskih ribičev). Pio- nirji bodo seznanjeni z vrstami rib, ki žive v Savinji, videli^ pa bodo tudi najrazličnejše načine odlova. Na samem letališču jih bo spre- jela godba 2PD France Prešeren, v širokem logu ob jarku, ki ob- kroža letališče, pa bo čakalo pio- nirje veliko presenečenje. Tam bo naša hrabra vojska z vsem svo- jim orožjem: tanki, topovi, mitra- ljezi, puškami, radiocen tralami, poljskimi telefoni. Pripadnik JLA bo pionirjem tolmačil pomen orožja ter način pocsluževanja. Razen tega bo JLA imela tam tudi strelišče, kjer bodo pionirji merili svojo sposobnost pri stre- ljanju z zračno puško. Ob gozdičku ob robu letališča, bo vzorni tabor taborniške orga- nizacije, tam bodo prikazana pio- nirjem vsa dela tabornikov, razen tega pa bodo kuhali tudi čaj in malice, ki jih bodo lahko obisko- valci kupili. Tudi strelska družina bo posta- vila svoje strelišče za zračno puško. Po svečanem delu pro- slave bodo pokazali na letališču svoje znanje jahači konjeniškega kluba, ki povsod dostojno zasto- pajo celjske barve. Priključno pa bo razvil program celjski Aeroklub z vsemi svojimi letali in padalci, pa tudi mladi mode- larji bodo nastopili. Posebno presenečenje bo pri- hod helikopterja iz Ljubljane, s katerim bo prispel zastopnik Re- publiške zveze prijateljev mla- dine in republiške pionirske ko- misije, ki bo prinesel pozdrave celjskim pionirjem. Odred pionirjev III. osnovne šole bo imel na letališču razstavo in prodajo svojih izdelkov (»Pio- nirski sejem«), njihov jazz pa bo razveseljeval tovariše in starše. In ker je dan pomladi, ne sme manjkati Zelenega Jurija. Le-ta bo šel s sprevodom po mestu in pokazal meščanom, da je res za- vladal v deželi in da je pregnal ßtarko Zimo, ki jo bodo nato na letališču zažgali. Zeleni Jurij bo e spremstvom konjenikov, rožic. živali in ptičkov prišel na leta- lišče. Po ogledu vseh razstavljenih stvari in po končanem programu se bo začelo prosto veselje otrok. Tu bodo najrazličnejša tekmo- vanja z žogo. V vrečah, s pernico, v nogometu in rokometu, še hol- la-hop obroči se bodo vrteli mno- žično. Pionirski odredi se bodo pozivali v pnedodredna tekmo- vanja in merili svoje moči med sabo. Tudi za želodčke pionirjev je poskrbelo društvo prijateljev mladine. Na samem letališču bo- do naše pridne žene točile kar iz desetih kotlov malinovec in limo- nado za žejna grla. Za odrasle, ki si bodo tudi množično ogledali ta veliki praznik naših pionirjev, pa bosta poskrbela gostinski podjetji »Koper« in hotel »Pošta«. Da bo očuvano tudi zdravje, bo na letališču kar ves razred go- jenk srednje šole za medicinske sestre, pionirske odrede pa bo- do spremljale na poti do leta- lišča bolničarke občinskega od- bora RK, ki je tudi z obilnim razumevanjem prispeval k ma- lici, ki jo bodo imeli pionirji. Ta velika akcija, ki jo je po- krenilo Društvo prijateljev mla- dine v Celju, dokazuje, da je krmilo postavljeno na pravilno smer, ter da društvo in občinska pionirska komisija, ki jo vodi nadvse agilna tov. Rode Majda, pravilno razume smernice, ki jih je dala Zveza prijateljev mladine pa tudi VII. kongres ZKJ. Vso skrb našemu mlademu rodu, to je naše pravilo. Sto let Rdečega križa Ustanovitelj Rdečega križa Jean Henry Dunant Ker se je ideja Rdečega križa po- rodila v trpljenju vojnih grozot, je tudi današnji RK ostal eden naj- večjih zagovornikov miru. V letošnjem juniju bo poteklo 100 let od strahotne bitke pri Solferinu, kjer so se spopadle francoske, al- žirske in piemontske čete s četami avstroogrske monarhije. Boja se je udeležilo okoli 300.000 ljudi, po kon- čani bitki pa je obležalo na bojišču nad 40.000 mrtvih in težko ranjenih. Naključje je hotelo, da je bil priča bojev pri Solferinu mlad švicarski bankir Jean Henry Dunant. Strašni prizori trpljenja so ga pretresli v dno duše. Zbral je okrog sebe sku- pino prostovoljcev, ki so se trudili lajšati trpljenje ranjenim in umira- jočim. Teh strahotnih dni Dunant ni mogel nikoli pozabiti. Pretreslji- ve prizore vojnih grozot je opisal v knjižici »Spomini na Solferino*, ki si je utrla pot po vsem svetu. Ranjencem je treba pomagati — je bilo njegovo geslo. Po končani vojni se je odpravil na dolgo in po- gumno pot, da poišče pristaše za svojo plemenito misel. Obredel je vse evropske dvore in prepričeval velikaše, da je treba z ranjenci v vojski ravnati človeško, padlim na , bojišču pa ne glede na njihovo na- • rodnost izkazovati dolžno spoštova- i nje. i Dunant je končno dosegel svoj ! namen. Vest človeštva se je zbudi- j la. Po njegovem nenehnem prizade- ; vanju je pet let po solferinskih bo- jih 16 evropskih držav podpisalo Ženevsko konvencijo. Kmalu zatem je večina evropskih držav priznala načelo RK. Predpisi Ženevske kon- vencije so uredili vprašanje, kako je v vojnem času treba ravnati z ranjenimi vojaki in ujetniki — pa tudi vprašanje nevtralnosti in za- ščite zdravnikov, strežnega osebja in ljudi, ki jim je zaupana skrb za jetnike. Težko si je misliti, kako* strahotne bi bile brez te plemenite zamisli Dunanta vse naslednje voj- ne, ki so v Evropi in Ameriki skali- le mir 19. stoletja. Tako pa ima svet v rokah vsaj eno sredstvo za borbo proti posledicam naravnih nezgod — organizacijo, ki pod praporom RK združuje ljudi v veliko bratovščino miru in sloge. Nadaljnji razvoj organizacije RK je v preteklem stoletju potekal pred- vsem v zbiranju materialnih sred- stev, kar mu je omogočilo, da je lahko odpiral lastne sirotišnice ter domove za stare in onemogle. Drža- ve so druga za drugo organizirale društva RK. V dobi med obema voj- nama so naloge RK stalno narašča- le, druga svetovna vojna pa je tudi pred organizacije RK postavila nove naloge. Vsi se še spominjamo težkih po- sledic naše revolucionarne borbe: domovina je bila porušena, domovi zapuščeni, šole požgane, otroci so ostali brez staršev — ves narod je bil v trpljenju težko preizkušan. RK v tem hudem obdobju ni držal kri- žem rok. Organiziral je zbiranje prispevkov in prostovoljne akcije ši- rom naše dežele. Socialno delo in socialna pomoč sta bili v čazu obno- ve domovine glavni nalogi RK, ki Jih je organizacija tudi odlično opravila. Leta 1947 pa je RK že začel tudi z vzgajanjem kadrov, ki naj bi po- magali redni zdravstveni službi pri reševanju zdravstvenih problemov. Težka dediščina preteklosti, ki se je zrcalila v gospodarski in kulturni zaostalosti velikega dela ljudskrh množic, se je očitno kazala tudi v nizkem nivoju zdravstvene kulture in higienskih navad našega naroda. Jugoslovanski RK je kot najbolj množična organizacija prevzel na- logo, da bo v sodelovanju z zdrav- stveno službo in drugimi množični- mi organizacijami postal eden oi nosilcev zdravstvenega prosvetlje- vanja. V nepreglednih vrstah naj- različnejših tečajev, ki so jili orga- nizirale organizacije RK, so se uspo- sabljali ljudje, ki so postali nosilci pravilnega, sodobnega higienskega življenja, vzgajali so se nižji in po- možni kadri za zdravstveno službe, zdravstveni aktivisti na vasi, tovar- niški higieniki, otroške negovalke itd. Na področju socialnoskrbstvene dejavnosti je bilo delo RK'osrede- točeno v glavnem na skrb za otroke padlih borcev, pomoč invalidom in družinam padlih borcev, podpiranje in ustanavljanje letovišč, okrevališč in šolskih kuhinj, na pomoč pri ele- mentarnih nezgodah itd. Jugoslovanski RK je kot množič- na ljudska organizacija oprl svoje delo na načela najvišje humanosti, zato je med svoje najvažnejše na- loge postavil boj za trajni mir v svetu. V tem boju je s svojo ne- nehno dejavnostjo za splošno bla- ginjo človeštva prispeval ogromen delež za ohranitev miru v svetu. Letošnji teden Rdečega križa ima še posebno važen pomen, ker so- vpada s stoletnico nastanka ideje, ki pomeni zasnovo organizacije RK- Sovpada pa tudi s 40-letnico usta- novitve ZKJ in SKOJ. Ti, nad vse važni zgodovinski obletnici bod* organizacije RK počastile s tem, da bodo skušale svoje dejavnosti še bolj razviti in jih poglobiti s pove- čano aktivizacijo svojega članstva. CELJSKI TEDNIK — Stev. 18 — 8. maja 1959 Seja ljudskega odbora celjske občine (Nadaljevanje s 1. strani) so ljudski odborniki sprejeli odlok o določitvi novih tarif za vodo in plin, nadalje odlok o kanalski pri- stojbini in nazadnje odlok o dolo- čitvi novih tarif za odvoz smeti. Glavne značilnosti odloka o dolo- čitvi novih tarif za vodo in plin so: Od 1. junija dalje, ko bodo začeli veljati "vsi omenjeni odloki, bodo gospodinjstva plačevala za kubični meter vode 27 dinarjev (doslej 10 din), šole in ustanove prav tako 27 din (doslej 15 din), obrt in trgovi- na 50 din (doslej 40) in industrija 81 din (doslej 80). Nove cene za kubični meter plina pa so: za gospo- dinjstva 15 din (doslej 10 dinarjev. V vseh ostalih kategorijah so tari- fe ostale nespremenjene, tako za ustanove 15, za gospodarske orga- nizacije 45 din in za ogrevanje po- slovnih prostorov 20 dinarjev za ku- bični meter. V tem odloku pa je zna- čilen drugi člen, ki pravi: Tarifa za vodo se pobira za gospodinjstva po ceni 27 din šele po prekoračitvi osnovne količine na osebo, ki znaša tri kubične metre. Za osnovno koli- čino treh kubičnih metrov se plača 60 dinarjev. — S tem členom je po- stavljena meja med normalno in prekomerno potrošnjo vode, oziroma z njim je spodbujena štednja pora- "be vode. Odlok o kanalski pristojbini med drugim pravi, da se lahko določa enotno in da znaša 10% na ceno porabljene vode. Pobirala pa se bo istočasno z vodarino. Nove tarife za odvoz smeti pa so odvisne od stanovanjske površine. Tako bodo gospodinjstva plačevala za odvoz smeti od vsakega kvadrat- nega metra stanovanjske površine 2 dinarja (poprej 1,50 din), zavodi in ustanove 4 dinarje (doslej 2, ozi- roma 3) ter gospodarske organiza- cije 6 dinarjev (doslej 3). Obrazložitev vseh teh odlokov pa med drugim pravi, da bodo s takim povišanjem, oziroma vskladitvijo cen prišle komunalne organizacije do večjih sredstev, ki jih bodo v prvi vrsti potrošile za ureditev ne- katerih perečih komunalnih proble- mov, zlasti pa še vodovoda. Nič manj zanimiva ni bila raz- prava okoli odlokov o občinskem prometnem davku, nadalje o uvedbi občinske doklade na davčno osnovo dohodnine od kmetijstva ter o uved- bi občinske d«klade na davčno os- novo dohodnine od nekmetijskih do- hodkov. Odlok o občinskem promet- nem davku je zajel dosedanja dva odloka, ki sta uravnavala prometni davek občine. Novosti v novem od- loku se kažejo v povišanju občin- skega prometnega davka od vstop- nine za kino predstave od 5 na 10 odstotkov, nadalje povišanju davka od prejetih plačil za reklame v ki- nematografih na 20%, v povišanju za nekatere storitve, od nakupa in prodaje nepremičnin, od vstopnine in rezervacije za fizkulturne prire- ditve, modne revije in drugih razen strogo kulturnih itd. Odlok nadalje predvideva, da se 50% obračuna- nega občinskega prometnega davka od vstopnin za kino predstave in celotni davek od prejetih plačil za kino reklame odstopa štabu za grad- njo športnih objektov. Tudi dave*^ od vstopnine fizkulturnih priredi- tev se v celoti uporablja za vzdrže- vanje športnih naprav. Občinska doklada iz kmetijstva je progresivna, ter se odmeri in pla- čuje od davčne osnove za dohodni- no. Odlok nadalje uvršča predele celjske občine v pet rajonov, od ka- terih zavisi tudi višina doklade, le- ta pa zavisi tudi od višine katastr- skega dohodka. Stopnje občinske doklade znašajo za prvi rajon od 17% (do 30.000 din osnove) do 34% (nad 300.000 din osnove), za drugi rajon od 21 do 37%, za tretji od 23 do 39%, za četrti od 25 do 42 odstotkov in za peti od 28 do 45%. Odlok o uvedbi občinske doklade na davčno osnovo dohodnine od ne- kmetijskih dohodkov predvideva tri različne skupine in s tem tudi raz- lične stopnje, ki se sučejo od 5 do 12% (za usluge, storitve, proste po- klice in od premoženja), nadalje od 5 do 15% za proizvodno obrt in končno stopnjo 10% za zavezance davka od osebnega dohodka. Mimo vsega tega je ljudski odbor sprejel še odlok o oprostitvi časo- pisnega podjetja plačevanja prora- čunskega prispevka iz osebnega do- hodka delavcev v tekočem letu. V prvi točki dnevnega reda skup- ne seje obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Celju so spre- jeli poročilo sveta za gradnje in ko- munalne zadeve za preteklo leto. V tej zvezi so naročili pristojnemu od- delku, da naj z vsemi sredstvi in najstrožje preprečuje tako imenova- no divjo gradnjo. Tudi poročilo sveta za obrt je od- prlo nekaj zanimivih in hkrati pere- čih problemov. Tako so odborniki med drugim predlagali, da naj bi razširili mrežo uslužnostnih obratov; po mnenju predsednika sveta tov. Mirnika bi morali spremeniti in bolj nadzorovati kooperativne odnose med gradbenimi podjetji ter zaseb- nimi obrtniki. Prav tako bi ne ško- dovalo tesnejše sodelovanje sveta za obrt in sveta za finance ter pro- učiti visok promet zasebnih obrt- nikov. V zaključnem delu skupne seje so odborniki potrdili predloge ko- misije za imenovanje direktorjev. Tako je bil zaradi lastne odpovedi razrešen dolžnosti direktorja hotela Evrope v Celju Oskar Naglav; na njegovo mesto pa je bil imenovan dosedanji upravnik restavracije pri Pošti Miloš Planinšek. Spričo te spremembe je bil na vodilni položaj restavracije pri Pošti imenovan Av- gust Kocjan, dosedanji upravnik gostišča na Starem gradu. Ljudski odbor je nadalje razrešil Antona Marušo, kot upravnika gostišča Ko- stanjevica (prej Širše) na Ljubljan- ski cesti. Mimo tega je bil za uprav- nika Doma onemoglih na Polzeli imenovan Ludvik Pregelj, za direk- torja celjskega podjetja Kurivo pa Vili Reberšak. Komisija za volitve in imenovanje je predlagala sestav nove davčne komisije ter nazadnje prof. Emila Klinca za predsednika sveta za družbeni plan in finance. Uspešno delo in jasna orientacija... (Nadaljevanje s 1. strani) stanki pa naj bodo konkretnejši, s potrebnimi sklepi in zadolžitvami. V živahni razpravi so delegati osvetlili še vrsto vprašanj, s kate- rimi so se celjski komunisti pri svo- jem delu srečevali in jih pomagali reševati. Beseda je tekla o tarifni politiki, o delu sindikalnih organi- zacij, o obratnih delavskih svetih, o prostovoljnih delovnih akcijah, o družbeni prehrani, o komunalnih problemih Celja, o vzgoji kadrov, o metodah in načinu dela osnovnih organizacij, o kmetijstvu in zadruž- ništvu, o delovni storilnosti in or- ganizaciji proizvodnje, o zniževanju proizvodnih stroškov, o delu akti- vov komunistov v ustanovah, o po- litični in ideološki vzgoji, o spreje- manju novih članov, o stanovanj- skih skupnostih, o vzgoji mladine in kulturno-prosvetnih problemih. Tov. Mitja Ribičič je v razpravi poudaril, da je zaradi zelo razvite- ga družbenega upravljanja in do- kaj pestrega dogajanja na vseh pod- ročjih družbenega življenja odgo- vornost komunistov mnogo večja, naloge pa obsežnejše kot kdajkoli prej. Dejal je, da je razprava poka- zala, da imajo celjski komunisti pravilno in jasno orientacijo v skrbi za standard ljudi in razvoj Celja, vendar bi morali za dosego tega ci- lja iti bolj v širino in angažirati čim več ljudi v skrbi za večjo pro- duktivnost, okrepiti zakonitost ter razširiti družbeno kontrolo. Tova- riš Ribičič je v zvezi s tem poudaril, da se še vedno nekateri državljani pritožujejo mimo merodajnih lokal- nih forumov, kar ni pravilno ter da je gospodarski kriminal še vedno aktualen, čeprav ni več toliko veli- kih poneverb kot prejšnja leta, so pa zato le-te številnejše in v naj- prefinjenih oblikah. Na kraju je spregovoril tudi to- variš Leskošek. Izrazil je svoje za- dovoljstvo nad vsebinsko dobrim potekom konference, še posebej pa je bil vesel, da je energično posegla v razpravo tudi mladina. Dalje je omenil, da bi morali komunisti re- ševati stvari bolj konkretno, v skla- du z realnimi možnostmi ter skupaj z množicami. Tovariš Leskošek je poudaril, da morajo komunisti po analizi problema izdelati delaven načrt, nakar naj bo konec razprav in začetek akcije. Pred nami je še veliko problemov, ki jih bo treba rešiti. Samo s stimulacijo ne bomo dosegli večje produktivnosti. Treba bo proučiti tudi druge momente, kot n. pr. tehnološki proces, organiza- cijo dela, razvoj tehnike, kadre, štednjo in pocenitev proizvodov. Tov. Leskošek je postavil za zgled TEP v Celju, kjer je Ljudska teh- nika odigrala svojo vlogo v taki meri, da se v tej tovarni produktiv- nost ne more več dvigniti brez re- konstrukcije. Ce bi temu primeru sledili tudi drugi kolektivi, bi bili uspehi še večji. Ko je tovariš Leskošek govoril o kmetijstvu, je poudaril, da -bi bilo treba v bodoče delavcem prepove- dati zidanje hišic izven delavnega mesta, saj tako sami pomagamo ustvarjati polproletariat. Koopera- cijske odnose bo treba uvajati na večjih strnjenih površinah, če hoče- mo, da bo proizvodnja rentabilna. Na majhnih površinah se ne da ren- tabilno gospodariti