Celjski tednik
CELJE, 8. MAJA 1959
Leto X., šter. 18.
LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD-
JETJE .CELJSKI TISK«
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV
TRG 3 — POSTNI PREDAL 16 - TELEFON
UREDNIŠTVA 24-2-5, UPRAVE IN OGLAS-
NEGA ODDEI.KA 25-2-> - TEKOČI RAČUN
PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-665
- IZHAJA OB PETKIH - LETNA NAROČ-
NINA 500, POLLETNA 250, ČETRTLETNA
125 din - POSAMEZNA ŠTEVILKA 20 DIN
ROKOPISOV NE VRAČAMO
Z občinske konference ZKS v Celju
Uspešno delo in jasna orientacija
NAJVEČ USPEHA SO DOSEGLE ORGANIZACIJE ZK V PODJET-
JIH — TERENSKE ORGANIZACIJE ZK BODO MORALE ODPRAVI-
TI POMANJKLJIVOSTI — VELIKA ODGOVORNOST KOMUNI-
STOV IN OBSEŽNE NALOGE — OKREPITI MNOŽIČNOST, ZAKO-
NITOST IN DRUŽBENO KONTROLO — AUNJ RAZPRAV IN VEC
AKCIJ — KAKO IZBOLJŠATI PRODUKTIVNOST? — POLITIČNO
IN IDEOLOŠKO IZOBRAŽEVANJE: OSNOVA ZA USPEŠNO DELO
Pred dnevi je bila v Celju občinska konferenca Zveze komunistov.
Poleg številnih delegatov se je konference udeležilo nekaj gostov, med
njimi član Izvršnega komiteja CK ZKJ tov. FRANC LESKOSEK- LU-
KA, član CK ZKS tov. MITJA RIBIČIČ, sekretar Okrajnega komiteja
ZKS tov. FRANC SIMONIC in predsednik OLO Celje tov. Riko
JERMAN
Poleg obširnega poročila, ki so ga
delegati sprejeli že pred konferen-
ct, je podal sekretar tov. Cveto Pel-
ko izčrpen referat, v katerem je pri-
kazal uspehe članov Zveze komuni-
stov V celjski občini v zadnjem le-
tu, opozoril na pomanjkljivosti ter
Hakazal naloge, ki jih bodo morali
celjski komunisti v bližnji bodočno-
sti reševati.
Poročilo in zelo živahna aktual-
na razprava, v kateri sta sodelova-
la tudi tov. Leskošek in Ribičič, sta
dala konferenci tako delavno vzduš-
je, kot ga ne pomnimo vrsto let na-
zaj. Zato lahko z gotovostjo trdi-
mo, da bodo tudi sprejeti sklepi na-
šli svoje mesto pri konkretnem delu
komunistov v celjski občini.
Na območju celjske občine je 81
•snovnih organizacij Zveze komu-
»istov, in sicer 38 v podjetjih, 22
na terenu, 14 vaških, 2 v ustanovah
ter 5 v šolah. V teh organizacijah j
je 2271 članov. Od lani je bilo naj
■ovo sprejetih 493 članov. Od skup-]
Bega števila članstva je 28 odstot-j
kov žena ter 40 odstotkov delav-i
cev. V primerjavi z lanskim letom |
se je povečalo število članov-delav-j
cev za 4 odstotke. Upoštevajoč dej-j
stvo, da je v celjski občini zaposle-;
nih okoli 17.000 delavcev ter da je
včlanjenih v Zvezo komunistov ko-
maj 5,42 odstotka, moramo ugoto-
viti,  da  so  osnovne  organizacije
kljub izboljšanju stanja še vse pré-
ñalo storile za sprejem delavcev v
Zvezo komunistov.
V vaških organizacijah je vključe-
nih 284 članov. Delo teh organiza-
cij ni najboljše, ker je vanje vklju-
čenih premalo kmetovalcev. Za
uspešnejše izvajanje socialistične
politike v kmetijstvu bodo morale
•rganizacije na vasi pospešiti zlasti
sprejem mladih zadružnikov v član-
stvo Zveze komunistov.