in od take pro- izvodnje nima niti zadruga niti kme- tovalec nič. Tovariš Leskošek je poudaril tu- di potrebo o političnem in ideolo- škem izobraževanju članov Zveze komunistov. Dejal je, da za to ni potrebna vedno klasična marksistič- na literatura. Za praktično delo bi zadostovalo največkrat, če bi komu- nisti spremljali naš tisk in čitali re- ferate vodilnih ljudi. Tako bi dobili pravo orientacijo pri njihovem kon- kretnem delu in naloge bi mnogo laže izvajali. Tovariš Leskošek je v svojem govoru opozoril tudi, da se morajo komunisti dosledno zala- gati za izvajanje družbenih planov, za hitrejšo izgradnjo stanovanj in za utrditev komunalnega sistema. -ma Eesnina LJUBLJANA — PRODAJALNA CELJE — PREŠERNOVA Vam nudi kvalitetno pohištvo spalnice kombinirane sobe kavče in fotelje kuhinjske opreme in razno komadno pohištvo emajlirani lesonit parket rezani les vezane plošče in lesonit panel plošče Oglejte si naše zaloge, kupujte pri nas in zadovoljni boste! Razvoj gradbeništva v celjskem ol(raju Svet za komunalne zadeve pri OLO Celje je nedavno na svoji dru- gi seji med drugim razpravljal o razvoju gradbeništva v našem okra- ju, o problemih elektrifikacije, o re- konstrukciji opekarskih obratov in drugo. Predsednik sveta, tovariš Venče- slav Jeras, je najprej poročal o re- organizaciji gradbeništva v celj- skem okraju glede na fuzijo grad- benih podjetij v INGRAD. Novo, združeno gradbeno podjetje, ki že nekaj mesecev uspešno izvršuje od- govorne naloge, ima zdaj preko dva tisoč zaposlenih, je močno mehanizi- rano, ima večji transportni park, dobro urejene pa tudi stranske obra- te. Na področju mesta Celja je pred meseci začel delovati Zavod za sta- novanjska izgradnjo, ki vodi grad- njo na celotnem območju Celja in nastopa v imenu investitorjev. Ta zavod pospešuje izdelavo cenejših projektov ter usmerja celotno poli- tiko gradnje. V Celju imamo že dalje časa tudi večji Projektivni biro, ki je nastal po združitvi starega Projektivnega biroja s projektivno grupo SGP Be- tona in vključitvijo drugih prpjek- tantov. Ta projektivni biro je po na- ročilu občine in Zavoda za stano- vanjsko izgradnjo že pristopil k iz- delavi tipskih načrtov za objekte z racionalnim koriščenjem prosto- rov, kar znatno pocenjuje gradnje. Na področju industrije gradbene- ga materiala je v teku obširna ak- cija za obnovo obstoječih obratov, predvsem opekarn, ki so pri nas skoro brez izjeme dotrajane. Ope- karna Loče je v glavnem že obnovi- la svoje obrate, Celje, Ljubečna in Žalec pa so bolj ali manj vezane na sredstva iz okrajnih virov. Prvotno je bilo rečeno, da bi se opekarne poslužile zveznega kredita iz inve- sticijskega posojila s 40 odstotno lastno udeležbo, po razpisu nateča- ja pa so se pokazali manj ugodni pogoji in tako naše dotrajane ope- karne 70 % lastne udeležbe ne mo- rejo prenesti. Morale bi zbrati pri- bližno 200 milijonov din lastnih sredstev, kar pa menijo, da je ne- mogoče. Ker pa je pomanjkanje opeke v hašem okraju preobčutno, je bilo sklenjeno, da opekarne zač- no z obnovo svojih obratov z last- nimi sredstvi, kolikor jih pač imajo, ter z razpoložljivimi sredstvi okra- ja. V našem okraju sedaj primanj- kuje približno 18 milijonov komadov opeke, po obnovi vseh opekarskih obratov pa računajo, da bodo celot- ne potrebe okraja krite in bo ostal še presežek za izvoz. Ker naše opekarne postopoma že obnavljajo svoje obrate, istočasno pa so tudi v Šoštanju začeli graditi tovarno za izdelavo opeke iz uga- skov (odpadni material Termoelek- trarne), ki bo predvidoma začela še letos obratovati, lahko pričakujemo, da bo »opečna kriza« — če že ne letos, pa vsaj prihodnje leto — pre- magana. Zmogljivost šoštanjske opekarne bo znašala približno 22 milijonov opek letno. Predpakiranje - pogoj za zboljšanje sistema trgovanja (Ob III. mednarodnem sejmu »AMBALAŽA 1959« v Ljubljani) Namen komercialne ambalaže ni le, da zaščiti blago pred mehanič- nimi in klimatičnimi vplivi ali sa- mo pred razsipanjem oziroma tatvi- no, torej pred poškodbami ali po- kvarjenjem oz. količinskim zmanj- šanjem blaga, kar je poglavitni na- men transportne ambalaže. Komer- cialna ambalaža naj s svojo lepo in zanimivo zunanjostjo privlači po- zornost potrošnikov ter vzbuja v njih željo po nakupu, torej ima ko- mercialna ambalaža tudi izrazito propagandno-komercialne naloge. O tem se lahko najlepše prepričamo, če si ogledamo številne, izredno okusne in učinkovite izdelke komer- cialne ambalaže na III. mednarod- nem sejmu ambalaže v Ljubljani, ki bo odprt do 17. tega meseca. Izkoristili smo priložnost ter za- prosili tovariša Ilija Kaufmana, se- kretarja Zveznega organizacijskega odbora za prirejanje mednarodnih sejmov ambalaže za krajši razgovor o tej problematiki. Vprašanje: Kaj bi za naše bralce lahko povedali o pomenu komercial- ne ambalaže in predpakiranja? Odgovor: V večini primerev, da v naših trgovinah prodajalec šele ko stoji pred njim kupec ter zahteva blago, stehta in zapakira naročeno. Tak način poslovanja v trgovinah je nesodoben, zahteva preveč časa in povzroča nezadovoljstvo kupcev, ki čakajo v »repih« ali pa se dre- njajo in prerivajo pred prodajnimi mizami. Zavedati se moramo, da je danes čas dragocen in da se vsakemu kup- cu mudi. Zaradi tega prodajno oseb- je v zelo prometnih trgovinah, v želji, da dvigne promet, včasih že vnaprej pripravi zapakirano blago široke potrošnje v ustreznih količi- nah (n. pr. moko, sol, sladkor, zdrob itd. v V2, 1, 2 in več kilogramskih količinah) ter ga nato pred kupcem samo zaradi kontrole še da enkrat na tehtnico. V skoraj vseh gospodarsko razvi- tejših državah pa zlasti živilske pro- izvode pakirajo že proizvajalci, in sicer v raznih količinah in oblikah v ustrezno komercialno ambalažo, ki jo hkrati izkoristijo z živopisani- mi napisi in slikami za. vizuelno reklamo. Tako okusno predpakirano blago dostavljajo nato trgovinam. Vprašanje: Katere so prednosti predpakiranega blaga in kakšnega pomena je predpakiranje zlasti za samopostrežne trgovine? Odgovor: 2e pri proizvajalcu ima originalno predpakirano blago ne- dvomno velike prednosti kot so jam- stvo proizvajalca za kvaliteto in ko- ličino blaga, popolna higienska za- ščita blaga, možnost označevanja maloprodajne cene na sami ambala- ži, predvsem pa mnogo hitrejša pro- daja na drobno. V času maksimalnega navala kupcev v prodajalne bomo lahko do- segli hitrejši promet in razbreme- nitev kadra v trgovini le, če bomo začeli povsod uvajati prodajo pred- pakiranega blaga. Praksa je že pokazala, da dejan- skega uvajanja modernega trgova- nja, zlasti pa samopostrežnih trgo- vin ne moremo uspešno realizirati brez predpakiranega blaga. Zato je temeljni problem napredka trgo- vanja ravno v realizaciji predpaki- ranja blaga že pri samih proizva- jalcih. To bo omogočilo, da bomo lahko v samopostrežnih trgovinah mnogo bolj vključili tudi,same po- trošnike v proces prodaje ter jih tako osvobodili neprijetnega čaka- nja in odvisnosti od prodajalca. Vprašanje: Imate še kake pri- pombe v zvezi s to problematiko? Odgovor: Predvsem bi želel opo- zoriti, da bodo obiskovalci sejma lahko nazorno videli prednosti pred- pakiranega blaga v praktičnih de- monstracijah. Razen tega bo pa v četrtek, 14. maja ob 10. uri dopoldne predaval o samopostrežnih trgovi- nah pri nas sekretar Zveze trgovin- skih zbornic FLRJ, tovariš Risto Bajalski, medtem ko bodo v petek, 15. maja že od 9. ure dopoldne kar 4 strokovna predavanja o problemih predpakiranja in njegovih predno- stih, nadalje o predpakiranju kot sredstvu racionalizacije v trgovi- nah z živili, organizacija in tehno- loški proces predpakiranja ter vpra- šanje podražitve oz. pocenitve pred- pakiranega blaga. Vabimo zlasti trgovske uslužben- ce pa tudi potrošnike, da izkoristijo ugodno priliko ter si na III. med- narodnem sejmu ambalaže ogledajo prednosti sodobne komercialne am- balaže ter da se udeleže gornjih predavanj. Vstop je prost. Tam bo- do lahko dobili tudi vsa nadaljnja pojasnila in literaturo o tej proble- matiki. Trgovsko podjetje na debelo in drobno »USNJE« Celje, Trg V. Kongresa 4 sprejme za takojšen nastop 2 TRGOVSKA POMOCNIKACCI) verzirana v usnjarski stroki ali vsaj priučena. Možnost do na- stopa te službe imajo tudi ostali mlajši trgovski pomočniki (ce), ki imajo veselje do te stroke. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje s kratkim življenjepisom je poslati na upravo podjetja. POGLED PO SVETU Znani Paul Reynaud je izjavil, češ da je vabljivo žrtvovati prihod- nost zato, da nemoteno uživaš se- danjost. V Zahodni Nemčiji to izja- vo debelo ponatiskujejo, kajti vsa njihova vladna politika gre za tem, da bi v zedinjeni zahodni Evropi Nemci igrali prvo violino, po mož- nosti tako, kakor želi črna krščansko demokratska inter nacionala. Na to se dobro razume tudi italijanski po- slanik v Bonnu, Quaroni, ki je nem- ško tezo omilil s tem, češ, tudi »in- tegrirana Evropa« ne bo velesila v pravem smislu besede, vendar bi utegnila postati ameriški zaveznik, ne pa ostala to, kar je zdaj — ame- riški satelit. Amerika ima pri tem seveda svoje račune. Zanjo je tre- nutno važno, da se v Evropi organi- zira vsaj približno tako močna, no- tranje trdna vojska, kakršno pred- stavlja armada SZ. Da je to res, do- kazuje spet članek v newyorskem limesu, ki oznanja urbi et orbi, da bo 1. 1960 nemška armada poleg sovjetske najmočnejša v Evropi, že sposobna za atomski udar z vsemi rodovi vojske. In to, ne da bi z eno besedo »svo- bodnemu« ameriškemu svetu omeni- li, za katero armado tu gre — za najbolj zločinsko armado, kar jih je kdaj v zgodovini preplavilo meje drugih držav. To pač ni ugodna intonacija za sestanke visokih osebnosti Vzhoda in Zahoda, ki se obetajo prihodnje dni. Omeniti pa moramo pobudo za- hodno evropske levice, zahodno nemške socialne demokracije, radi- kala Mendes-Francea, Julesa Mocha in socialno demokratske internacio- nale. Značilno za ta »koncept mirwK je teza, da je treba armade Vzhoda in Zahoda med sebpj ločiti, »odle- piti«, odmakniti, in to na najbolj kočljivem pasu Evrope, v Nemčiji, na Poljskem, CSR in Madžarskem. Ta koncept so izdelali že Amerika- nec Kennan, laburist Gaitskell, Van Zeeland in Rapacki. To naj bi bilo »vojaško razredčenje evropskega prostora«, edini način za nadaljnji modus vivendi med Zahodom in Vzhodom. Manj realna, upajmo vsaj, da je na tem konceptu precej pozitivnega, ker je uresničljiv — manj realna pa je zamisel britan- skega člana zgornjega doma lorda Attleeja, nekdanjega predsednika la- buristične vlade. Ta se zavzema za svetovno ustavo in svetovni sistem zakonodaje, ki naj bi prepovedala vojno, oboroževanje, uvedla medna- rodno sodišče za mednarodno ob- našanje in zagotovila svobodno plovbo po vseh morjih. Razume se, da bo nekoč moralo priti do take svetovne integracije, trenutno pa je o njej še prezgodaj sanjariti. Poglejmo, kako je z delno inte- gracijo SEV (Sveta za vzajemno pomoč vzhodno evropskih držav). Naša država ni sprejela povabila za sodelovanje, čeprav nam je mno- go na tem, da bi se gospodarsko sodelovanje z Vzhodom normalno razvijalo, saj so to naši sosedje. S Z rada predlaga to in ono za gospo- darsko sodelovanje med državami ravnanje z našo državo pa kaže, da njihovi predlogi niso iskreni. Ni čudno, če v Zahodni Evropi toliko pišejo o tej vzhodnjaški neiskreno- sti in bijejo plat zvona, kadar se pojavijo sovjetske mirovne note. Tako konservativni krogi razlagajo zadnje pismo Hruščeva Eisenhower- ju kot prefrigan poskus, da bi po- slabšalo anglo-ameriške odnošaje. Hruščev je javno sprejel Macmilla- novo ponudbo o nadzorstvu nad jedrskimi poskusi, čeprav jo je ame- riški predsednik' ocenil kot neprak- tično. Na sestanku zunanjih ministrov v Parizu kot pripravi za veliki, težko pričakovani politični rendez-vous je Francoz Couve de Mur ville govoril v imenu Zahoda, da na mirovno po- godbo z Nemčijo ni misliti, da bi bilo bolje podpisati neko mednarod- no listino o združeni Nemčiji. Po- gret je voljo, da Zahod ostane v Berlinu za vsako ceno in podvomil v vojaški »odmik« po sredi Evrope. Zunanji ministri Varšavskega pakta so se tudi sestali in spregovorili ravno narobe. Gromiko je dejal, da Vzhod predlaga predvsem mirovno pogodbo in ureditev berlinskega vprašanja. Ce bo šlo tako, bo res težko — že se sliši, kako se bodo zaloputnila vrata! Sicer pa, ne obu- pajmo, na vidiku je baje kompro- misni predlog o Nemčiji, to je, pred- log o ■ postopni njeni združitvi. To bo menda prvi konstruktivni pred- log — iz Zapada. Originalni angle- ški vojak feldmaršal Montgomery je menda res imel prav, ko je pred od- hodom v Moskvo dejal, da ne. more prav nič pokvariti, kajti poklicni di- plomati so se potrudili, da so na svetu zamesili kaos, da se ne vidimo iz njega. Kaže, da Churchill ni imel prav, ko je generalom odrekel diplo- matske sposobnosti. Sicer pa — Monty je po prihodu iz Moskve iz- javil, da ne bo nič poročal MacmU- lanu, češ da je s Hruščevim imel le privatne razgovore. Tam nekje blizu Strehe sveta se pletejo hude reči okoli dežele samo- stanov, lam in molitvenih koles. Vprašanje Tibeta bo ponovno odprlo teorijo o nacionalnem vprašanju, tako važnem za razvoj, potek in na- predek delavskega gibanja in na- predne misli sploh. Tibet je, kakor pravimo, bogu za hrbtom, toda da- nes je svet majhen. Ce je iz trte zvi- ta novica, da mali Nepal, izhodišče himalajskih ekspedicij, premišljuje o vstopu v SE ATO pakt zaradi ki- tajske politike v Tibetu, gotovo ni od muh telegramska notica, da je SZ Nepalu »na brzino« nakazala 30 milijonov rubljev izredne pomoči. Nasp'roíniki socializma zatrjujejo in si manejo roke, češ da bo Tibet da- jal Kitajcem opravka več let. Mi pravimo, da to ni nujno, če bodo gledali na nacionalno vprašanje tako, kakor ga nam razklada in re- šuje E. Kardelj v svoji znani knjigi. T. O. DVA UPOKOJENCA Stev. 18 — 8. maja 1959 — CELJSKI TEDNIK Dogovarjanja o meiilib, ne o višini taiifnih postavk NAJVEČ POTRJENIH PRAVILNIKOV IN NAJBOLJŠI NAČIN POTRJEVANJA V CELJSKI OBČINI. TE2NJA PO LINEAR- NEM ZVIŠEVANJU VEDNO MANJŠA. CIM VEC SRED- STEV ZA GIBLJIVI DEL NAGRAJEVANJA. - ŠTEVILO DELOVNIH MEST ZA NAGRAJEVANJE PO UČINKU MOČNO NARAŠČA. Sestavljanje novih tarifnih pravil- nikov v našem okraju je v polnem teku. Precej pravilnikov so kolek- tivi že predložili pristojnim komisi- jam, nekaj pa je že potrjenih. Vse- kakor pri tem prednjači občina Ce- lje, kjer je 8 pravilnikov že potr- jenih, 25 pa je pripravljenih za raz- pravo pred komisijami. Po drugih občinah zadeva še ni stekla. Tako v občinah Mozirje, Laško in Sloven- skih Konjicah še nimajo potrjenega nobenega pravilnika, v šmarski ob- čini je prvi primer v okraju in edi- ni v občini steklarna, v Šentjurju pa sta potrjena dva pravilnika, med- tem ko za žalsko in šoštanjsko ob- čino nismo dobili podatkov. Večino pravilnikov bodo potrje- vale komisije občinskih ljudskih od- borov in sindikalnih svetov, za manjše število podjetij pa si je to pravico pridržal okrajni sindikalni svet. Zelo dober način dela komisij, ki potrjujejo tarifne pravilnike si je izbrala celjska občina. Tu zasedata hkrati komisija ljudskega odbora in sindikalnega sveta ob prisotnosti tarifne komisije iz podjetja. Pred- loženih pravilnikov ne berejo, tem- več se za sejo pripravijo posamezni poročevalci, ki nato komisijam v okvirnih črtah predstavijo bistvene stvari iz predloženega pravilnika ter hkrati dajejo tudi pripombe, o katerih komisije nato razpravljajo, komisije iz podjetij pa imajo mož- nost braniti svoje stališče. Ta na- čin je vsekakor zelo pozitiven in demokratičen, hkrati pa tudi eno- stavnejši. Seveda je pri obravna- vanju enega pravilnika navzoča sa- mo komisija dotičnega podjetja. Na enak način potrjujejo in raz- pravljajo o tarifnem pravilniku tudi na okrajnem sindikalnem svetu. Načelon^a se letošnji tarifni pra- vilniki bistveno razlikujejo od onih iz prejšnjih let. Politične organiza- cije so vsekakor odigrale pozitivno vlogo v pripravah in pri tolmačenju nove tarifne politike. Čeravno tudi letos niso redki primeri, da kolektivi stremijo k zviševanju tarifnih po- stavk, vendar ne toliko kot prejšnja leta. Težnja, ki se da razbrati iz predloženih pravilnikov, je tokrat usmerjena veliko bolj k tem, da bi podjetja nagrajevala čim večje šte- vilo zaposlenih po učinku dela. V zvezi s tem so seveda kolektivi mo- rali stremeti za tem, da so v okviru proizvodnje normirali čim več de- lovnih mest :er omogočili, da je ve- čina udeležena pri vzpodbudnem na- grajevanju po učinku. To je vseka- kor pozitivno, saj vemo, da je šte- vilo normiranih mest v našem okra- ju iz leta v leto padalo, lahko pa rečemo, da ne nazadnje tudi iz vzroka, ker je bilo preveč nestimu- lativnega nagrajevanja iz dobička. Pri sestavljanju tarifnih pravilni- kov imajo težave predvsem manjša podjetja, ki nimajo dovolj sposob- nih kadrov za to. Le-ta se potem dogovarjajo z drugimi kolektivi, kar je seveda prav, če se podjetja do- govarjajo samo v pogledu višine ta- rifnih postavk, ne pa predvsem o tem, kakšna merila bodo osvojili za nagrajevanje po učinku. Ponekod se javlja tudi bojazen, češ, če bodo v sorodni stroki po- stavke različne, bodo podjetja z niž- jimi postavkami stalno v nevarnosti pred fluktuacijo delovne sile. Toda to je zgrešeno. Tarifna postavka brez materialne osnove, to se pra- vi brez uspešne proizvodnje, je in ostane številka na papirju. Drugo, kar je treba poudariti, je to, da pod- jetja ne bodo z nepotrebnim naje- manjem nove delovne sile slabila sklade za nagrajevanje po učinku, zato ni bojazni, da bi delovna sila fluktuirala. Nadalje so mnoga podjetja tudi to vprašanje skušala rešiti na osno- vi tarifnih pravilnikov, ko na ta ali drug način upoštevajo tudi staž v istem podjetju. Za slabega, nedisci- pliniranega delavca ta moment si- cer ni v denarnem iznosu pomem- ben, vendar pa bo vplival tudi na stalnost delovne sile ter hkrati z aklimatizacijo na proizvodnji pro- ces in strokovnost povečeval dohod- ke posameznikom tudi na drugih postavkah. Za zaključek bi samo še pristavili vzpodbudno besedo za tiste, ki pre- več odlašajo s sestavo pravilnikov. Ni ravno najbolje, da se nekatera manjša podjetja preveč ozirajo na- okrog, da bi poprej videli, kako si bodo rezali kruh drugi. Bolj je tre- ba poznati lastne pogoje in ljudi."] Tudi v družini točno vemo, kdo sij zasluži večji kos od hleba, ki je naj razpolago. c. k.] Pod Celjsko kočo Celjska bolnišnica s sončne in senčne strani Da je družbeno upravljanje v zdravstvu nedvomno rodilo že lepe uspehe, najdemo vrsto dokazov tudi v celjski bolnišnici. V zadnjih treh letih je bilo izvršenih vrsto adap- tacij in novogradenj. Občutno se je povečalo število bolniških sob, po- trebne delavnice so dobile svoje prostore, najbolj potrebni zdravstve- ni delavci pa svoja stanovanja. Na- bavljenih je bilo precejšnje število novih specialnih aparatov za posa- mezne oddelke. Nova kuhinja, ki je bila dograjena lansko leto, nedvom- no spada k najlepšim in najmoder- nejšim bolniškim kuhinjam v re- publiki. Slabost nekdanje bolniške kuhinje ni bila toliko v slabi kot v hladni hrani, zaradi česar so bolni- ki upravičeno negodovali. Danes je v novi kuhinji odpravljena tudi ta poфanjkljivost, ko so nabavili spe- cialne grelne mize, ki so jih izdelali domači strokovnjaki. (S tem so bol- nišnici prihranili izdatna devizna sredstva.) Mnogo si uprava bolnišnice pri- zadeva, da bi vnesla čim več kul- ture v bolniške sobe. Bolnik se mo- ra počutiti kot doma — je njihovo načelo. Ogromno dela je po tej lini- ji, vendar uspehi še niso zadovolji- vi, ker jim povsod primanjkuje stro- kovnega kadra. Kaki dve tretjini tehničnega osebja nima kvalifika- cij in dostikrat delo bolničarke opravlja tudi strežnica. Od lanskega leta obstaja v bol- nišnici tudi mladinska organizacija, ki šteje 60 članov. V ZKS so lani za praznik republike sprejeli 11 no- vih članov. Mladina z odraslimi čla- ni pridno študira Program VII. kon- gresa. Pred nov upravni odbor so po- stavljene težke in odgovorne nalo- ge, saj je poleg lepih uspehov v celjski bolnišnici še vrsta pomanj- kljivosti, ki jih bo treba v dogled- nem času rešiti. Kot smo izvedeli od predsednika upravnega odbora, gre tu predvsem za nezdrave odno- se m,ed predstojniki posameznih od- delkov. Pojavljajo se škodljive ten- dence, da nekateri primariji oddel- kov gledajo predvsem samo na svoj oddelek — tako pri gradnjah, adap- tacijah, nabavi instrumentarija in podobno, namesto da bi gledali na potrebe in koristi bolnišnice kot ce- lote. Upravni odbor je že začel obrav- navati te pomanjkljivosti. Točno je spremljal tudi analizo finančnega ter investicijskega plana in zelo na- tančno obravnaval zaključni račun preteklega leta. Upravni odbor si nadalje močno prizadeva, da bi bol- nišnica gradila še en stanovanjski blok, saj je v dograjenih 2 stano- vanjskih blokih od 75 prosilcev lah- ko dobilo stanovanja le 20 upravi- čencev. In če bo celjska bolnišnica hotela uspešno poslovati, bo mora- la zagotoviti stanovanja zdravstve- nemu kadru, ki ga tako občutno pri- manjkuje. Plodnim sejam upravnega odbora vedno prisostvuje tudi predsednik sindikata, da prenese razpravo in važne zaključke na celoten kolektiv. Na seje pa od časa do časa priha- ja tudi celoten strokovni kolegij bolnišnice, katerega tvorijo pred- stojniki posameznih oddelkov. Nova kuhinja v celjski bolnišnici O avtomobilih in bogatih stricih LANI IN LETOS 237 AVTOMOBILOV ]N 617 MOTORNIH KOLES IZ INOZEMSTVA V NAŠEM OKBAIU Privatni uvoz rabljenih in novih motornih vozil iz inozemstva je v zadnjih letih močno narastel. Z novimi predpisi je sicer ta pojav po- jenjal, hkrati pa so se začele širiti govorice, češ da oblast zavira mož- nosti, kako bi zasebniki prišli ceneje do osebnih prevoznih sredstev. Resnica pa je drugačna. Poostreni ukrepi so samo reakcija na šte- vilna izigravanja predpisov, kar škoduje našemu narodnemu gospodar- stvu. V naslednjih vrstah bomo opisali samo nekatere značilnosti te »hajke« za motornimi vozili, ki so zelo pogosto povezani z nedovo- ljenimi špekulacijami. »Uradno« prihajajo motorna vo- zila čez mejo bodisi kot darila so- rodnikov, ali pa kot zaslužena ku- povina po nekajmesečnem delu v inozemstvu. Daril je seveda veliko več, kot drugih. V lanskem in letoš- njem letu je v naš okraj na ta na- čin prišlo 237 avtomobilov in 617 motornih koles. Ce torej načunamo, da je večina vozil prišla k nam v obliki darila, potem se nam kaj čudno zdi, kako da so vsi inozemski strici in tete ta- ko zelo bogati, da svojim sorodni- kom v Jugoslaviji pošiljajo tako draga darila, plačujejo prevozne stroške itd. Na drugi strani pa nas lahko pre- senečajo tisti, ki si v pičlih dveh mesecih v inozemstvu lahko »zaslu- žijo« denar za nakup avtomobila. Vsekakor niso sorodniki naših državljanov v inozemstvu vsi po vrsti tako zelo petični, kakor nas, nihče ne more prepričati, da lahko, v četrt pa tudi v pol leta človek ob majhni plači toliko prihrani, da si kupi avto. Za kratko informacijo bralcev naj služi naslednji »proračun« dohod- kov in izdatkov v inozemstvu. Vze- mimo za primer Nemčijo, hkrati pa v povprečju našega državljana, ki spričo strokovnosti, s katero razpo- laga, doseže v inozemstvu povpreč- no plačo delavca: Mesečni dohodek maksimalno 300 do 400 mark. Izdatki za prehrano mesečno vsaj 250 Mark. Stanovanje kot podnajemnik mi- nimalno 50 Mark. Razni drobni stroški (tramvaj, kino) vsaj 50 Mark. V najboljšem primeru ostane me- sečno 100 Mark za »kupček«. Avto- mobil pa stane od 1800 do 3000 Mark če je rabljen, nov pa vsak seveda veliko več. Kako torej delajo tisti, ki priha- jajo z avtomobili domov? Večina se spušča v transakcije. Opišimo jih na kratko: Ф V inozemstvo tihotapijo valuto in jo tam čim ugodneje prodajo. Sorodniki morda nekaj prispe- vajo, glavno pa s tem, da napi- šejo darilno pismo. Ф Nekateri se spoznajo z raznimi tujci, s katerimi sklenejo ustme- no pogodbo. V domovini imajo pripravljen denar, ki ga tujci, ko pridejo na letni oddih porabijo za svoje bivanje, zunaj pa na- šega* človeka čaka odgovarjajo- ča tuja valuta, ki jo vnovči za nakup vozila. Ф Pogosti pa so tudi primeri, da tuji prekupčevalci z motornimi vozili pri nas dobijo svoje tajne zastopnike, ki jim nabirajo stran- ke, tihotapijo valuto in urejuje- jo prevoz čez mejo. To se doga- ja bodisi z darilnimi pismi, po- trdili o tem, da so dobitniki vo- zil zunaj delali itd. Ф Pri dokazovanju upravičenosti prometnega davka in carinskih dajatev se poslužujejo lažnih ra- čunov, skonstruiranih darilnih pisem, med njimi so tudi primeri transakcij med državljani večih držav in podobno. Kako se to odvija? Nekdo ima strica v inozemstvu, ki se s kolesom vozi na delo. Toda svojemu nečaku v Jugoslavijo je po- slal lep, skoraj nov avto. Kako je to mogoče? Ta stric je dobil od ne- kega premožnega človeka denar, ta inozemec pa je v Jugoslaviji že tri leta preživel dopust z denarjem, ki mu ga je dal nečak. Kdo je tu oškodovan? Naša skup- nost seveda. Prvič nečak ni plačal družbi pristojnih dajatev, tujec ni porabil niti groša svoje valute ob trikratnem obisku v Jugoslaviji, ki s turizmom iz inozemstva pričakuje prepotrebne devize. Ce poznate posamezne primere iz vaše bližine, boste priznali, da ima- mo prav. i Sekietai SKOJ - Silvo Spomladi leta 1944 me je srečala Mari- ca (trgovska pamočnica pri Herlah v Voj- niku, padla v partizanih spomladi 1945) in mi rekla: »Poslušaj, sedaj pa moraš z menoj na mladinski sestanek pod Sleme- ne! Iz Ljubljane ali nekje iz Dolenjske, točno ne vem, je prišel na naš teren mla- dinec Silvo. Boš slišala, kako lepo govori o mladini! Mislim, da je sekretar mladine in Okrožnega komiteja SKOJ za Celje. soboto popoldne bova šli v hribe. Velja?« »Seveda bom š/a«-, sem ji pritrdila. V soboto je deževalo kot bi lilo iz škafa. Z Marico sva jo mahali v hribe. Bili sva, kljub dežnim plaščem, mokri do kože. Vso pot sva se pogovarjali, kako bomo delali in koga bomo še pritegnili k delu. Ko pa sva prišli do hiše, kjer naj bi bil sesta- nek, so nama povedali, da je odšel Silvo že zgodaj zjutraj s kurirjem pod Goro. Kaj pa sedaj? Mračilo se je že. Poti pa nisva poznali. Vrnili sva se v Vojnik. Do- mov grede nisva mnogo govorili, ker na- ma je bilo žal, da nisva našli sekretarja Silva. Tudi prihodnje tedne nisva imeli sreče. Naši dobri ljudje iz hribovskih vasi so z navdušenjem pripovedovali o sekre- tarju Silvu, kako je skromen, ljubezniv in domač. Zgodnjega avgustovskega jutra smo se- deli v gozdu nad Frankolovim. Tedaj so se v daljavi pokazale tri postave. Ko so prišli bliže, sem takoj spoznala Štefko Ca- trovo (poroč. Klančišar) in Lenko-Milico Gabrovec, a tretjega partizana nisem po- gnala. Takoj sem si mislila: to je gotovo mladinec Silvo. Veselo smo se pozdravili, kakor je bila navada med tovariši. Se se- daj se spominjam Silva, kako se je pri srčno smejal, a izpod titovke so mu uha- jali kodri svetlih las. Tezhq bi mu bilo določiti starost. Njegov obraz je bil otro- ški, a pogled resen in globok. Takoj je dejal: »Fent, Slava, še eno mladinko ima- mo!« »O ne«, je odgovoril Kostja, »ta bo delala pa pri agit-propu! Pesmice piše.« Lenka, ki je bila videti zelo utrujena in izmučena, me je postrani pogledala s svo- jimi temnimi očmi. Mar ji je bilo takrat do pesmi! Za seboj je imela takrat že tri- letno partizanščino. Komaj smo se malo pogovorili, smo že sprejeli sporočilo, da se bližajo »verman- šafterji«. Umaknili smo se v drugi hrib nad Novo cerkvijo. Pri Zorkovih se je zbra- lo tisti večer večje število partizanov. Sil- vo in Slava sta pela partizanske pesmi, da nçm bilo vsem toplo pri srcih ... Bili smo še nekaj dni na tistem terenu, a po- tem nas je nekaj odšlo v Z g. Savinjsko dolino. Silvo je šel z nami. Vso pot sva hodila skupaj. Pripovedovala sva si doži- vetja iz taborišča. Tedaj sva sklenila po- bratimstvo. Večkrat je bil zamišljen. Na moje vprašanje, o čem premišlja, mi je po- vedal, da mnogo misli na svoje v Stični in Ljubljani. Rekel je, da mi bo že ob priliki povedal več o tem. Dogodki so se razvijali z veliko naglico. Zg. Savinjska dolina je bila osvobojena. Dela je bilo na pretek. Silvo je bil povsod, kjer je bila mladina. Radi so ga poslušali in izpolnjevali njegove direktive. Čez nekaj tednov se je poslovil in odšel onstran Sa- vinje po re Jonih (kakor se je imenovala tedanja razdelitev terenov). Od časa do časa je prihajal na Okrožje, da poroča o mladinskem delu. Utrujenosti ni poznal in nobena naloga, ki mu jo je zadal Okrožni komite KPJ za Celje, se mu ni zdela ne- izvedljiva. V njem je bilo toliko volje in zanosa, da je to spontano prehajalo na »njegove« mladince. Vdor Nemcev na osvobojeno ozemlje v Zg. Savinjski dolini je podrl tudi mnogo njegovega mladinskega dela. Iz teh dni je pozneje pripovedoval vesele dogodivščine. Več mesecev se nismo videli. Kurirji so prinesli včasih kakšno njegovo pismo, ki je bilo tako polno humorja, da so se to- variši pri čitanju kar zvijali od smeha. Po vseh terenih, ki so spadali pod celj- sko okrožje, so ga poznali mladi in stari, Nad Smartnem v Rožni dolini sem vpra- šala neko starejšo žensko, če je bil parti- zan Silvo že kaj pri njih. Odgovorila mi je: »Tistega ljubljanskega študenta mi- sliš?« Ko sem prikimala, je nadaljevala: »Seveda je bil že večkrat pri nas. Pa še kako smo se mu smejali! Ce so res vsi ti mladinci taki kot je ta fant, pa le naj bodo naša dekleta v tistem Skoju, ali kako se že reče!« Prišla je svoboda. Silvo je odšel v Ljub- ljano. Spomladi L 1946 je dokončal gim- nazijo in se vpisal na elektrotehnično fa- kulteto. V Celje pa je še vedno rad pri- hajal in se oglašal mladini na terenu. Ne- kaj tednov po maturi mi je pisal kratko pismo. Sporočal je, da bo odšel na mladin- sko delo na Koroško. Sam sebe je grajal, češ da nima smisla, da bi študiral, ko še vendar ni osvobojena Koroška. Prišel je v Celje po slovo. Obljubil je, da bo kmalu pisal. Bil je spet partizan- ilegalec. Čakala sem njegovo pismo. Ni ga bilo. Povsod sem poizvedovala za njim, toda nihče ni vedel ničesar. Od njegovega sorodnika dr. Podobnika sem slišala čez eno leto, da je bil ubit na Koroškem. Nekaj let pozneje mi je Kq¿ja Hilbertova (Smrekarjeva) pripovedovala več o Silvu. Vestel Podobnik (pravo ime mladinca — sekretarja Silva) je namreč odraščal pri družini Smrekar v Ljubljani. Takole mi je povedala: »Oh. kako rada se spominjam Vestía! Bil je še majhen fantič, ko sem ga leta 1983 pripeljala iz Stične v Ljubljano. Vsako leto sem namreč hodila na počitnice v Stično k Podobnikovim. Bila je to dobra in poštena družina. Naši starši so se dobro poznali. Podobnikovi so imeli mlin in kup otrok. Ker sem videla, da je Vestelček na- darjen, sem ga kar ,spakala' in pripeljala po počitnicah k nam v Ljubljano na Res- Ijevo cesto. Mama ga je pogledala, se na- smejala in rekla: ,No, pa naj bo pri nas, če je kruha in prostora za tri otroke, pa naj bo še za četrtega!' Tako je ostal fant . pri nas. Bil je priden in ubogljiv dijak. Z njim ni bilo nobenih sitnosti. Leta 1941 smo začeli pri nas delati vsi za KPJ in OF. Vestel ni nič spraševal, samo muzal se je, češ saj razumem kaj delate. Na gimnaziji je delal v mladinski, organizaci- ji. Leta 1942 so ga Italijani aretirali in odpeljali v taborišče v Gonars. Zelo smo- bili v skrbeh zanj. Po razsulu Italije jo je pa nekega dne primahal ves raztrgan in sestradan. Ostal je le nekaj dni v Ljub- ljani, kajti pri nas je bilo vse narobe. Vsi smo se že umaknili v ilegalo. Vestel je odšel na Dolenjsko. Pozneje sem slišala, da je bil poslan na Štajersko. Vedno sem se bala zanj. ker sem mislila, da se bo preveč izpostavljal nevarnostim od same- ga navdušenja za svobodo. Nepopisno pa je bilo veselje, ko je pri- šel po osvoboditvi v staro gnezdo kot pra- vi možak. Potem se je poleg študija zagri- zel še v mladinsko in partijsko delo. Do- končal je gimnazijo. Nekega dne pa mi je rekel: .Veš, Katja, na Koroškem so še Šva- bi! Tam je veliko dela. tja bom moral od- iti,' Odšel je nasmejan in vesel... Ni se vrnil. O njegovi smrti smo slišali različna poročila, toda še danes ne vemo nič točnega. Vem.o le to, da našega lju- bega fanta — našega Vestía ni več. Ne mine dan. da se ga ne bi spominjali, saj je bilo v njem toliko zdravega, poštenega in mladega idealizma.