Delo organizacij ZK v podjetjih
je bilo lani boljše in konkretnejše
kot v prejšnjih letih. Komunisti v
podjetjih so temeljito razpravljali o
vseh gospodarskih in družbeno-poli-
♦ičnih problemih v podjetju. Njihov
vpliv pa se je odražal tudi izven
podjetja, predvsem pri reševanju
družbeno-političnih in gospodarskih
problemov komune. Komunisti v
podjetjih so se predvsem zalagali za
dvig storilnosti in izboljšanje orga-
nizacije dela, za pravilno tarifno po-
litiko in nagrajevanje in za izbolj-
šanje delavskega upravljanja.
Vidne uspehe so dosegli komuni-
sti v Cinkarni. Pred leti je v tem
kolektivu opravljal vse funkcije le
•zek krog ljudi. Na dveh lanskih
konferencah ZK pa je prišlo do pre-
loma s tako prakso. Angažirali so
vse članstvo v političnem delu in
vključili v organizacijo večje število
mlajših delavcev. Na ta način so
komunisti v Cinkarni odpravili bi-
rokratske metode, zaupanje med de-
lavci je poraslo, vse to pa je rodilo
pozitivne rezultate, ki so vidni v
zadnjem času na vseh področjih v
tem kolektivu. Med najboljše in po
številu   najmočnejše   organizacije
Tov. Cveto Pelko
ZK spada organizacija ZK v Žele-
zarni Štore, kjer je tudi družbeno
in kolektivno življenje najbolj raz-
vito, delavsko upravljanje pa na ze-
lo dobri poti.
Terenske organizacije so v zad-
njem letu dokaj izboljšale delo,
vendar ne dosegajo takih uspehov
kot organizacije v podjetjih. Vzrok
za to je razdrobljenost, kar zavira
uspešno vodenje politike na terenu.
Zato bo nujna povezava med sekre-
tariati, da bi organizacije tako
vskladile svoja stališča za enoten
nastop pri raznih akcijah. Prav ta-
ko bodo morale terenske organiza-
cije poživeti stike s komunisti v
podjetjih, ki stanujejo na njihovem
terenu. Le-ti bi lahko terenskim or-
ganizacijam nudili izdatnejšo po-
moč pri raznih akcijah na terenu.
Splošna hiba terenskih organizacij
pa je, da so sestanki največkrat pre-
več načelni, večkrat tudi brez skle-
pov in konkretnih zadolžitev. Tem
negativnim pojavom pa največkrat
botruje še prešibka ideološka raz-
gledanost posameznih članov, brez-
brižnost, pomanjkanje discipline in
podcenjevanje nalog. Zato v teh or-
ganizacijah dostikrat zavirajo
uspešnejše delo brezplodne razpra-
ve in reševanje manj važnih, drob-
nih problemov, kar je odraz linije
najmanjšega odpora.
Terenske organizacije se bodo mo-
rale sistematično lotiti dela za od-
pravo teh pomanjkljiA-osti. Za reše-
vanje aktualnih političnih vprašanj,
kot so pomoč stanovanjski skupno-
sti, množičnim organizacijam in
društvom na svojem terenu, se bodo
morali od časa do časa sestajati se-
kretariati enega terena zaradi enot-
nosti aktualnih problemov. Razen
tega bo za izboljšanje dela korist-
no, da bodo vodstva terenskih or-
ganizacij nekaj dni pred sestanki
objavila dnevni red sestanka, se-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Seja ljudskega odbora
celjske občine
NOVE TARIFE ZA VODO, PLIN, ODVOZ SMETI IN KANALSKO
PRISTOJBINO — SPREJETI SO BILI ODLOKI O OBČINSKEM
PROMETNEM DAVKU TER OBČINSKIH DOKLADAH — SPRE-
MEMBE V VODSTVU NEKATERIH GOSTINSKIH PODJETIJ V
CELJU
V torek dopoldne sta bili najprej ločeni, nato pa skupna seja obeh
zborov občinskega ljudskega odbora v Celju. V osrednji točki dnevnega
reda na ločenih zasedanjih so bili predlogi sveta za gradnje in ko-
munalne zadeve ter tisti odloki sveta za družbeni plan in finance, po
katerih bi si naj ljudski odbor zagotovil nekatere proračunske dohodke.