« Sekretar SKOJ Silvo-Vestel Podobnik pa ni umrl v spominu in srcih mladine celjskega okrožja. Ostal je čist in svetal lik borbenega mladinca, ki je žrtvoval svo- je življenje, da živi mladina lepše življe- nje. Ivanka Milovanovič-Staša „Romeo in Julija" (SLG 22. aprila 1959) Koliko stvari na svetu, bi dejali s Shakespearom! Na priliko, samo v gledališču! Naše gledališče se je po- skusilo z njim. — Dva, tri večere ^red tem je pokore! Shakespearov rojak, velika moda današnjega dne, Osborne, s svojim novim »musica- lom«. s pogrebnim baletom, tako da so zapisali: Mit o Osbornovi dra- matski nezmotljivosti je »raz- streljen«. Nekako v istem času je v Dijsseldorfu doživela fenomenalen uspeh lirično-komična opera »Zaro- ka v samostanu«, ki jo je leta 1941 napisal Prokofjev, čeprav so se bali dveh kočljivih scen. — Nekaj tednov pred tem je Ljubljana doživela Sha- kespearea ob gostovanju Old Vica. Vladimir Kralj je ob tem zapisal, da je naše glavno mesto videlo eliza- betinsko vitalnega Hamleta; ne pa tistega, kakršnega je bilo doslej va- jeno: romantičnega, melanholičnega. Po 400 letih in več torej še nismo pri kraju s Shakespearom — razvija se še po smrti, kakor pravimo. Res, čudovita institucija je gledališče, ogledalo sveta, življenja, človeka! In Shakespeare — koliko je bilo o njem že napisanega in kolike bo še! Kadarkoli, kjerkoli se igra, vselej ga gremo gledat s posebno zbranostjo, s posebnim pričakovanjem. Heine je v odgovor predstavnikov klasicizma, ki so grajali Shakespearea, da mu manjkajo tri enotnosti, dejal, da Sh. ima te tri enotnosti: enotnost kra- ja je zanj ves svet, enotnost časa večnost in enostnost dejanja člove- štvo. Shakespearologi še vedno gre- bejo za tem, kako je z njegovim av- torstvom, z uganko njegove identi- tete. Brez ozira na vse to je važno samo dejstvo, da so vsa dela, ki se mu pripisujejo, stvaritev osebnosti, ki po stoletjih ni prav nič manjša, ki si je osvojila — po naših relativ- nih predstavah — večnost s tisto umetniško nespremenljivko, ki jo z latinskim reklom označujemo »nihil humanum a me alienum puto, to je: Shakespeareu je znano vse, kar je človeško, nič človeškega mu ni tuje. Ustvarjeni smo iz iste snovi kot naše sanje, tako nekako pravi on sam. In če kdo, je on zmogel svoje sanje vdeti v votek človeškega bitja in bistva. Življenje je šlo skozenj, nič ni ušlo njegovemu bistremu oče- su, in vendarle je zraven sanjal, sanjal s široko odprtimi očmi — težko je k temu še kaj dodati. .Ni čuda, če je neizčrpen v svojem pe- sniškem, dramatskem in filozofskem bogastvu, ni čuda, če je velika pre- izkušnja za sicheren teater. Terja predvsem velike igralce, mojstre be- sede in kretnje, ki jo beseda terja, igralce, ki razumejo in znajo svoj poklic, obenem pa oživljajo njego- ve misli in osebe s posebno silovi- tostjo, kreativnostjo, rekel bi, višje stopnje. Shakespeare pa je seveda tudi velik problem za vse druge či- nitelje, s katerimi se danes gleda- - lišče uveljavlja. V Celju imamo razmeroma lepo igralsko izročilo, kar zadeva Sha- kespearea, saj poteka ali pa je že poteklo 80 let, kar so se poskusili z njim celjski gimnazijci, da ne go- vorimo o mnogih drugih predsta- vah. ____ Naše poklicno gledališče je zapi- salo med svoje največje uspehe tudi »Hamleta«, menda največkrat po- novljeno predstavo v devetih letih svojega obstoja. Z ».Macbetom« ni imelo ravno srečne roke, ker je z dramaturško obdelavo preveč okle- stilo košato, bujno drevo Shakes- pearove umetnosti, ki je neponov- ljivo spojilo najsočnejši lirizem z epsko širino, lastno le romanu. Celj- ski »Othello« je sicer tudi skušal ustreči tempu današnjega časa, ven- dar ga kljub temu ne moremo šteti med neuspehe. 'Letošnji Shakespeare je prišel v repertoar po daljši pavzi, morebiti kar po predolgi pavzi. Z »Romeom in Julijo«, z dramo, s katero je Sh. zaključil prvo tretjino svojega ve- likega opusa in s katero je osvojil že toliko človeških src, izvabil to- liko solz. Celjska predstava ima ne- dvomno lepe kvalitete. Vrhunčeva režija je trdna in domiselna, in pri- čuje o globokem razumevanju te dramatske tehnike; postavila je na oder ta prastari motiv nesrečne lju- bezni oziroma Ljubezni — Faetona ki opustoši brstenje dveh mladih duš do kraja — smrti, z dramat- skim ritmom, kakršen je potreben, da gledalca prevzame in zajamči dramatski učinek, pretresljivo gle- dališko doživetje ene od najpopu- larnejših iger na svetu. Predstava je dalje obogatila slovenskega Sha- kespearea z inscenacijo, kakršno si le moremo želeti, saj je omogočila izredno mobilnost, bila je do kraja premišljena, za Shakespearove ju- nake prikrojena, preprosta, neza- htevna, nedekorativna, a vendar le- pa in okusna; nalahno, a vendar pre- pričljivo nam dopoveduje, da je pri Shakespearu človek — igralec vse, dopoveduje s svojim obravnavanjem in obvladovanjem odrskega prosto- ra, da so Shakespearovi junaki ve- likih dimenzij, da imajo svojo pre- teklost, svoje javno in svoje privat- no življenje, da so »optično« nekaj posebnega, za »običajen« teater ne- pojmljivega. Savinšek je z naj- skromnejšimi sredstvi in z razsvet- ljavo ustvaril nekaj presenetljivega, nekaj kar je na vsak način treba videti. Nekaj zračno lahkega je v tej sceni, kot nalašč za tisto veliko be- sedo o Shakespearu, da se njegovi junaki kakor porojeni iz plamenov: energija, ki jih razganja, jih tudi požira. Razume se, da imajo pri vsem tem najtežje in najzahtevnejše delo igralci. Pravzaprav v vsaki igri, a vendarle je za igralca velikanski razloček med neko realistično, kon- verzacijsko, moderno stvarjo in med Shakespearovim tekstom. Ce bi ho- tel povedati na kratko povprečen, prerezni vtis, kako je zmogel ta tekst naš ansambel, bi moral reči, da mu večina ni bila kos. Manjkalo mu je tiste notranje dinamike, ki je potrebna za to, da tekst res pol- nokrvno komentira, z vso plastič- nostjo in pestrostjo njegovega iz- raza. Jezik vsake Shakespearove osebe ima svojo intonacijo, svoj glas, pravi ruski shakespearolog Morozov; vsaka pomeni utelešenje enega od množice živih liko^ iz ga- lerije življenja kljub vsemu vzviše- nemu govoru ali duhovičenju, ki v realnem življenju nima kaj prida podlage, kljub »genialni spojitvi preprostosti z zapletenostjo, globine z učinkovitostjo«.. Morebiti se našemu ansamblu pozna, da se že dalj časa ni preiz- kušal na takem ali vsaj podobnem ekstu, kajti tu je nedvomno potre- ben študij, vaja, urjenje organa in duha že zaradi izredno impulzivne- ga govora. Za tak tip gledališča, iakršen je naš, zmerom obstoji ne- varnost, da se intenziven osebni štu- dij zanemari. Ozračje, v katerem naš igralec živi, ni kaj prida ugod- no za stanovitno izpopolnjevanje, za poglabljanje igralske kulture. Ne nazadnje je eden od vzrokov tudi nestabilnost, s katero se je zadnje čase hote ali nehote spoprijemal za- radi raznih debat o predimenzioni- ranju gledališke tvornosti pri nas. \'idel sem Romea, ki ga je dal Eržen. Bil mi je všeč le v zadnjih ocenah. Julija Vera Perova se mi zdi močnejša kreacija, ni mi pa ugajal register igralskega izraza, s katerim je oživljala Julijo. Od osta- lih naj omenim Škofovega Capule- ta in Sugmanovega Mercutia. Ta dva sta bila vidnejša od drugih po m.oči svoje igre. KHo Ciuha-Maver- jeva je svojo Dojko sicer skrbno oblikovala, ni pa našla vselej pri- mernih izraznih sredstev. Isto bi rekel za Dolinarjevega Lorenza. Dobro je zadel svoj ton Jeršin z veronskim knezom, ne morem pa enako reči za Pristova, ki je igral Benvolia. Za dobro intonacijo je bil mali glasnik Jelko neprimeren. Manjše vloge so rešili še Penko (Monteg), Cernetova (Montegova), Terpin (Paris), Sedej (Peter), Bo- žičeva (Capuletova), Strnad (Ty- balt) in Cesar (Lekar). Igra se je v svojem drugem delu v intenziteti vzpela, tako da so igralci le rešili tisti moralni kapital, ki je konec koncev v vsakem gledališkem užit- ku, tudi če gre za tragedijo, za slast trpljenja. T. O. P. S. Ko je bilo zgornje poročilo objavljeno v Radio-Celje, sem bil opozorjen na nekatere pomanjklji- vosti, ki jih rad popravljam. V- po- ročilu nisem omenil dela, ki ga je za celjsko predstavo izvršil koreo- graf Iko Otrin. Ta je že pri »Vilin- čku« prispeval lep delež k vzgoji ansambla, njegovi »telesni« kulturi, gibanju na odru, k ritmični vzgoji. V »Romeo in Juliji« je prav tako opravil pomembno delo in to s ple- salskim zborom in solo-duetom. Omeniti moram tudi delo Mije Jar- čeve, ki je s svojimi kostumi pri- spevala k renesančnemu vzdušju. Žal nisem utegnil videti še drugega Romea, ki ga je igral Bačko, in Ju- lije, kakor jo je kreirala Pugljeva. Naj povem zraven še to, da re- dakcija CT samo po sili razmer po- natiskuje moja gledališka poročila za Radio-Celje. Ko je to prvič sto- rila, sem jo prosil, naj to javno opraviči, kar je tudi storila. Naj to začasno in nič kaj prida rešitev na- domesti kak drug poročevalec, saj prizadevnost in tvornost našega gledališča zasluži, da se o njem v lokalnem listu pišejo samostojna poročila. Pisal sem jih devet let in bom hvaležen tistemu, ki bo to delo prevzel, kakor je to za sezono 1957 in 1958 storil na mojo prošnjo Her- bert Savodnik. Igralci pa naj mi to pot oproste, če sem povedal samo na kratko svoje vtise, nisem se pa lotil analize njihovih kreacij. T. O. Vera Perova in Janez Eržen igrata Julijo in Romea Otvoritev prosvetnega doma V Trnovljati Ob lepi udeležbi domačinov in go- stov je bila preteklo soboto v Trnov- Ijah pri Celju otvoritev adaptira- nega Prosvetnega doma s prizid- kom. Predsednik SZDL terena Trnovlje je pred izročitvijo doma svojemu namenu v svojem govoru poudaril potrebo in pomen kulturno prosvetne dejavnosti v tem pred- mestnem naselju. Ob tej priliki se je zahvalil celjski občini, množič- nim organizacijam. Kmetijskemu gospodarstvu Lava ter vsem, ki so finančno ali drugače prispevali k tej pridobitvi. Tako je z dodeljenimi in lastnimi sredstvi ter trudom pro- stovoljcev iz bivše Koširjeve tovar- ne zrasel lep Prosvetni dom, na ka- terega smo Trnoveljčani ponosni. Skoda le, da se nam še doslej kljub velikemu prizadevanju ni posrečilo iz doma izseliti družino, ki zavzema že itak pretesne prostore domu. Po otvoritvi doma je sledila pro- slava v počastitev 40-letnice usta- novitve KPJ in SKOJ. Za zaključek so igralci »Zarje« uprizorili dramo »Talci v Kraljevuc._______ Okrajni svet Svobod in prosvetnili društev je dostojno proslavil 40-letnico ZKJ in SKOJ Z okrožnico, v oktobru lanskega leta, je Okrajni svet Svobod obve- stil vsa kulturno-prosvetna društva, da bodo prirejene v počastitev 40. obletnice okrajne revije pevskih zborov in instrumentalnih skupin. Datum je bil določen za 26. april t. 1. V glavnem so vsa društva vze- la zadevo resno. Tako se je v ne- deljo, dne 26. aprila ob 10. uri do- poldne zbralo v dvorani OLO 8 zbo- rov iz našega okraja na reviji, ki je kvalitetno in tudi idejno zelo le- po uspela. Moški zbor »Svobode« iz Zabukovce in Liboj je s tremi udarnimi pesmimi pripravil pravo vzdušje za govor tov. Pogačarja za 40. obletnico. Nato so se zvrstili zbori iz Smihela nad Mozirjem, iz Loč pri Konjicah, iz Šentjurja, žen- ski zbor iz Polzele, ženski zbor iz Laškega, moški komorni zbor iz Ce- lja in mešani zbor ŽPD »France Prešeren« iz Celja. S tem nastopom so zbori dokaza- li, da pravilno razumejo, da ama- tersko kulturno delo ni primitivno, ampak visoko kvalitetno delo. Kva- liteta se je namreč na reviji od zbo- ra do zbora stopnjevala, posebno pa je treba omeniti poslednje tri zbo- re. Žal, smo pogrešali zastopnike šmarske občine, še bolj pa šoštanj- ske, kjer jim je bila domača priredi- tev več, kakor pa okrajna revija. Se več graje pa je vredno celjsko ob- činstvo, ki ni znalo, kljub brezplač- nemu vstopu napolniti dvorane Popoldne so se v šentjurski kul- turni dvorani zbrali tamburaški in harmonikarski orkestri na okrajni reviji. Do zadnjega kotička zasede- na dvorana je z zanimanjem po- slušala tamburaške orkestre iz Za- bukovce, Prevorja in Štor, iz Liboj, od celjske Svobode, od Svobode Ve- lenje, ŽKD »France Prešeren« iz Ce- lja ter harmonikarski zbor celjske Svobode. Strokovna komisija je v svoji analizi dirigentom pravilno povedala, da so tamburaški orkestri v prvi vrsti ljudski orkestri, ki se naj bavijo z ljudsko glasbo, to je narodno motiviko in zasedbo. Zla- sti poslednja dva orkestra iz Vele- nja in Celja sta dokazala, da so lahko tamburaški orkestri tudi kva-- liletni orkestri. Žal, edini harmoni- karski orkester celjske Svobode ni imel konkurence, da bi o njem lah- ko spregovorili kako besedo. Vendar je ta orkester s svojim nastopom pokazal, da dirigent, Oskar Leskov- šek, pravilno razume vlogo harmo- nike, ki jo je treba v orkestru deliti na glasove in z registri na inštru- mente. Tudi na tej reviji ni bilo za- stopnikov iz šmarske občine, in tudi ostalih (Laško, Mozirje). Tamburaški inštrumenti so danes vsakomur dosegljivi, mladina se jih rada poslužuje, treba bi bilo le več razumevanja za to vzgojno sred- stvo. Glasbena komisija pri okrajnem svetu Svobod je na zadnji seji pred- ložila sekretariatu perspektivni plan za bodoče večje prireditve. Tako naj bi bili v letu 1961 »Monstre koncer- ti«, t. j. združeni nastopi moških, ženskih, mešanih zborov našega okraja, dalje tamburaških orkestrov, pihalnih godb in tudi iz področja lahke glasbe, — toda program b« zab+eval, da bo treba nekaj znati. Okrajna glasbena komisija bo že jeseni poslala na vsa društva dolo- čen program. V letu 1962 pa bom« zopet organizirali veliki skupni na- stop vseh mladinskih zborov kot je bil'lansko leto. V soboto 9. t. m. bo s koncertom mladinskega zbora ŽKD »France Prešeren« v dvorani OLO oficielna otvoritev celjskega mladinskega fe- stivala, drugi koncert (mešanega mladinskega zbora celjske gimna- zije) bo v sredo 13. t. m., prihodnje soboto 16. t. m. pa imamo v gesteh mlade pevce iz Varaždina. Celjani, napolnimo dvoran»! Več skrbi in poudarka našim kulturnim spomenikom Celje je naravnost posejano s kul- turnimi spomeniki, ki so nema pri- ča preteklosti te stare naselbine, ki so jim tisočletja dajala časovne pe- čate. Izgradnja, ki je v zadnjem deset- letju zavzela širok razmah, mora pri vsem tem nositi s seboj tudi dosled- no upoštevanje zgodovinskih mej- nikov mesta s tako bogato pretek- lostjo. Predvsem je treba to upošte- vati pri zazidavanju tako imenova- nih »lukenj« v starem delu mesta, na drugi strani pa na splošno skr- beti za očuvanje zgodovinskih spo- menikov na splošno. Z rekonstruk- cijo mestnega muzeja bo dobilo svoj zasluženi prostor rimsko Celje v za- ključenem lapidariju. Nedostopno in slabo znano je arheološko najdbi- šče na Sadnikovem vrtu pod Mi- klavškim hribom in morda bi kazalo na nekaterih mestih pustiti fragmen- te rimskih najdb, kakor so bile naj- dene. To bi dalo mestu večjo pe- strost. Z ureditvijo Savinjskega nabrež- ja bo približan očem del srednje- veškega zidu, ki bo z Muzejskim trgom in Muzejem harmonično za- ključena celota. V to okolje spada- jo seveda tudi Okopi in Slomškov trg, z vrsto starinskih stavb od sta- rega »špitala«, vodnega stolpca do spomenikov šolstva v starem Celju. Medtem ko smo pri gledališču do- bili v restavriranem »rabljevem« stolpu lep okras in viden spomenik, sta dva od obzidnih stolpov še skri- ta našim. očem. To je stolp za Stru- pijevo hišo in stolp v Razlagovi ulici. Oba sta neokusno obdana z ometom, eden pa je celo skrit za predzidkom in služi za skladišče premoga. Umetnostni zgodovinar profesor Curk je v našem listu dokaj na ši- roko opisal vse ostale znamenite stavbe po našem mestu. Te se na- hajajo na Tomšičevem trgu, v Zi- danškovi ulici, na Trgu V. kongre- sa, v okolici starega centra, skrat- ka na vsakem koraku med Savinjo, Sušnico, Koprivnico in Voglajno. Dokaj neurejen je še Trg svobo- de. Tu imamo vrsto spomenikov, od vojašnice, pod katero so temelji ve- like rimske stavbe, sama pa je močno preurejen spodnji grad celjskih gro- fov iz 14. stoletja. Narodni dom tu- di še čaka rekonstrukcijo, podobno: oni v notranjosti. S staro sodiščno] stavbo z lepim portalom je zgodo-i vinska vrednota trga zaključena, hkrati pa se odpira nov okoliš na Trgu V. kongresa z magistratom — nekdanjim plemiškim domom. Zakaj sem vendar našteval neka- tere izmed teh kulturnih in zgodo- vinskih spomenikov. Zato ker je za lepši izgled Celja in za poudarek njegove častitljive starosti v prvi vrsti potrebna obnova vrste propa- dajočih objektov in ker v njihovi ne- posredni bližini nastajajo nova gradbišča. Obstaja namreč nevar- nost, da z zazidavanjem praznin v starem delu Celja ne bi ustvaril ne- skladnosti z gradnjo modernih, pre- modernih stavb. Jazz in Bach hkra- ti v eni dvorani povzročita lahke samo kulturni škandal. Tujec in tudi bodoči Celjan naj na oko za- znata mejo med starim in novim Celjem, mejo med preteklostjo in se- danjostjo. Torej stilna enotnost. Občinski možje, ki jim je pri srcu skladnost in lepota Celja, se pogostoma jezijo nad anarhičnostje bližnjih prednikov, nad njihovim, včasih kar barbarskim odnosom do zgodovinskih in kulturnih mejnikov razvoja našega mesta. Sploh se mo- ramo izogibati mišljenja, da stari- ne spadajo v muzej. Narobe. Nare- dimo iz našega starega muzej, kul- turno in turistično privlačnost, v muzeju samem pa ohranjajmo frag- mente, podrobnosti in detajle. ...... Kir. . Ivan Napolnik umetnik, kmet in samotar (Po retrospektivni razstavi Napotnikovih del v Narodni galeriji) Samotni sin gorske kmetije iz Za- vodnje pri Šoštanju, neprekosljivi mojster lesne plastike, ki mu do danes v domovini še nikdo ni do- rasel, nadvse skromen po svojem značaju in otroško preprost IVAN NAPOTNIK se je naši kulturni jav- nosti le redko predstavil. Nikoli se ni hotel sam boriti za svoj sloves in , ni razkazoval na razstavah proiz- vodov svojega petdesetletnega, ga- ^ raškega umetniškega dela. V svo- jem življenju ni priredil niti ene lastne kolektivne razstave, njegove mojstrovine pa kljub temu niso osta- le skrite. Vendar se zdi, da pozna slovenska kulturna javnost tega skromnega in tihega umetnika le na pol. V kolikor smo ga mnogoštevil- ni prijatelji in znanci »spoznali«, smo ga bolj instinktivno kot prepri- čevalno občudovali, ker se nam je vedno rad umikal v svojo samoto. Pravilno pa so znali oceniti Na- potnikovo umetniško vrednost nje- govi poklicni tovariši. V Napotniko- vem zborniku, ki ga je ob priliki mojstrove sedemdesetletnice in otvo- ritvi razstave izdala Narodna gale- rija v Ljubljani, čitamo v spremni besedi dr. Karla Dobide: »Da so vsaj njegovi poklicni tovariši že zdav- naj pravilno ocenili Napotnikovo umetniško vrednost, dokazuje sklep I. kongresa upodabljajočih umetni- kov Jugoslavije v Beogradu leta 1922, ko so za člana osrednjega Umetnostnega sveta izvolili iz Slo- venije poleg Riharda Jakopiča in Janka Plečnika tudi Ivana Napotni- ka. Kiparstvo naj bi v tem svetu zastopala poleg Napotnika še Me- štrovič in Rosandič. Vendar pa je Napotnikovo življenjsko delo dobilo zasluženo javno priznanje šele po osvoboditvi. Leta 1950 je bil odli- kovan z Redom zasluge za narod II. stopnje, lani pa je ob sedemde- setletnici prejel Red dela I. stopnje. Občinski ljudski odbor v Šoštanju pa ga je v priznanje za njegovo za- služno življenjsko delo na polju slovenske kiparske umetnosti ime- noval za svojega prvega čast- nega občana.« Po otvoritvi razstave v Narodni galeriji v Ljubljani ne moremo več trditi, da poznamo našega dragega in dragocenega mojstra samo na pol saj se nam je predstavil kar s 94 plastikami. Narodna galerija je z vzorno urejeno razstavo, obširnim katalogom in predvsem s toplo po- zdravno besedo umetniku, ki je bil osebno navzoč, častno izpolnila svo- jo kulturno dolžnost. Predstavnik Narodne galerije dr. Kari Dobida je s krajšim govorom bežno nakazal Napotnikovo umetniško in življenj- sko pot in med drugim dejal: »Naš vse preskromni razstavljalec je sko- ro nepoznan, ker ni sam prav nič skrbel za svoj sloves. Vendar pa lahko trdimo, da je mojster Napot- nik v lesni plastiki dosegel stopnjo, kakršne pri nas ni doslej še nihče. Napotnikova kiparska umetnost je vedno stvarna — njegova dela so ena sama lirična pesem, hvalnica lepoti. Njegovi hudomušni Putti, za- sanjane Plesalke, nežne Matere pri- tegnejo gledalca z neverjetno moč- jo. Napotnikova umetnost je tako domača, tako naša!« Zaslužnega umetnika Napotnika sta ob otvoritvi razstave s prisrčni- mi čestitkami hvaležno pozdravila tudi zastopnik Republiškega sveta za kulturo in prosveto ter zastopnik Društva Kkovnih umetnikov. (Slišali smo, da bodo razstavo Napotnikovih del v kratkem orga- nizirali tudi v Slovenjem Gradcu. Prav bi bilo, da bi za Slovenjim Gradcem prišlo na vrsto tudi Celje.) V. S. Akad. kipar Ivan Napotnik: Smarnice (les) Stev. 18 — 8. maja 19H — CELJSKI TEDNIK Iz življenja na naši vasi KZ Podsreda ORGANIZATOR KMETIJSKE PROIZVODNJE *Kmet zadrugi in zadruga kme- tu«, pravijo prebivalci Podsrede, ko se s skupnimi močmi trudijo za go- spodarski napredek svojega kraja. Kmetijsko sodelovanje ali koope- racija pri podsredčkih kmetovalcih ni naletela na gluha ušesa. Res pa je, da so skraja še bolj previdno »tipali«, kaj se bo bolj splačalo redi- li in pridelovati, da ne bosta na 2gubi ne kmet in ne zadruga, ki ga v Yseh stremljenjih gospodarskega napredka vzpodbujajoče podpira. Vsekakor bo kazalo posvetiti veli- ko pozornost živinoreji — pravijo živinorejci. Lansko leto sta dala zgled dva kooperanta, Dobrave in Sikovšek, ki sta redila vsak po 50 komadov prašičev. Sicer sta »rejni- ka« negodovala nad slabo pasmo, ki sta jo dobila, vendar zgleda, da se jima je trud le izplačal, ker sta se letos znova prijavila za pogod- beno pitanje. To pot pa jima bo za- gotovljena najboljša pasma, katero je Poslovna zveza Šmarje nabavila iz rejskih središč. Zredila bosta le- tos 120 prašičev. Kmetijska zadruga je nabavila živino in krmila, ob za- ključku leta pa si bosta kooperan- ta z njo delila dobiček. Tudi z drugimi kmeti ima KZ Podsreda sklenjene pogodbe za od- kup živine. Za zakol bo zadruga od kmetov odkupila 40 komadov svinj ie 10 goved. Podsrečki živinorejci so že znani kot dobri rejci in so nesarji že od nekdaj radi odpirali njihove štale. Da bodo v živinoreji še bolj napredovali, bodo letos iz- datno zboljšali krmsko bazo, za kar je tudi poskrbela KZ, ki ima v ko- operaciji 20 ha travnikov, skrbno pognojeni že zdaj kažejo na bogato košnjo. Kmictje pa si bodo preskr- beli tudi druga dodatna krmila. Pri žitaricah KZ ni imela tako srečne roke. Italijanke so kmetje v kooperaciji posejali na 10 ha, toda posamezni kmetijski proizvajalci imajo še sami kakih 10 ha visoko- rodnih sort. Precej imajo tudi »Ba- varske kraljice«, ki tod zelo dobro uspeva. Tudi za sadjarstvo se domačini Podsrede zelo zanimajo in so pogo- ji, da bi tudi ta panoga vzcvetela. KZ ima prav tako s sadjarji pogod- be in to za 2 ha ribezovega nasada, 1 ha vinograda in 2 ha sadovnja- kov. Tujcu v Podsredi pade v oči, da ima domala vsaka, pa še tako skromna bajta, jato kokoši. Pred- vsem je videti lepe štajerke, s ka- terimi so domačinke zelo zadovolj- ne. V lanskem letu je KZ odkupila preko 200.000 komadov jajc. Velik problem za podsrečko KZ predstavljajo neprikladna in odda- ljena skladišča. Za drugo leto ima- jo v načrtu gradnjo velike lope, kjer bodo tudi skladišča. Ko bodo pre- magali še to oviro, bomo lahko čez kako leto pisali o lepših uspehih in zmagah. Nada za te uspehe pa so poleg prizadevnih članov KZ in upravnika tudi delovni mladi za- družniki, ki izkoristijo sleherno pri- liko za strokovno izpopolnjevanje v raznih tečajih. Prebold je pripravljen na sezono Minulo leto je preboldsko turi- stično društvo prebilo led, ki je dol- ga leta pokrival pred vojno cvetoči turizem. Prve tri weekend hišice so s svojimi 6 ležišči prestale ognjeni krst. Izredno zanimanje za te hišice je pokazalo potrebo po nadaljnjih nočitvenih zmogljivostih, za kar so preboldski turistični delavci našli potrebne vire in sredstva ter posta- vili 4 hišice. Prebold je lep kraj, primeren tudi v tem letnem času za nedeljski izlet. To je nedvomno dejstvo, saj brez naravnih pogojev, brez lepot in pri- jetnega okolja, s samimi weekend hišicami, ne bi bilo mogoče prikli- cati turizma k življenju. Vsemu te- mu pa promet doslej ni nič kaj pre- več stregel. No, morda pa se bo le- tos le dalo organizirati še kakšno večerno avtobusno zvezo iz Prebol- da proti Celju. V korak z opisanim so opravili tudi ostala dela: postavljena je sta- novanjska hiša za kopališkega oskrbnika, urejeno kopališče, oči- ščen gozdiček, v katerem so postav- ljene weekend hišice, napeljan vo- dovod, elektrika, nabavljena opre- ma itd. V letošnjem družbenem planu ob- čine Žalec pa je zaslediti ugotovi- tev, da gostinstvo v Preboldu ne sledi razvoju turizma, bolje, ne sle- di razvoju ostalih naprav in objek- tov. Zagotoviti letoviščarjem pensi- onsko hrano, je ena izmed glavnih nalog, ki jo je treba čimprej rešiti, da ne bo ta vrzel postala coklja pri nadaljnjem razvoju turizma v tem kraju. Železarna in Cinkarna soustanovitelja Metalurške industrijske šole v Štorah Zakon o šolstvu je omogočil de- lovnim kolektivom, ustanovam in drugim družbenim ter gospodar- skim organizacijam, da s podpisom listine o soustanoviteljstvu določene šole sprejmejo nase ustrezne obvez- nosti in pravice. Ta okolnost je v zadnjem času napotila mnoge de- lovne kolektive, da so v večji meri kot doslej začeli razmišljati o kvali- fikacijskem sestavu zaposlenih ter na osnovi analiz sprejemati določe- ne ukrepe. Ta motiv, zlasti pa še ugotovitev, da je kvalifikacijski se- stav nadzornega kadra v Cinkarni zelo slab, je napotil ta delovni ko- lektiv, da se je najprej odločil za prirejanje strokovnih tečajev zno- traj kolektiva in nato, da si s so- ustanoviteljskimi pravicami pri Me- talurški industrijski šoli v Sterah zagotovi reden in predviden dot»k kvalificiranih delavcev. Sklep o s*- ustanoviteljstvu omenjene šole je sprejel tudi delavski svet Cinkarne. Tako se je Železarni zdaj priključila še Cirtkarna! Ta korak pa ne p«- meni pridobitve samo za Cinkarne, temveč je istočasno veliko priznanje vodstvu in vsemu predavateljskemu zboru Metalurške industrijske šole v Storah! Ta odločitev je pravza- prav veliko priznanje Metalurški industrijski šoli v Štorah za njene dosedanje uspehe pri šolanju kva- lificiranih delavcev črne metalurgi- je. S soustanoviteljskim pristopom Cinkarne, pa ße bo šolanje topilcev, valjarjev in prav tako določenega števila industrijskih zidarjev posta- vilo na širšo osnovo, za potrebe obeh kolektivov. Tako bo ta šola, ki dela pod vodstvom ravnatelja Toneta Klinarja, postala še močna vez med obema kolektivoma pri vzgoji in šolanju strokovnih kadrovi Na zadnji seji šolskega odbora Metalurške industrijske šole v St»- rah, ki so ji prvič prisostvoval predstavniki delovnega kolektiva Cinkarne, so med drugim ustanoTi- li posebno komisijo iz zastopnikov Cinkarne in Železarne ter šole, ki bo rešila vsa vprašanja v zvezi s sprejemom in šolanjem učencev. Soustanoviteljske pravice Cinkar- ne pri Metalurški industrijski šoli v Storah pa se bodo začele z novi« šolskim letom. V letošnjem šolskem letu ima Me- ; talurška industrijska šola v Storah ; 137 učencev v 7 oddelkih; od teki bo konec šolskega leta 39 absol- '] ventov. Glede na to in pa na zmog-j Ijivost, bo lahko šola v naslednjem; šolskem letu sprejela na novo d« 75 učencev. Od tega števila naj bi jih Cinkarna dala okoli 35, ostal* pa Železarna. Razen o sprejemu novih učencev, pa so člani šolskega odbora raz- pravljali še o položaju novega šol- skega internata, ki bo lahko sprejel 120 gojencev. V razpravi se je iz- kristalizirala misel, da internata ne kaže obravnavati kot čisto ločene in samostojne ustanove, temveč sam* kot ustanove, ki je nastala zaradi šole in ki mora zato biti tudi njen neločljiv sestavni del ter služiti istim ciljem in nalogam. V zvezi s tem stališčem se je pojavil* še vprašanje upravnega organa^pri internatu. Spričo sprejetega načela o položaju internata, bi namreč lah- ko proučili še okolnost o delovanjM le enega organa upravljanja, to je za šolo in internat skupaj. -mb V Železarni Štore posvečajo največ skrbi strokovnemu in splošnemu Izobraževanju članov kolektiva Reševalna akcija na Koroški V soboto, 2. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne je NM Solčava sporočila v Planinski dom v Logarski dolini, da leži v stari, na pol podrti Koc- bekovi koči na Molički peči pod Ojstrico onemogel Mariborčan in da je treba iti ponj. Alarm za reše- vanje je sprejel predsednik PD Celje tov. Orel. Ta je po slu pokli- cal reševalce z Okrešlja (Debelja- ka, Sveta), v Logarski dolini pa sta se zadrževala reševalca Dušan Gra- dišnik in Jože Herle. Za akcijo se je prostovoljno javil zdravnik dr. Ivan Mozer, vodja Zdravstvenega doma v Šentjurju. Ob polenajstih sta dr. Mozer in Orel odšla iz Lo- garske v Robanov kot in dosegla vrh Moličke peči ob 13,20. Pol ure za njima so prišli še reševalci Gra- dišnik, Herle, Debeljak in Svet, po- leg njih pa še štirje Mariborčani. V Kocbekovo kočo pa je pred vsemi reševalci prispel že ob pol enih mi- ličnik Bračič Franc, okrepčal I5-let- nega Mariborčana A. S. in ga sam privedel do Moličke peči, kjer se je srečal z zdravnikom in reševalcem Orlom. Ko so ostali reševalci prišli z vrvmi, so fanta hitro in varno pri- vedli v dolino. Vsa akcija je trajala tri ure in pol. Iz Maribora je v prvomajskih po- čitnicah krenila večja družba na transverzalo, prekoračila Raduho, se spustila preko Dure k Rogovilcu, tu pa se je razcepila. Transverzalo sta za vsako ceno hotela nadaljeva- ti 18-letni M. B. in 15-letni A. S., čeprav nista bila dobro opremljena, kaj šele izurjena za to. Niti cepinov nista imela. V četrtek, 30. aprila zvečer sta v snežnem metežu preko Zvižgovca in Moličke peči po na- ključju dosegla razpadajočo Koc- bekovo kočo in v njej nato prebila dve noči, ne da bi vedela, kje sta. V soboto se je M. B. odločil, da po- išče pomoč. Ubral jo je od koče na- ravnost navzdol v Kocbekovo gra- po, čeprav tu ni poti. Imel je srečo, da je našel prehode. Imela sta sploh srečo obadva. A. S. je izjavil, da sta je imela 99 %, pameti pa 1 %. Dogodek je tipičen: klasična mla- dinska nesreča, kakršnih je zadnja leta y Evropi vedno več, pri nas ne- koliko manj, vendar tudi preveč. Vzroki; mladostna zagnanost, neiz- kušenost, neprevidnost, precenjeva- nje samega sebe in vse kar k temu spada. Vse to kljub opominom, opo- zorilom, tečajem in navodilom v li- teraturi. Snežne razmere so bile v prvo- majskih počitnicah od višine 1800 m kočljive. V petek, 1. maja so z vrhov plaznice v podnožju sten dobile mnogo nove snežne hrane v obliki plazov. Snežne (nivološke) razmere so bile v naših gorah to .-zimo spet nekaj posebnega. ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ HMELJA HMEZAD ŽALEC sprejme SALDAKONTISTA — moško moč Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola s prakso v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe je poslati na upravni odbor podjetja do 30. ma- ja 1959. Ustanovili so društvo za varstvo ptic Pred kratkim je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Društva za varstvo ptic Slovenije, kateremu so prisostvovali predstavniki Republi- škega sveta za gospodarstvo, fakul- tete za gozdarstvo in agronomijo. Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo. Republiškega sveta za pro- sveto. Lovske zveze Slovenije in drugi. Prof. inž. Slander je iznesel v svojem referatu zanimive rezultate, ki so jih dosegli pri nas in v tujini z biološko zaščito gozdov in sadov- njakov pred škodljivci. Ugotovlje- no je, da so najučinkovitejši čini- telji biološke borbe proti škodljiv- cem naše ptice, saj na primer en sam par sinic s svojim zarodom v enem letu pospravi kar 145 kg raz- nega mrčesa. V naših sodobno urejenih sadov- njakih in gozdovih skoraj ni več primernih prostorov za gnezditev ptic, saj je čedalje manj gostega grmovja, zapuščenih gostih dreves- nih krošenj, starih dreves z votlimi dupli itd. V nekaterih deželah so že začeli v gozdovih vzdrževati po- sebne zaščitne cone, v katerih so za gnezditev ptic najugodnejši pogoji. Tudi mi se moramo zavedati, da je postavljanje pravilno izdelanih kr- milnic, ki ustrezajo življenjskim na- vadam posameznih vrst ptic — na pravilno izbranem mestu v sadov- njakih in gozdovih učinkovito sred- stvo v boju proti škodljivcem. Stro- ški, ki jih vlagamo za varstvo ptic, so vsekakor manjši od izdatkov za ■kemična škropiva! Za zaščito naših gozdov in sa- dovnjakov bo zato novoustanov- tjeno društvo tako v Ljubljani kot pozneje v vseh večjih krajih Slove- nije ob pomoči naših gozdarskih in kmetijskih strokovnjakov, lovcev, prosvetnih delavcev in drugih zače- lo široko akcijo za varstvo ptic. Po- sebno vlogo v tej akciji bodo mo- rale odigrati tudi naše šole. Ena izmed prvih treh preboldskih weekend hišic. Hišice stoje vsaka zase in v prijetnem naravnem okolju ustvarjajo pravi občutek domač- nosti. (Foto Škof M.) FESTIVAL AMATERSKIH ODROV V VELENJU Na zadnji seji upravnega odbo- ra DPD Svobode Velenje so se po- govorili o Šaleškem festivalu ter o organizaciji festivala amaterskih odrov Slovenije. Festival naj bi predvidoma trajal od 15. do 21. ju- nija. Na njem bo nastopilo 8 igral- skih skupin iz Slovenije. Velenjčani so se odločili, da bodo kot organi- zatorji nastopili s Cankarjevim Hlapcem Jernejem. OBJAVA Potnike na ozkotirni progi Poljčane—Zreče obveščamo, da bo zaradi tehničnega vzdrževa- nja železniških voznih sredstev predvidoma 2-krat mesečno za en dan ukinjen žel. promet na tej progi. Prevoz potnikov bo v tem primeru izvršen z avtobusom. Prekinitev žel. prometa bo predvidoma redno v nedeljo in le izjemoma v nujnih primerih na delovni dan. Avtobus bo vozil ob delavni- kih v trasah vseh vlakov. Ob ne- deljah pa odpade vožnja v trasi prvega vlaka (št. 2531), ki od- pelje iz Slov. Konjic ob 2.45 uri in bo prvič peljal v trasi vlaka št. 2538 ob 5.05 uri iz Poljčan. Avtobus bo vozil točno po voz- nem redu vlakov in bo imel v obeh smereh postanke na na- slednjih postajah: Poljčane (žel. postaja). Spodnje Laže (ž. post.) Zbelovo (ž. post.), Loče (žel. post). Draža vas (ž. post.). Slov. Konjice (ž. post.), Žeče (odcep za Zreče) in Zreče (žel. post.). Železniški postaji Gabrole in Radana vas odpadeta, ker je ce- sta od Slov. Konjic do Zreč od- daljena od železnice in bo na tej relaciji na odcepu ceste proti Zrečam vpeljana le avtobusna post. Zeče, ki bo nadomestila na- vedeni železniški postaji. Avtobus vozi od žel. postaje Draža vas naprej v smeri ceste Maribor—Slov. Konjice in obrat- no v isti smeri. Za prevoz z avtobusom velja* jo železniške karte in prevozni izkazi, ki se kupujejo na enak način, kakor za vožnjo z vlakom. Prvič bo na tej progi vpeljan avtobus v nedeljo, dne 10. maja 1959 in se bo vršil prevoz potni- kov tako, kakor je navedeno v tej objavi. Vsi naslednji prime- ri prevoza