Oba zbora občinskega ljudskega
odbora v Celju sta že lani Razprav-
ljala o uvedbi novih tarif za neka-
tere komunalne usluge, vendar je
bil takratni predlog zaradi nekate-
rih nejasnosti odložen. Pred krat-
kim pa je ljudski odbor celjske ob-
čine znova sprejel opozorilo pristoj-
nih organov, da naj vendar vskladi
tai^fe komunalnih uslug z osnovni-
mi predpisi, ki med drugim predvi-
devajo, da naj bodo te cene v so-
razmerju 1:3, oziroma, da naj go-
spodarske organizacije plačujejo za
te usluge trikrat višjo tarifo, kakor
pa gospodinjstva. Vskladitev teh ta-
rif pa je narekovala še druga okol-
nost — namreč dejstvo, da so bile
doslej veljavne cene za vodo, plin
ipi. določene že leta 1952, torej pod
povsem drugimi okolnostmi, ob
znatno nižjih plačah delavcev in
uslužbencev ter nižjih cenah mate-
riala. In končno je treba vedeti tu-
di to, da je celjska občina zadnja
v naši republiki, ki je tako dolgo
odlašala z vsklajevanjem teh tarif.
Medtem, ko so člani občinskega
zbora brez večje razprave sprejeli
vse tri odloke, pa so odborniki zbo-
ra proizvajalcev zahtevali podrob-
nejša pojasnila in vse okolnosti, ki
so privedle do o^dlokov in zato do
spremembe in povišanja cen neka-
terih komunalnih uslug. Tako
(Nadaljevanje na 2. strani)
Lepa svečanost
v Rožni dolini
Šmartno v Rožni dolini, je kot
privlačen kraj bil v nedeljo prizori-
šče lepe svečanosti. Šmartno ni zna-
■o samo po svojih naravnih mikih,
^mveč tudi kot partizanski kraj.
Razumljivo je, da v Smartnem delu-
je zelo agilna organizacija Zveze
borcev NOV. Le-ta je v nedeljo v
•ast 40-letnice KPJ in SKOJ prire-
dila svečanost, povezano z razvit-
jem društvene zastave.
Spored prireditev so pripravili do-
JJiačini sami. Sodeloval je vaški
kvartet, mešani pevski zbor, recita-
^orji in pionirski pevski zbor. Spo-
f^d, ki so ga pripravili, je bil pester
|П kvalitetno izveden. Svečanosti se
j^^ nakljub slabemu vremenu ude-
^^ilo okoli 800 domačinov io go-
stov.
. Za uspel potek kulturne prireditve
imel največ zaslug učitelj tova-
^'■^ Križmanič. Ob svečanosti sami
Pa sta govorila domačin tov. Jaka
'^j^Rler in pa sekretar občinskega
odbora ZB tov. Riko Presinger, ki
v teh krajih partizani!. Le-ta je
""azvii tudi novo društveno zastavo.
DAN POlviLADI
praznik celjskih pionirjev in njih počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ
Veličast^ii praznik pomladi
celjskih pionirjev, ki bo dne 10.
maja na letališču pri Levcu in
ki ga je komisija za praznovanje
40. obletnice KPJ pri občinskem
komiteju ZKS Celje uvrstila v
eno glavnih osrednjih proslav, bo
verjetno edinstveno praznovanje
v vsej Sloveniji, če ne v vsej
državi. To bo močna manifesta-
cija naših pionirjev, saj jih bo
okrog 5000 na letališču v Levcu
ponovno poudarilo, da so res Ti-
tovi pionirji. Pokroviteljstvo nad
to proslavo je prevzel tov Franc
Simonie, sekretar OK ZKS Celje
in znan ljubitelj naših pionirjev.
Po zamisli Društva prijateljev
mladine, ob sodelovanju občinske
pionirske komisije se bodo podali
pionirji iz svojih šol ta dan po
različnih poteh, ki jih bodo mar-
kirali taborniki, na letališče. Med
potjo se bodo ustavili na vežba-
lišču Društva za vzrejo športnih
in službenih psov, kjer bodo gle-
dali vrline teh štironožnih umet-
nikov. Pri mostu čez Savinjo bo-
do pionirjem pokazali svojo spret-
nost ribiči pri odlovu rib, (tek-
movanje celjskih ribičev). Pio-
nirji bodo seznanjeni z vrstami
rib, ki žive v Savinji, videli^ pa
bodo tudi najrazličnejše načine
odlova.
Na samem letališču jih bo spre-
jela godba 2PD France Prešeren,
v širokem logu ob jarku, ki ob-
kroža letališče, pa bo čakalo pio-
nirje veliko presenečenje. Tam bo
naša hrabra vojska z vsem svo-
jim orožjem: tanki, topovi, mitra-
ljezi, puškami, radiocen tralami,
poljskimi telefoni. Pripadnik JLA
bo pionirjem tolmačil pomen
orožja ter način pocsluževanja.