potnikov z avtobusom bodo pravočasno objavljeni. Maribor, dne 5. maja 1959., 2elezniška uprava V MESECU POKLICNEGA USMERJANJA PROF. ALBIN PODJAVORSEK: Besede o izbiri poldica naši mladini Danes bi želel nekoliko misli o izbiri poklica povedati neposredno našim mladincem in mladinkam. Pred zaključkom svojega obveznega šolanja stojiš na razpotju in se vprašuješ: kateri poklic bi bil zame najprimernejši? Odločiti se moraš o svojem bodočem življenju — za poklic, v katerem boš ostal 30 do 35 let, morda še več. V pravilno izbranem poklicu boš v življenju zadovoljen in srečen, boš uspešno delal ter s tem tudi najbolj koristil družbi. Da ti pomagamo pri težki odločitvi na razpotju, smo uvedli tudi pri nas službo usmerjanja mladine v poklice. Število poklicev je pri nas kakor tudi v drugih državah zelo veliko. Cim bolj se je razvijala industrija in obrt, tem večja je bila zahteva po novih poklicih. Po- klici so se začeli deliti v nove poklice in ožje ali širše specializacije. Zato ima znanost o poklicih zelo obširno področje. Nekatere države v Evropi imajo 12.000 od 20.000 poklicev, v Ameriki jih poznajo celo nad 40.000. V FLRJ je naša ljudska oblast izdala poseben predpis o poklicih za kvalificirane delavce, ki je izšel v Uradnem listu št. 19 iz leta 1950 pod naslovom »Pravilnik o strokah in poklicih«. Poklici so v navede- nem pravilniku razdeljeni v stroke, n. pr. rudarsko, kovinsko, grafično, gradbeno stroko itd. — skupaj 27. Pravilnik o strokah pa ni popoln, ker ne obsega srednjih strokov- nih kadrov in tudi ne poklicev z akademsko izobrazbo. Zato ne mo- remo smatrati našega sistema poklicev za definitivne ga. Naš bodoči sistem bo obsegal verjetno nad 2.000 poklicev. Proučevanje poklicev ni lahka stvar in zahteva mnogo poglobljenega dela. Izbira poklica je izbira bodočnosti. Mladinec, mladinka! Kaj moraš razmisliti, preden boš izbiral svoj poklic? — o sebi: za kateri poklic bi bil najbolj sposoben in ki te najbolj veseli; — o zahtevah želenega poklica; — kje se lahko izobraziš za poklic in kakšni so pogoji; — kdo ti lahko pomaga pri izbiri. Kaj moraš vedeti o sebi pri izbiri poklica? Poznati moraš: — svoje poklicne želje, interese in nagnjenja; — svoje zmožnosti (za računstvo, jezike, fiziko, kemijo itd.); — izkustva, znanja in spretnosti; — svoje osebne lastnosti kot vestnost, vztrajnost, prilagodljivost, družabnost itd.; — telesno zmogljivost in zdravje; — materialne pogoje učenja za poklic (denar, stanovanje); — želje staršev. Kaj moraš vedeti o poklicu? Poznati moraš: — vrsto dela, material in pripomočke, ki jih boš uporabljal pri svojem delu (stroje, orodje, naprave); — delovne pogoje, okoliščine, v katerih se delo opravlja, ugod- nosti in težave poklica; — zahteve poklica glede telesnih in duševnih zmožnosti; — način in pogoje vključevanja in usposabljanja za poklic; — možnosti zaposlitve in napredovanja v poklicu. Kje se lahko izobraziš za poklic in kakšni so pogoji? Po zaključeni osemletni šolski obveznosti imaš šest možnosti zm poklicno izobraževanje oziroma za vstop v poklic. Odločiš se lahko za: — vajensko šolo: tu se strokovno izpopolnjuješ za dolo- čeno dejavnost, ki se je praktično učiš v obrtnem obratu, trgovini, industriji, kmetijstvu itd. Uk traja tri leta. Pogoj za sprejem: dvm do štirje razredi gimnazije ali šest do osem razredov osemletne šole; — šolo s praktičnim poukom: kjer se usposobiš za kva- lificiranega delavca. Šolanje traja tri leta. Pogoj za sprejem: dvm do štirje razredi gimnazije ali šest do osem razredov osemletne šole; — srednja strokovno šolo: kjer dobiš srednjo strokovno kvalifikacijo. Šolanje traja štiri do pet let. Pogoj za sprejem: štirje razredi gimnazije; — vojaško šolo: ki usposablja aktivne podoficir je in voja- ške uslužbence JLA. Šolanje traja dve do tri leta. Pogoj za sprejem: zaključno obvezno šolanje; — višjo gimnazijo: da se po končanem osmem razredu jfi zrelostnem izpitu posvetiš študiju na univerzi ali višji šoli oziroma vojaški akademiji. Celoten študij traja 16 do 18 let; — na delovnem mestu samem v industriji, kmetijstvu, prth metu itd., kamor se vključiš kot nekvalificirani delavec. Pogoj гш sprejem: starost 15 do 18 let. Po določeni delovni dobi in opravlje- nem izpitu imaš možnost nadaljnje kvalifikacije. Kdo ti lahko pomaga pri izbiri poklica? Pomagajo ti lahko: — starši — učitelji in profesorji — občinski referenti za delo in delovna razmerja — poklicna svetovalnica Ce si v dvomu, kateri poklic bi si izbral in se ne moreš sam odločiti in ti pri tem ne morejo pomagati starši ali učitelji — prüß na posvet v poklicno svetovalnico pri Posredovalnici za delo Okraj- nega ljudskega odbora, kjer delata: poklicni svetovalec, ki ti bo skušal pomagati pri izbiri poklica ter vskladiti tvoje želje in zmožnosti z zahtevami poklica, in referent za usmerjanje mladine v poklice, ki te bo seznanil z možnostmi vključitve v uk ali šole. Iz celja in zaledja Novice iz Olepševalnega in turističnega društva Celje Na predlo;; stanovanjske skupnosti âtorah ter Celjske turistiine zveze so člani upravnega odbora Olepševalnega in turistit-nega društva v Celju sprejeli sklep o formiranju in delovanju društ- venega pododbora v železarskih štorah. Celjsko Olepševalno društvo je to po- budo sprejelo z največjim razumeva- njem, saj spada njegovo delovno pod- ročje pravzaprav na celotno področje celjske obi< iie. Zato si društvo želi, da bi taka pobuda prišla še iz drugih pre- delov ožjega celjskega območja, kot iz Škofje vasi, Šmurtnega in podobno. Pri Olepševalnem in turističnem dru- štvu že nekaj let ostaja posebna ko- lisija za olepšanje mesta. Tako bodo člani te komisije znova obiskali posa- Celjski »Vodni stolp« raezne predele celjskega mesta, ugotav- ljali dobre in slabe strani ureditve na- selja in se zlasti z zastopniki hišnih svetov in lastniki hiš pogovorili o do- ločenih delih za odstranitev tistih po- manjkljivosti, ki kazijo zunanji izgled Celja. Člani Olepševalnega in turističnega društva opravljajo to nalogo prostovolj- no, iz ljubezni do lepote in čistoče na- ših mest. Zato prosimo vse, ki bodo pri- šli v stik z omenjeno komisijo, da jem- ljejo pripombe njenih članov z največ- jim razumevanjem in da jim skušajo pomagati pri njihovem delu, saj pri vsem j tem ne gre za neko ozko društveno de- i javnost, temveč za izgled in ugled, ki ga j Celje uživa, kot lepo in čisto mesto. Ob tej priložnosti bodo člani komi- sije ocenjevali še tiste hiše in javne i zgradbe, ki jih krasijo cvetice in po- ' dobno. Po novem sklepu bo redni letni občni zbor Olepševalnega in turističnega dru- štva v Celju, dne 11. maja. Po mnenju Olepševalnega in turistične- ga društva je zdaj že skrajni čas, da bi odstranili bunker ob Cinkarniški poti. Prav tako bi morali popraviti klopi po parkih in nasadih. Na predlog svojega predsednika Rada Jenka bo tudi Olepševalno in turistično društvo podprlo akcijo za zgraditev po- sebne dvorane za lutkovni oder v Celju. Da bi znova poživili lutkarsko dejav- nost v Celju, so namreč pri Okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev u.stanovili posebno komisijo, katere pred- sedstvo je prevzel tov. Jenko, predvojni aktivni delavec na tem področju. Ker pa za lutkovne odre v Celju nimamo ustreznih prostorov, se je porodila mi- sel o gradnji ustreznega lutkovnega gledališča, dvorane, ki bi pa naj ne slu- žila samo tej dejavnosti, temveč hkrati za predavanja Ljudske univerze. Društ- va inženirjev in tehnikov itd. Načrt o gradnji take dvorane naj bi uresničili v dveh, treh letih. Zamisel je vredna največje pozornosti, saj hkrati rešuje dvoje perečih problemov — lutkovni oder, ki ga težko pričakuje zlasti mla- dina in dvorano za predavanje, seveda z vsemi tehničnimi pripomočki, ki jo prav tako pogrešamo. -mb Novo gostišče v Zavodni 2e nekaj let so zbori volivcev in občni zbori SZDL v Zavodni in Cretu poudarjali potrebo po usta- novitvi gostišča za predel občine od središča mesta do Teharja. Se po osvoboditvi je bilo na tem področju več gostiln, ki so polago- ma druga za drugo ukinile svoje obrate. Potreba po novem gostišču je postajala iz dneva v dan vedno večja. Gostinska podjetnika \'. T. Šeli- go, ustanovitelja znanega gostišča Na-Na, sta prisluhnila želji in po- trebam Zavodne in Creta po usta- novitvi novega gostišča v tem kra- ju. Z lastnimi sredstvi in neumor- nim delom sta uresničila željo obča- nov in za letošnji 1. maj odprla go- stilno v Zavodni ob Teharski cesti. Gostilna se nahaja v hiši bivšega lastnika Toneta Grajžlja. Stari Ce- ljani se še spominjajo, da je bila v tej hiši že v stari Avstriji »Gostilna pri čolničkih«. Nova gostilna ima kuhinjo, točil- nico in dva lično in sodobno ureje- na gostinska prostora, klet in mo- derno urejene sanitarije. -nik ČETRTA ČETRT! OTOK IN ZIDANŠKOVA! KLICE NAS RDEČI KRIŽ! Na zadnjem občnem zboru nas je voditeljica oddelka za transfuzijo krvi. zdravnico dr. Štravsova seznanila med drugim tudi s tem, da mora celjska bol- nišnica zaradi pomanjkanjo krvi večkrat zaprositi zanjo ljubljansko in maribor- sko bolnišnico, če hoče uspešno reševati življenja. Ta ugotovitev je za Celje in njegovo okolico pač malo laskavo. Za nos meščKne je stvar tem bolj nepri- jetna, ker so se celo na terenu našega podeželja mnogo bolj izkazali pri od- dajanju krvi kakor mi. Družbene organizacije morajo s svo- jimi pobudami vedno bolj približevati ljudstvu tudi zdravstveno službo. Tre- nutno je našo najnujnejša naloga, da čim bolj množično sodelujemo v službi krvodajalstva. Ko nas bodo te dni obi- skali posebni poslanci v to svrho, se bomo spomnili na svojo požrtvovalnost v bližnji revolucivnarni preteklosti in se tudi sedaj prijavili med krvodajalce. VIRŠTANJCI SO SPET IGRALI Virštanjci so preteklo nedeljo spet igrali. Z Budakovim »Klobčičem« so razvedrili polno dvorano gledalcev v gasilskem domu v Selah pri Vir- štanju. To je letos že njihova dru- ga zahtevna uprizoritev. Prva je bi- la prav tako Budakova drama »Me- tež«. V VELENJU REVIJA GODB NA PIHALA Občinstvo obveščamo, da bo v ne- deljo 7. junija v Velenju še revija naših občinskih godb na pihala. Re- vija lahke glasbe pa bo v jeseni, v kolikor nam jo bo uspelo organizi- rati po naših vidikih, t. j. popolno- rna svobodni dejavnosti, vendar pa neki stilni usmerjenosti, ki jo da- našnja stvarnost želi in zahteva. V času od 18. do 25. aprila je bilo rojenih: 28 dečkov in 26 deklic. Poročili so se: Predrag Milojevič, strojni tehnik iz Viteza in Regina Mastnak, statističarka iz Celja. Julijan-ÎMarijan Mastnak, de- lavec in Danica Jager, delavka, oba iz Trnovelj p. Celju. Ivan Pišek, apnar in Karolina Planinšek, delavka, oba iz Košnice. Jernej Zdolšek, šofer in Karo- lina Okorn, nameščenka, oba iz Škofje vasi. Vid Korber, ing. agronomije in Ivana Fabjančič,- ing. agronomije oba iz Celja. Peter Gogič. študent ekonomije in Ana Brecel, nameščenka, oba iz Celja. Anton Kukovič, delavec iz Šmi- klavža in Alojzija Erjavec, delavka iz Žleba p. Medvodah. Ivan Veber, kme- tijski tehnik iz Bezovja in Ana Jazbec, uslužbenka iz Šentjurja pri Celju. Adolf Leskovšek, strugar iz Nove vasi in Leopoldina Govejšek, knjigovodkinja iz Celja. Alfonz Strgor. trgovski pomočnik in Marija Kač, bolničarka, oba iz Bukov- žlaka. Marjan Skamen, skladiščnik iz Trnovelj pri Celju in Frančiška Štravs, otroška negovalka iz Celje. Milan Pe- tek, klepar in Morija Gobec, gospo- dinja, oba iz Lipoglava. Nikola Tata- lovič, upokojenec iz Celja in Zvonimira Hering, magister pharmacije iz Šent- jurja pri Celju. Viktor Kumek, pom. bolničar iz Velenja in Terezija Tcrše- lič, bolniška strežnica iz Celja. Ludvik Wolf, traktorist iz Železnega in Gabri- jela Kolšek, nameščenka iz Celja. Jožef Kores, učitelj iz Celja in Ema-Helena Lagoja, trgovska pomočnica iz Pečov- nika. Umrli: Ana Cijan, upokojenka iz Celja, stara И let. Franc Petek, invalidski upoko- jenec iz Laz pri Dramljah, star W let. Avguštin Novak, vzdrževana oseba iz Ostrožnega, star 65 let. Rozalija Ilolzin- ger, vzdrževana oseba iz Celja, stara 77 let. Viktor Podgoršek, elektrovarilec iz Celja, star 46 let. Friderik Cokan, vzdrževana oseba iz Celja, star 70 let. Franc Roje, upokojenec iz Celja, star 74 let. Karel Pažon, poljski delavec iz Rogatca, star 58 let. Martin Feldin. upokojenec iz Zepine, star 65 let. Anton Žager, upokojenec iz Celja, star 61 let. Ana Sebič, vzdrževana oseba iz Celja, stara 64 let. Jožef Ilerček, otrok iz Bo- bovega pri Šmarju, star 1 mesec. Jožefa Murn, upokojenka iz Celja, stara 55 let. Franc Rosman, upokojenec iz Rifnika, star 74 let. Matevž Canžek, upokojenec iz Šentvida pri Grobelnem, star 75 let. Marija Tanjšek. gospodinja iz Celja, stara 59 let. Milan Sekirnik. otrok iz Kamence, star 2 leti. Franc Kvartič, zidar iz Celja, star 53 let. Marija Ku- har, dijakinja iz Hrastnika, stara 15 let. Franc Pavlin, otrok iz Velenja, star 3 dni. Helena Puhl, vzdrževana oseba iz Celja, stara 84 let. Angela Jankovič iz Žalca je padla po stopnicah in si zlomila nogo. Ado Vrečar iz Creta je bil na Ostroii- neni zaposlen pri delu s cirkularko. ka- tera mu je vrgla desko v trebuh. Dobil je težje notranje poškodbe. Franc Tratnik iz Zabukovce je padel pod vprcžni voz, ki je peljal preko njepja. Poškodovano ima glavo, dobil pa jo tudi notranje poškodbe. Hlod je padel na nogo Antonu Ka- mensku iz Cermožic pri Zetalah in mu jo poškodoval. Težke poškodbe je dobil pri padcu z mqtorjem Marijan Herič iz Štor. V kolesarja Jožeta Zupanca iz Creta se je med vožnjo zaletel drug kolesar. Zupane si je pri padcu poškodoval nogo. Martin Gorjanc iz Trnovelj je padel z voza. Dobil je poškodlie po telesu. Franc Ocvirk iz Grajske vasi pri Go- milskem je bil v pretepu poškodovan na glavi. Marijo Krempuš iz Dobriše vasi pri Petrovčah je podrl na cesti avto. Do- bila je poškodbe na glavi. Antonijo Gaberšek iz Pongraca pri Grižah je mož s cepinom udaril po glavi in jo težko poškodoval. Neza- vestno so prepeljali v bolnico. Anton Zaleznik iz Zadobrovc pri Skofji vasi si je pri padcu zlomil rebra. Ivan Veber iz Smartna v Rožni do- lini se je s sekiro vsekal v nogo. V pretepu je bil poškodovan na glavi Viktor Dergajner iz Pečovja pri Što- rah. — Maks Venko pa je bil v pretepu zaboden v glavo. Edija Boršiča iz Veselove ulice je ne- znanec udaril po glavi in ga močno po- Fran Vogiar naš 80-ietnik Fran Vogiar slavi dne 16. maja 80-letnico svojega rojstva. Kot uči- telj in upravitelj prve slovenske šo- le v Celju, graditelj nekdanje slo- venske okoliške in današnje prve osnovne šole v Drapšinovi ulici lah- ko s ponosom gleda na svoje na- rodno borbeno ter ustvarjalno delo, ki je bilo v najlepšem razmahu že pred 40 leti in obrodilo tako lepe in bogate sadove. Vse učiteljstvo razen tistega, ki je služilo germanizaciji naše zemlje, je v težki dobi boja Slovencev za svoj obstoj sledilo njegovemu zgle- du ter se borilo za lepšo bodočnost slovenskega ljudstva. Da bi učiteljstvo laže posvetilo svojim nalogam v službi in izven nje, je jubilant že leta 1910 usta- novil v Celju Učiteljsko gospodar- sko zadrugo, ki jo je vodil skozi 35 let. K njegovemu jubileju mu Celjani in širok krog prijateljev in znancev, zlasti pa njegovih učencev in po- klicnih tovarišev iskreno čestitamo. Šole za odrasle Svet za šolstvo občine Žalec je sklenil jeseni odpreti pri vseh po- polnih osemletkah Sole za odrasle. Tako bi šole pričele z delom v vseh večjih središčih občine: Grižah, kjer že sedaj deluje. Polzeli, Preboldu, Vranskem, Žalcu, morebiti pa tudi v Šempetru, kjer se že sedaj kaže interes zanjo. Vpisovanje v Sole za odrasle bo 30. maja 1959. Tako bo mogoče že do pričetka novega šolskega leta opraviti vse priprave. Te šole bodo delovale ob pomoči osnovnih šol, ki jim bodo dale na razpolago pro- store in kadre za poučevanje. Seve- da bodo interesente za te šole prido- bivale množične organizacije pred- vsem pa sindikati, kajti šole se usta- navljajo za zaposlene delavce in uslužbence, ki v mladosti zaradi vojne ali drugih vzrokov niso mogli uspešno končati obvezne šole. OBČINSKI ODBORI LJUDSKE TEHNIKE SO SE DOBRO UVE- LJAVILI Okrajni odbor Ljudske tehnike je ustanovil in utrdil občinske odbore Ljudske tehnike povsod tam, kjer je to zahtevala razvitost organiza- cij. Tako so bili v zadnjih dveh le- tih ustanovljeni občinski odbori Ljudske tehnike v Celju, Žalcu, Šo- štanju. Slovenskih Konjicah in Šmarju. S predvideno ustanovitvijo društev na območju občin Laško in Mozirje pa bo treba še letos usta- noviti v teh občinah občinske zveze. Hvaležna je ugotovitev, da so se vsi občinski odbori Ljudske tehnike razen v Celju, dobro uveljavili, da kažejo velike prizadevnosti pri delu, da vsklajujejo delo društev na svo- jih območjih in izvajajo občinske prireditve in akcije. ŠE 350 LJUDI POTREBUJEJO Da bi v velenjskem rudniku do- segli letni proizvodni plan 1,900.000 ton lignita, bi potrebovali še 350 ljudi. Jasno je, da morajo rudar- jem, ki bi prišli, zagotoviti najprej stanovanja. Zato si tudi uprava rud- nika prizadeva, da bi kredite za družbeni standard čimprej dobila. Drugo vprašanje, ki rudnik tare, je družbena prehrana. Hrana v men- zi, ki znaša mesečno 6800 din brez malice, je draga! Zato so sklenili, da bodo sedanjo sindikalno sobo preuredili v okrepčevalnico. Tam bo- do prodajali mrzla jedila in brezal- koholne pijače. Režijo bo kril rud- nik, za osebje bodo enkratno pri- spevali od 400 do 500 din rudarji sami. Računajo, da bodo okrepče- valnico, ki bo neposredno dvignila kalorično vrednost hrane rudarjev, lahko odprli do 3. julija. PROSVETNO DRUŠTVO V ŠMARTNEM V ROŽNI DOLINI UPRIZARJA KVALITETNO DELO Vtem nekoliko oddaljenem kraju od Celja uspešno deluje prosvetno društvo. S prostovoljnim delom so si člani lepo uredili dvorano ter so pred nedavnim uspešno uprizorili dokaj zahtevno delo »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Predstavo so trikrat ponovili ter je bila dvorana svakokrat nabito polna, kar doka- zuje, da se tamkajšnji prebivalci živo zanimajo za odrsko ustvarjal- nost. Člani prosvetnega društva se pridno pripravljajo tudi za prosla- vo 40 - letnice ZKJ ter bodo poleg programa naštudirali tudi Borove »Raztrgance«. Značilno za to dru- štvo je, da uprizarja le kvalitetna dela. Mladi igralski kader si vzgajajo pri šolski mladini, ki bo tudi letos naštudirala v režiji tov. Krizmana pravljično igro »Trnjulčico«. Dru- štvo ima precejšnje težave le pri ureditvi odra, za kar mu manjkajo potrebna denarna sredstva. Organizacija, \à je M mati Vsepovsod čutimo blago roko, ki i nudi šibkim, ogroženim svojo po- | moč: roko Rdečega križa, ki pa je \ tembolj močna, čim bolj jo krepimo \ tisti, ki smo tako srečni, da smo | zdravi, da nam ni pogorela doma- čija, da družino ne zastruplja alko- ] hol. Na Smarskem so se pred dnevi \ zbrali delegati osnovnih organizacij i RK in ustanovili združeno občinsko i organizacijo na področju bivših ob- soteljskih občin. Na področju občine je 2300 čla- nov v 22 osnovnih organizacijah. Dejavnost organizacije je odsevala predvsem v zdravstveni- prosveti, borbi proti TBC in alkoholizmu, or- ganiziranju tečajev za žensko mla- dino in pomoči socialno šibkim. 1737 socialno ogroženih je prejelo pomoč v hrani. Tečaji za žensko mladino so v Šentvidu, Šmarju, Sladki gori, Virštanju, Lesičnem in Bistrici ob Sotli. Delo organizacije RK je veliko in zahteva požrtvovalne ljudi. Največ- je težave so prav s kadrom v orga- nizaciji, ki je običajno preobreme- njen z drugim delom. Potrebno bi bilo vključiti čimveč mladine. Na- log je obilo. Kako naj rešujemo vprašanje alkoholizma, ki je pri naš precej pereče, če ni zakonske osno- ve, da bi lahko pijancu odvzeli vsaj del plače in tako zagotovili družini kruh. Gostilne bi morale prepreče- vati pijančevanje s tem, da že vi- njenim osebam ne bi dajali pijače. Toda zaslužek podira predsodke. Smarski odborniki RK so raz- pravljali o podobnih vprašanjih in pred zaključkom sprejeli sklep, da bodo za delo v šolskih kuhinjah za- dolžili več ljudi. Se več ljudi bi se moralo vključiti v organizacijo RK. Veliko človeko- ljubno delo je, pomagati organiza- ciji, ki nudi pomoč sirotam, bolnim, nesrečnim kot dobra mati. RK na Smarskem že dolga leta vestno opravlja svoje naloge in zdravstve- na prosveta prodira v najoddalje- nejšo kajžico, v črne kuhinje, jedil- nike, umivalnike in slednjič v srca naših ljudi. Odkritje spominske plošče pod Komnom V okviru proslav za 40. obletnico KPJ so preteklo nedeljo pod Kom- nom v Podplanini pri Ljubnem od- krili spominsko ploščo na mestu, kjer je stala centralna Celjska bol- nišnica IV. operativne cone NOV. Prostor, kjer so stale barake in bunkerji, so člani ZB v Ljubnem očistili ter uredili grobove na bolni- škem pokopališču, v skalo, pod ka- tero je stala kuhinja pa vzidali spo- minsko ploščo. Člani planinskega dr-uštva v Ljubnem so tudi marki- rali pot do bolnišnice. Ob lepi udeležbi Podplanincev, članov ZB, Planinskega društva in zastopnikov družbenih organizacij je lov. Franc Orešnik, član občin- skega odbora ZB NOV Mozirje od- kril spominsko ploščo, zatem pa je tov. Marovt, sekretar osnovne or- ganizacije SZDL v Ljubnem navzo- čim prikazal ogromne napore in ve- likanske žrtve v borbi za svobodo. Opisal je zanimive podrobnosti v zvezi z nastankom bolnišnice ter se zahvalil vrlim Podplaninceni in vsem tistim, ki so zvesto hranili skrivnost partizanske bolrfišnice, da- jali materialno pomoč in vršili ob- veščevalno službo. S polaganjem vencev na grobove, žalostinko »Pre- čuden cvet je v grapi črni« in čast- no salvo je bila zaključena spomin- ska svečanost. V šestih dneh nad 10.000 obiskoiakiv na razstavi o prometu Tajništvo za notranje zadeve je v mali unionski dvorani uredilo raz- stavo o prometu. Ta razstava je iz- redno ugodno odjeknila med našimi ljudmi, saj je problem prometa, var- nosti na cestah in prometnih nesreč izredno aktualen. En sam primer ponazorjen s sli- kami v enem izmed paviljonov po- trjuje upravičenost vse večje pre- ventivne službe za varnost našega prometa. Podatek, da je v Ameriki na 1200 avtomobilov po ena smrt- na nesreča, pri nas pa na 60 avto- mobilov ravno toliko smrtnih žitev, potem lahko trdimo, da smo pozno začeli z vzgojo naših ljudi v tem pogledu, čeravno intenzivjio traja že nekaj let. Razstava je zelo pestra, poučna in predvsem opozorilna. Poleg pa- viljonov, ki učijo kako se na ulici obnaša pešec, kako zlo je alkohol za ljudi, ki so v prometni službi, kako pride do nesreč, je tudi raz- stava najboljših risb in spisov naših šolskih otrok, ki se že v šolskih klo- peh učijo, da bi bili dorasli vedno večjemu prom.etu na naših cestah. V pičlih šestih dneh je razstavo obiskalo nad 10.000 ljudi, nîed nji- mi največ šolskih otrok. Morda bi tako razstavo kazalo nekje stalno postaviti in tiste, ki kršijo red na cestah poleg plačila globe obvezno peljati, da si jo ogle- dajo in se poučijo o najnujnejših pravilih, ki jih zahteva varnost jav- nega prometa. POMEN FLUOROGRAFIRANJA PREVENTIVNE AKCIJE — DRUŽBI MILIJARDNl PRIHRANKI V lanski pomladi je bila v našem okraju na teritoriju celjskega Profi- tuberkuloznega dispanzerja že dru- ga fluorografska akcija, ki je zajela veliko število prebivalstva. Lani je bilo na tem teritoriju pregledanih skupno 79.573 oseb. Na kontrolne preglede je bilo pozvanih 3847 sum- ljivih primerov. Ob tej priliki je bi- lo ugotovljenih 143 primerov aktiv- ne tuberkuloze — in to pri osebah, ki dispanzerju še niso bile pozna- ne. V Celju in bližnji okolici je bilcv takih primerov 80, v ostalih prede- lih pa 63. Poleg tega je bilo odkritih 322 primerov inaktivne tuberkuloze (prebolena tuberkuloza v mirnem stanju). Na teritoriju mesta je bilo 153 takih primerov, v ostalih prede- lih pa 169. Tudi ti primeri niso bili znani Protituberkuloznemu dispan- zerju in so zdaj v njegovi evidenci. Največ tuberkuloznih obolenj je bi- lo lani odkritih pri osebah med 21. in 50. letom starosti. Poleg tuberkuloznih obolenj je bi- lo odkritih še nešteto drugih pljuč- nih obolenj, med njimi tudi nekaj zlotvorb. Vsi ti primeri so zdaj v evidenci dispanzerja, ki bolnike po- ziva redno na kontrolne preglede. Več primerov je bilo tudi takoj po- slanih v specialne bolnišnice na zdravljenje. Tako vidimo, da je zadnja fluoro- grafska akcija omogočila najti šte- vilne nove primere aktivne tuberku- loze v začetnem stadiju, kar pomeni bistveno krajšo dobo zdravljenja, glede na to pa ogromen prihranek družbi. .Pomislimo samo. da težje oblike tuberkuloze potrebujejo ! do 3 leta zdravljenja — en tuberkuloz- ni bolnik pa stane družbo v enem letu zdravljenja približno 1 milijon dinarjev. (Izguba na narodnem do- hodku 500.COO, enoletno zdravljenje pa zahteva tudi nadaljnjih 500.000.) ČITAJTE ; CELJSKI TEDNIK' Upokojenci so bili veseli v nedeljo so imeli upokojenci v Podčetrtku občni zbor. Njihova po- družnica šteje 62 članov. Že vrsto let ji predseduje Rudolf Lešnik, ki so ga to pot ponovno izvolili. Vsi so člani SZDL in še vedno se radi vključujejo v delo, če le morejo. V svojih vrstah pa imajo tudi upoko- jenca, 86-letnega Jožefa Straha, ki uživa pokojnino že 51 let. Na obč- nem zboru so tudi praznovali 80- letnico člana Jurčka Selekerja, ki je vrsto let negoval imenski del obso- teljske ceste. Pravijo, da tako prijetnega obč- nega zbora še niso imeli, saj so se melodije ljudskih pesmi prelivale iz starostnih grl dolgo .v noč. Vsem skupaj in posebej še jubilantu Jurč- ku želimo obilo zdravja in uspešne- ga dela v društvu! Upravni odbor podjetja »Vodovod« Žalec, razpisuje naslednja vodilna delovna mesta: 1. tehničnega vodje, inženir z najmanj 2-letno prakso v grad- beni stroki, ali tehnik z najmanj 5-letno prakso v gradbeni stroki; 2. komercialnega vodje, absolvent popolne srednje šole z najmanj 5 let prakse v železninarski stroki ali absolvent vent popolne srednje šole z najmanj 10 let prakse v go- spodarstvu na vodilnem rqestu; 3. računovodje, absolvent popolne srednje šole, z najmanj 5 let prakse kot računovodja ali 10 let prakse kot finanč- ni knjigovodja. Pisane vloge je dostaviti na podjetje najkasneje do 25. maja 1959. BARBARI SO MED NAMI POMAGAJTE JIH RAZKRINKATI! Polomljena drevesca novih nasa- dov, potrgane, pohojene in uničene cvetlične grede, poškodovani cest- ni znaki, razbite svetilke javne raz- svetljave, počečkani zidovi, potrga- ni reklamni lepaki, vse to je delo barbarov, ki so med nami... V prvomajskih praznikih so ti škodljivci našega skupnega premo- ženja, naprave, ki so v okras mestu in namenjene oddihu delovnega člo- veka, ponovno poškodovali. Olepše- valno društvo je pred prazniki po- stavilo ob novi poti na Stari grad štiri klopi, tri pa so še v delu. To- da neznani brezvestneži so dve klo- pi dobesedno izpulili iz tal, jih po- lomili in popolnoma onesposobili. To ni več znak prešernosti ali mu- havosti, temveč izrazito barbarsko početje, ki ga lahko že prištevamo med patološka dejanja. Dolžnost vsakega spodobnega državljana bi bila, da odvrne sto- rilce od iakih dejanj, in da jih pri- javi. Ker bržčas gre za druščino na- mernih škodljivcev, je Olepševalno in turistično društvo sporočilo ured- ništvu, da plača 10.000 dinarjev na- grade tistemu, ki bi te storilce po- magal odkriti. Prav tako nudi pod- jetje »Reklama« 5000 dinarjev one- mu, ki bo izsledil osebe, ki trgajo lepake z reklamnih desk. Žalostno je, da se mora Olepše- valno društvo, ki je storilo toliko koristnega za lepši izgled našega mesta, zatekati k takim meram. To- da škoda, ki jo ti brezvestneži po- čenjajo je vendar preveč velika, da bi lahko še nadalje trpeli vedno no- ve prim.ere. Lepo je, da mladina tudi sama skrbi za urejene nasade — škoda, da je med nami še vedno nekaj brezvestnežev Stev. 18 — 8. maja 1959 — CELJSKI TEDNIK S POHODA PO POTEH XIV. DIVIZIJE, v počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ ie priredilo Planinsko društvo Celje Dohod r>o pot«''' '^'^- divizije na .Štajer- skem. Prijavljenih je bilo več ekip. ti pa i/ neznanih vzrokov niso \ se pri- *'pohod se je pričel v ponedeljek 2Г. aprila iz Sedlarjevega, kjer je XIV. »idarna divizija v noči med 6. in 7. februarjem Í944 prešla Sotlo in začela svoj proboj na Pohorje. Tudi ekipe PD Brežice ni bilo in tako nas je ostalo le 16. Pohoda se je udele- žila ekipa Cinkarne, Gorske straže in Gimnazije, edina predstavnica nežnega spola pa je bila iz ESŠ. Prvi dun je vodila pot od Sedlarje- vega preko Bohora v Planino. Povsod so nas domačini lepo sprejeli in skoraj verjeti niso mogli, da bi lahko v dveh dneh prišli zopet nazaj v Celje. Za vzdrževanje bojnega duha so skrbeli tovariši iz Cinkarne z malokalibrsko in zračno puško. Preko Pilštajna smo prispeli na Bohor, kjer je XIV. divizija bila znamenite borbe in prebila tri ob- roče. V novo zgrajenem domu na Bo- horju sta nas pozdravila predsednik ZB okraja Senovo, ki je sodeloval v bitki na Bohorju in je označil nekatera pri- zorišča hudih borb. ter predsednik PD iz Senovega. V Planini nas je obiskal glavni ko- mandant XIV. divizije, narodni heroj Kovačič-Efenko. V kratkih in razumlji- vih potezah nam je povedal namen pro- boja divizije na Štajersko in nekaj naj- težjih in najvažnejših izmed 400 borb. Pripovedoval je o proboju na Pohorje, razdelitvi brigad in o osvobojenem ozemlju v Zgornji Savinjski dolini. Naslednji dan smo nadaljevali pot proti Celjski koči. Tam je bilo pohoda konec in udeleženci so prejeli spomin- ske plakete. Poleg planinsko-športnega je imel po- hod velik pomen za ohranitev spomina na težke borbe med zadnjo vojno. Me- nim, da bi lahko PD Celje organiziralo še več takih pohodov po znamenitih krajih iz NOB, potrebno pa bi bilo veí'je sodelovanje in zanimanje s strani kolektivov, podjetij in šol. -jv- Ob tednu telesne kulture od 10. do 17. maja bo v vsej Jugosla- viji »T*"*!*"" l»"lesne kulture«, ki bi naj prvenstveno služil zbiranju sredstev za gradnje preprostih športnih objektov za množično telesno razvedrilo in udej- sl\ovanje kar najširšega kroga držav- ljanov. \ eč ali manj je vsem znano, da je po zaključkih kongresa telesne kul- ture v Beogradu postavljena šolska te- lesna vzgoja v prvi plan. ker zajema na tisoče naše mladine. Prav tej mla- dini pa nismo v zadnjem obdobju nu- dili potrebnih pogojev za razmah teles- ne vzgoje. \ prvi vrsti gre tudi za ustvarjanje potrebnih materialnih po- gojev, ki so predpogoj za dosego učnih in vzgojnih smotrov. Potemtakem gre v »tednu telesne kulture« predvsem za akcije, da se z zbiranjem sredstev in prostovoljnimi delovnimi akcijami ter uslugami naših podjetij podpro gradnje šolskih igrišč in poligonov za telesno vzgojo, ki jih imajo v načrtu Sveti za telesno vzgojo in občinski zbirni štabi za grailnje preprostih športnih igrišč. Vse naše občine so si postavile za letoš- nje obdobje obširen program dela na področju gradenj za telesno vzgojo. \ »tednu telesne kulture< bi naj ti na- črti s konkretnimi akcijami postali na- ši Javnosti znani, da bi jih sprejeli kot del svojih obvez, saj bi s tem le po- magali našim mladim l;udem k srečnej- šemu življenju in zdravemu razvedrilu. -,d katerega bi imela korist naša ce- lotna družba. Prav bi bilo, da bi po- vsod, naši državljani prispevali k ures- ničevanju teh velikih načrtov s pro- stovoljnimi prispevki bodisi pri kultur- nih ali pa športnih prireditvah, s pri- spevki pri nabiralnih akcijah v šolah i" podjetjih, s prostovoljnim delom in sličnimi oblikami, ki bodo prišle do iz- raza \ tem tednu. S skupnimi močmi se bodo lahko premagale marsikatere te- žave in dosegli veliki delovni rezultati. Občine so si postavile obširen program dela. Kar nad 50 šolskih igrišč je v na- črtu za izgraditev! Gre torej za ustvar- janje boljših materialnih pogojev za šolsko telesno vzgojo za tisoče naših otrok, od katerih bo imela korist vsa naša družba. Zato smo lahko prepričani, da bo »teden« telesne kulture« tudi v našem okraju dosegel svoj moralni in materialni učinek. Ob tej veliki akciji naše mladine naj pomagajo vsi naši državljani, vse naše ustanove in poPETROL* Celje. IZVRSTEN »SADJEVEC Vam nudi v vseh količinah Vinogradniško gospodarstvo Kapela, p. Slatina Radenci. SLUŽBO dobi kmetijski delavec, ki je navajen živine in dela s konji. Za samskega stanovanje in hrana pre- skrbljena. Nastop službe je možen ta- koj ali po dogovoru. Dom onemoglih Grmovje, p. Žalec. SPREJMEM starejšo žensko za dopol- dan k 4-lctnemii otroku. Pevec, Celje, Mariborska cesta 44. IŠČEM gospodinjsko pomočnico z znan- jem kuhe za 8 ur dnevno. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO moško osebo na stanova- nje in lirano. Naslov v upravi liista. NUJNO potrebujem žensko, ki bi prala perilo dvakrat na mesec na svojem domu. Naslov v upravi lista. SPREJME.MO gospodinjsko pomočnico. Lorbek, Celje, Tomšičev trg — fri- zerski salon. PRODAM dobro ohranjeno športno ko- lo. iN'aslov v upravi lista. PRODAM poceni belo pleskano spalnico z žimnicami. Naslov v upravi lista. PRODAM rabljen gradbeni material, okno in vrata. Naslov v upravi lista. PRODAM nove letve za ograjo in dobro ohranjen radio znamke »Philips«. Po- točnik Stanko, Celje, Nova vas n. h. PRODA.M ugodno večjo njivo, ki ni v zazidalnem okolišu, primerno za vrt- narijo, 10 minut iz središča mesta. Palir, Celje. Trubarjeva ulica, novi blok. PRODAM majhno posestvo v Aojniku štev. 144. PRODAM visoko brejo telico. Kralj Razdevšck, Ložnica pri Žalcu. PRODAM poceni globok otroški tapeci- ran voziček. Naslov v upravi lista. PRODAM stavbno parcelo v okolici Celja. Naslov v upravi lista. . PRODAM ali zamenjam za malo pose- stvo cnostanovanjsko hišo na lepi sončni legi v Zadobravi 27 p. Škofja vas pri Celju. Ponudbe na upravo lista pod šifro sUgodna cena«. PRODAM ugodno odlično ohranjen mo- tor JAWA 250 ccm z rezervnimi deli. Ing. Honzak, Žalec, Novi blok. ODDAM košnio travo (prvovrstna slad- ka krma) Rajkovie, Celje, Dečkova cesta 46. KUPIM motorno kolo, novejše. Plačam v gotovini ali s čekom. Naslov v upra- vi lista. KUPIM motor novejšega tipa, lahko tu- di Vespo ali Lambrctto. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno konfortno stano- vanje za enako ali večje v mestu. Na- slov v upravi lista. NUJNO iščem sobo. V prostem času po- magam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM večje dvosobno stanovanje (kopalnica, WC, pralnica, 2 kleti, ga- raža in vrt) na periferiji za manjše v mestu ali neposredni bližini. Naslov v upravi lista. PROTI posojilu nudim do smrti lepo sončno sobo v novi hiši. Vselitev mož- na takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Mire. UPOKOJENEC z lastnim domom išče upokojenko za skupno gospodinjstvo. Ponudbe na upravo lista pod šifro îLastni dom«. ZAHVALA Ob težki in prerani izgubi na- še drage mame, tašče, stare mame JOŽEFE MORN izrekamo vsem, ki so počastili pokojnico na zadnji poti, vsem ki so darovali cvetje in nam iz- rekli sožalje, iskreno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Cerinu za nesebično skrb v času pokojničine bolezni, sose- dom ter vsem ostalim za vso pomoč. Hčerka Mina z družino ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo blago mamo MARIJO VRECER iz Zagrada ter ji poklonili vence in cvetje iskrena hvala. Obenem se zahvaljujemo čč. du- hovščini, zlasti g. opatu za poslovilni govor. Žalujoči sinovi in hčere ter ostalo sorodstvo KONCERTI KONCERTI Sreda, 15. maja: XIV. redni letni kon- cert mešanega mladinskega zbora Gim- nazije. Dirigent: Egon Kunej. Sreda, 20. maja: Nastop dijakov Sred- nje glasbene šole iz Maribora ob 18.5» v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek. 8. maja ob 15.50 uri — Shakes- peare: Romeo in Julija — II. šolski abonma (Julija — Vera Perova. Romeo — Janez Eržen) Sobota. 9. maja ob 20. uri — Mirko Zu- pančič: Situacije — Gostovanje v Slov. Konjicah Nedelja, 10. maja ob 15.50 in 20. uri — Mirko Zupančič — Situacije — Gosto- vanje v Kranju Ponedeljek, 11. maja ob 15.50 in 20. nri —Colette: Gigi — Gostovanje v Kranju Torek. 12. maja ob 20. uri — Mirko Zupančič: Situacije — Gostovanje т Mozirju Sreda, 15. maja ob 20. uri — Mirko Zupančič: Situacije — Gostovanje r Radečah Četrtek, 16. maja ob 16 in 20 — Shakes- peare: Romeo in Julija — Gostovanje v Trbovljah (ob 16. uri Julija — Pugljeva. Romeo Bačko, ob 20. uri Julija — Perova, Romeo Eržen) Petek, 15. maja ob 20. uri — Mirko Zupančič: Situacije — Gostovanje v Laškem Sobota, 16. maja ob 20. uri — Shakes- peare: Romeo in Julija — Izven (Jn- iija Breda Pugljeva. Romeo — Marjan Bačko) Nedelja, 17. maja ob 14. uri — Mirko Zupančič: Situacije — Gostovanje ▼ Topolšici ob 20. uri — Mirko Zupančič: Site- acije — Gostovanje v Šoštanju KINO UNION Od 9.—12. V. 1959 »Naloga majorja Lexa« ameriški barvni film. Od 15.—16. V. 1959 »Vstaja obešencev« mehiški film. KINO METROPOL Od 9.-12. V. 1959 »Ulica sanj. fran- coski film. Od 15.—16. V. 1959 »Hiša kjer sem doma« ruski film. MATINEJA 10. V. 1959 »Ni bilo zastonj« jugoslo- vanski film. Zanimivosti Buría nad streho sveta Nedavni dogodki v Tibetu in pobeg verskega ter posvet- nega poglavarja te pokrajine C Indijo, so to domala skriv- nostno deželo »na strehi sve- ta* potisnili v ospredje po- zornosti. Tudi našim bralcem ti dogodki niso tuji, vendar ne bo odveč, če o tej prostra- ni deželi zvedo kaj več. Tibet je prostrana visoraven, po- sejana z visokimi gorovji. Na jugu j» seka dvoje gorskih verig. Na sa- mi meji je pogorje Himalaja, on- stran reke Tsangpo proti severu pa Hedingovo pogorje ali Transhima- iaja. Na severu se pusta zemlja po- lagoma spušča proti kitajski pokra- jini Kvenlun. Celotna pokrajina me- ri milijon in 215.000 kvadratnih ki- lometrov, kar znaša petkratno veli- kost Jugoslavije. In vendar v Tibe- tu živi komaj 3 milijone in 700.000 prebivalcev, kar je v primerjavi z jugovzhodnimi kitajskimi pokrajina- mi v pogledu naseljenosti v pravem nasprotju. Tako redko naseljenost povzroča- jo izredno trdi življenjski pogoji. 2e sam nadimek »streha sveta« nam pove, da Tibetanci živijo v goratem področju, kjer tudi najnižje ležeči kraj ni pod 3.500 metrov nadmor- ske višine. Himalaja, ki se na jugu vzpenja kot visok zid, ovira vdor zračnih tokov od morja. Zato je Ti- betu le redkokdaj naklonjeno dežev- je. Suho višinsko podnebje ovira razvoj rastlinstva in s tem tudi vse- ga ostalega življenja. Zelo pičlo rastlinstvo je večjidel v dolinah ob rekah in jezerih. Njihova glavna go- spodarska dejavnost se omejuje na vzrejo nomadskega goveda — jak. Tibetsko prebivalstvo so Mongoli. V 7. stoletju je tu nastala močna država, ki pa je v 16. stoletju padla najprej pod nadoblast Mongolije, pozneje pa pod Kitajsko. Spričo vojnih pretresov v prvih dveh de- setletjih tega stoletja je leta 1913 Tibet ponovno poizkušal dobiti sa- mostojnost, toda Kitajska tega ni priznala in leta 1951 je Tibet ponov- no prišel pod vrhovno nadoblast ki- tajske osrednje vlade. Tibetansko družbeno življenje je med najbolj zaostalimi na našem planetu. Zgodovinske, geografske in gospodarske prilike so deželo od- rezale tudi od kulturne in politične razgibanosti. V Tibetu ne samo, da so izredno redki pismeni in izobra- ženi ljudje, vrh vsega jih v zaosta- lost še bolj potiska religioznost in odklanjanje vsakega vpliva od zu- naj. Glavno mesto Lhasa je pravza- prav mesto samostanov. Šteje okoli 20.000 prebivalcev (torej dosti manj kot Celje), toda dobra polovica so budistični menihi, ki živijo na račun že itak revnega ljudstva. Za ves Tibet je značilno to, da neverjetno mnogo moških živi v budističnih sa- mostanih. Tibetanski budizem imenujemo tu- di lamaizem, ki se je razvil iz prvot- nega budizma. Njihovo najvišje bo- žanstvo je živi Budha« ali Dalai La- ma, poleg njega pa še izrazito ver- ski poglavar Pančen Lama (sedanji se je podredil Pekingu). Ta verski, božanski in vladarski prestol ni de- den. Ko Dalaj Lama ostari, zberejo po deželi majhne dečke, jih v samo- Dalaj Lama v Indijo ... stanih vzgajajo in ko Dalaj Lama umre, izberejo najbolj primernega dečka za novega živega lioga, v ka- terega se je »preselil duh umrlega«. Ostali »kandidati« povečajo število budističnih menihov v samostanih. V gore in zgodovinske okoliščine vklenjena dežela nima prometnih zvez. Edino cesto, ki jo premorejo, so zgradili Kitajci. Železnic ni, prav tako je malo pošt, telegrafskih in telefonskih zvez. Do nedavnega je veljala za edino prometno črto do- lina reke Tsangpo, ki se v velikem ovinku zavija čez ozemlje Kitajske, da obide Himalajo ter v Indiji dobi ime Brahmaputra. Beg sedanjega Dalaj Lame v Indijo je bil povezan z velikimi težavami in napori, čez gorske hrbte in zaledenele prelaze, kajti poti ob reki ni tvegal. Obdan z oddelki telesne garde, ki so obo- roženi še z loki in redkimi puškami, se je »živi Budha« umaknil iz svo- jega kraljestva. Čeprav je njegov ri- val Pančen Lama pripognil koleno pred centralno kitajsko vlado v Pe- kingu, bodo Kitajci v Tibetu imeli dosti težav, kajti neprosvetljenost in religioznost Tibetancev jim bo pri tem v hudo oviro. ... Pančen Lama v Peking Dvajset odstotkov moškega prebivalstva v Tibetu so menihi Zadreško dolino je zagrnilo pomlad- no cvetje, da je v svoji lepoti sedaj še mikavnejša kot sicer. Majski iz- let v to dolino od Nazarja do Gor- njega grada bo poplačan z lepimi vtisi in bogatimi doživetji Iščem* AVTOPREVOZNIKA, ^ ki bi dostavljal 3-krat tedensko po ca. 200 kg ledu iz Celja za gostišča v Mozirju in Nazarju. Cena prevoza po dogovoru. Ponudbe poslati na: Gostinsko podjetje »Savinja«. Nazarje. DRUŽABNIK V ekonomski šoli razlaga profe- sor pojem tihega družabnika. »Glavni podjetnik da ime, včasih tudi denar, drugi pa na tihem toli- ko intenzivneje dela; kako imenu- jemo takega človeka?^ Splošna tišina. Naposled dvigne roko sedemnajstletna Nada in vsa zardela pove: »To je domači prijatelj, tovariš profesor!« ZMAGA LJUBEZNI Edina zmaga v ljubezni je beg — je dejal Napoleon. Toda pozabil je povedati, kdaj: prej ali potem! Obe plati medalje? KOLPOSKOP ZA PRAVOČASNO UGOTAVLJANJE RAKASTIH OBOLENJ PRI 2ENAH Zdravstveni dom v Celju je pred kratkim nabavil za ženski dispan- zer nov aparat — kolposkop — za pravočasno ugotavljanje rakastih obolenj na ženskih spolovilih. To novo, pomembno pridobitev bodo naše žene gotovo navdušeno po- zdravile, saj tudi pri nas niso. red- ki primeri, da se žene — m.orda iz sramežljivosti — podvržejo speci- alnemu pregledu ginekologa šele takrat, ko je bolezen že občutno na- predovala in je zdravljenje navad- no že prepozno. Ko bo Celje pose- dovalo ta dragoceni aparat, ne bi bilo nič napak, da bi se vse žene, ki so prekoračile 40. leto (pa četu- di se ne počutijo bolne) dale pre- gledati v ženskem dispanzerju, upo- števajoč pravilo: bolje preprečiti bo- lezen kot jo zdraviti. Trgovsko podjetje ] li pri CINKARNI, Celje, Maribor-^ ska cesta, % ! sprejme ' trgOTskega pomočnika(ico) in j skladiščnega delavca. Nastop službe je možen takoj. ] TEŽKO JE VSEM USTREČI Ni ravno lahko biti šef! Pri tem mislimo na vse tiste, ki jim je nek- do podrejen, to se pravi na vsakega uslužbenca, ki odgovarja za delo drugega uslužbenca. Gre za šefa v najširšem pomenu besede. Gre za preddelavce, brigadirje, poslovodje, šefe odsekov, samostojne referente, šefe oddelkov, direktorje sektorjev, generalne direktorje. Ce šef zjutraj ne pride pravočas- no v službo, govorijo o njem, da iz- korišča svoj položaj; če prihaja toč- no, je stremuh. Ce njegov oddelek dobro dela, mu nadenejo vzdevek diktator, če pa dela slabo, ga kriti- zirajo, da je »ničla«. Ce se šef stalno posvetuje s svo- jimi sodelavci, govorijo, da nima lastnih idej, če'pa ne išče nobenih nasvetov, pravijo o njem, da pod- cenjuje svoje osebje. Ce se preveč pogosto obrača za svet na" direktorja, mu naprtijo vzdevek »petoliznik«, če pa tega ne dela, ga pač obdolžijo, da želi sam postati vsemogočen šef. Ce skuša pridobiti za svoj odde- lek več delavcev in uslužbencev, ga imenujejo napihnjenca, če pa tega ne dela, mu očitajo, da svoje ljudi izkorišča. Ce je vljuden do svojih uslužben- cev in delavcev, mu prilepijo vzde- vek »računar«, če pa ni vljuden, te- i daj ga imajo za »domišljavca«. Ce brez omahovanja in hitro odlo- ča, ga imajo za »naglica« in brez- vestneža, če pa tega ne dela, ga imajo za »šlevo«. Ce se ne drži predpisov, ga imajo za svojeglavca, če pa se jih drži, ga zmerjajo z birokratom. Zato, dragi, pomagaj si, kakor veš in znaš! (Po »Sodobni pisarni«) \ DOBRA — SOLIDNA — HITRA POSTREŽBA Gost: »le petkrat sem naročil pivo, pa ga še vedno nimam!« Natakar: »Jaz nisem nič slišal, sicer ste pa samo trikrat klicali in ne petkrat!« RIBNIŠKA Ribničan: »Kakšnega čudnega psa pa imate?« Ljubljančan: »Čuden se vam zdi? Navaden mešanec je med oslom in Ribničanom!< Ribničan: »Glejte, glejte — saj potem sva pa oba z njim v sorodu!« Velika selitev ljudstva NA lAVI MI VEČ PROSTORA Naši prijatelji v daljni Aziji niso brez težav. Republika Indo- nezija, ki se je pred desetletji iz- kopala iz kolonialne sužnosti in ki je v bližnji preteklosti krva- vela od notranjih bojev med na- prednimi in reakcionarnimi sila- mi ima še vrsto drugih nevšeč- nosti. Poleg splošne zaostalosti, ki je kot dediščina ostala za holand- skimi kolonialiisti je tu še neso- razmerna industrijska razvitost. Indonezija je še danes dežela, kjer obstajajo predeli, kamor še ni stopila noga civiliziranega človeka, zlasti na iBorneu. Tudi na Celebesu, na Sumatri so še divjine, vmes pa otoki plantaž, riževih polj in industrijska sre- dišča. Indonezija je zbir nasprotij, kulturnih, družbenih in narav- nih. Na Bomeu najdete divjake, na Javi je vrsta univerz in kul- turnih spomenikov. To je otočje vulkanov in iz vulkanske lave je tudi nastalo. Okoli 300 vulkanov je tam in okoli 50 jih še vedno bruha lavo. Med temi je sloviti Krakatau, ki je pred dvemi sto- letji pomoril 30.000 ljudi. Pone- kod torej surova divjina, drugod preteča nevarnost, nekje pa spet idila tihomorskega ljudstva. V velikih mestih živijo popolnoma civilizirani na kup zgneteni ljudje, na Baliju pa na primer ni dosti drugače kot takrat, ko so prvi mornarji prodrli v ta daljni svet in prinesli novice o veeeáee» ljudstvu, o kavnorjavih lepoti- cah in o šegah, značilnih za prV*- bitne skupnosti. Nič manjše pa ni nasprotje v naseljenosti otokov. V Indoneziji živi okoli 84 milijonov ljudi, od teh pa 79 milijonov na otoku Java. Tu je naseljenost gostejSa od katerekoli evropske države. 363 ljudi živi na enem kvadrat- nem kilometru. Ostalo otočje, ki predstavlja vsaj štiri petine ce- lotne površine republike, je red- ko naseljeno. Povprečno 17 ljudi na enem kvadratnem kilometru živi na teh otokih. Glavni med njimi so Sumatra, Borneo, Cele- bes, Simdski otoki, Halmahera, Geram, Buru in drugi. Da bi olajšala težave na Javi in hkrati kultivirala ostale otoke, je indonežanska vlada v spora- zumu z množicami začela izvaja- ti sodobno selitev ljudstva, гча desettisoče Javancev odhaja na druge otoke, kjer ustanavljajo nove naselbine, ponekod kar sre- di pragozdov, kjer plodna zemlja in rude pod njo čakajo na člo- veške roke. To je vsekakor pnra selitev po odkritju Amerike, se- veda so ponekod v svetu selili cele narode, toda na več ali manj prisiljen in brutalen način, med- tem ko je selitev v Indoneziji plod nujnih ekonomskih potreb in lastne uvidevnosti množic. Prenatrpanost mest je treba rešiti s selitvijo ON, ONA, OBA DOLGČAS JE ZA ZAKON SMRT Včasih srečate prijatelja, ki je kot omotičen drvel v zakonski stan, obletaval svojo izvoljenko kot metulj cvetko. сЗпа pa je bila prava skušnjava tudi т^а. vas, tako nežna prijetna in zapeljiva je bila. Dandanes pa — držita se sicer pod pazduho, v obrazih pa je nekaj, kot bi bila eden dru- gemu tujca. Da, doglčas je zakon smrt... Kako obiti to nevarnost? Zakon dolgo traja? Treba ga je osveževati. On, ona, oba ... KAJ LAHKO STORI ON? Poljubite ženo vsaj enkrat na dan na vrat. Prinesite ji rože, dokler ji še delajo veselje. Nikar ne mislite, da ne smete nikoli skloniti glave. Vprašajte jo kdaj za nasvet, tudi v službenih rečeh. Ne recite nikoli: — Tole sem že danes opoldne jedel! Ce si hoče prižgati cigareto, prižgite ji jo, čeravno sedite v nasprotnem kotu sobe. Povejte ji kdaj kako novo šalo, stare je že slišala. Ne osta- nite v družbi dlje kot ona smatra za primerno. Poljubite jo kdaj v družbi, čeprav se bo branila. Dobro se ji bo vseeno zdelo. To- da nikoli ne vprašajte: Kaj pa si delala ves ljubi dan, draga moja? In prinesite ji darilce tudi brez vzroka kot so osebni prazniki. KAJ LAHKO STORI ONA? Ne napravite iz moža »tirana« za vajine otroke z besedami: — Le p>očakajta, da oče ne pride — ali pa: — j ab bi vama že dovolila, a kaj poreče oče? — Obvarujte ga naštevanja raznih skrbi in te- žav dokler ni pojedel. Pazite na pomen besed in izjav, kajti kom- pliment »^danes kar dobro izgle- daš« pomeni toliko kot samo da- nes. Pustite ga, če v družbi za- poje in ne zbadajte ga, da je za stvari, ki ga veselijo, že prestar. Z nočno kremo se namažite še podnevi, ne v postelji. Ce je on vihrav in zapo vedi j iv, zame- njajte kdaj vloge. Plačajte sami, kar ste mu podarili in ne dajte, da mu pošljejo račun. Ne vpra- šujte ga neprestano, če vas ima rad in verjemite mu če vam pri- trdi. Ne uporabljajte njegovega brivskega aparata in ne povabite brez njegove vednosti prijateljev, s katerimi se mora pyotem on sam zabavati. KAJ LAHKO STORITA OBA? Kdaj pa kdaj zaigraj ta, kakor da sta se šele spoznala. Kličita se kdaj po imenih, ne vedno očka in mamica. Ne skušajta eden drugemu podreti тпедј. Po- iščita si skupen šport, da bosta oba uživala. Ce enemu pade en kos servisa na tla, ni treba da drugi razbije kar vsega od jeze. Ne živite stalno po uri in ne ki- sa j te se, če kdo malo zamudi. Va- ruj ta se, da bi oba naenkrat sko- čua iz kože. Razumite željo svojega zakon- skega tovariša, če si želi kdaj biti tudi sam. Ce se danes lahko zabavata, ne odlašajta na jutri. Pojdita kdaj skupaj na sprehod po dežju. iPreživita kakšno noč tudi izven doma. Družinski al- bum urejujta oba skupaj. Pojdita vsaj enkrat mesečno zvečer vsak zase ven. Imej ta vedno kak sku- pen načrt, čeprav izgleda zaen- krat še zidanje v oblake. V jav- nosti držita skupaj in ne zba- dajta se. Nikoli ne začnita očit- kov s stavkom: — Po vsem, kar sem storil(a) zate... — No jaz sem končal s pridige. Zdaj ste vi na vrsti. Obrnite se k svojemu zakonskemu drugu in mu recite, da ste srečni ker ste se poročili z njim (njo) in če bi še enkrat bili pred odločitvijo, bi nič drugače ne storil.