Razen tega bo JLA imela tam
tudi strelišče, kjer bodo pionirji
merili svojo sposobnost pri stre-
ljanju z zračno puško.
Ob gozdičku ob robu letališča,
bo vzorni tabor taborniške orga-
nizacije, tam bodo prikazana pio-
nirjem vsa dela tabornikov, razen
tega pa bodo kuhali tudi čaj in
malice, ki jih bodo lahko obisko-
valci kupili.
Tudi strelska družina bo posta-
vila svoje strelišče za zračno
puško. Po svečanem delu pro-
slave bodo pokazali na letališču
svoje znanje jahači konjeniškega
kluba, ki povsod dostojno zasto-
pajo celjske barve. Priključno
pa bo razvil program celjski
Aeroklub z vsemi svojimi letali
in padalci, pa tudi mladi mode-
larji bodo nastopili.
Posebno presenečenje bo pri-
hod helikopterja iz Ljubljane, s
katerim bo prispel zastopnik Re-
publiške zveze prijateljev mla-
dine in republiške pionirske ko-
misije, ki bo prinesel pozdrave
celjskim pionirjem.
Odred pionirjev III. osnovne
šole bo imel na letališču razstavo
in prodajo svojih izdelkov (»Pio-
nirski sejem«), njihov jazz pa bo
razveseljeval tovariše in starše.
In ker je dan pomladi, ne sme
manjkati Zelenega Jurija. Le-ta
bo šel s sprevodom po mestu in
pokazal meščanom, da je res za-
vladal v deželi in da je pregnal
ßtarko Zimo, ki jo bodo nato na
letališču zažgali. Zeleni Jurij bo
e spremstvom konjenikov, rožic.
živali in ptičkov prišel na leta-
lišče.
Po ogledu vseh razstavljenih
stvari in po končanem programu
se bo začelo prosto veselje otrok.
Tu bodo najrazličnejša tekmo-
vanja z žogo. V vrečah, s pernico,
v nogometu in rokometu, še hol-
la-hop obroči se bodo vrteli mno-
žično. Pionirski odredi se bodo
pozivali v pnedodredna tekmo-
vanja in merili svoje moči med
sabo.
Tudi za želodčke pionirjev je
poskrbelo društvo prijateljev
mladine. Na samem letališču bo-
do naše pridne žene točile kar iz
desetih kotlov malinovec in limo-
nado za žejna grla. Za odrasle,
ki si bodo tudi množično ogledali
ta veliki praznik naših pionirjev,
pa bosta poskrbela gostinski
podjetji »Koper« in hotel »Pošta«.
Da bo očuvano tudi zdravje, bo
na letališču kar ves razred go-
jenk srednje šole za medicinske
sestre, pionirske odrede pa bo-
do spremljale na poti do leta-
lišča bolničarke občinskega od-
bora RK, ki je tudi z obilnim
razumevanjem prispeval k ma-
lici, ki jo bodo imeli pionirji.
Ta velika akcija, ki jo je po-
krenilo Društvo prijateljev mla-
dine v Celju, dokazuje, da je
krmilo postavljeno na pravilno
smer, ter da društvo in občinska
pionirska komisija, ki jo vodi
nadvse agilna tov. Rode Majda,
pravilno razume smernice, ki jih
je dala Zveza prijateljev mladine
pa tudi VII. kongres ZKJ. Vso
skrb našemu mlademu rodu, to
je naše pravilo.
Sto let Rdečega križa
Ustanovitelj Rdečega križa Jean Henry Dunant
Ker se je ideja Rdečega križa po-
rodila v trpljenju vojnih grozot, je
tudi današnji RK ostal eden naj-
večjih zagovornikov miru.
V letošnjem juniju bo poteklo 100
let od strahotne bitke pri Solferinu,
kjer so se spopadle francoske, al-
žirske in piemontske čete s četami
avstroogrske monarhije. Boja se je
udeležilo okoli 300.000 ljudi, po kon-
čani bitki pa je obležalo na bojišču
nad 40.000 mrtvih in težko ranjenih.
Naključje je hotelo, da je bil priča
bojev pri Solferinu mlad švicarski
bankir Jean Henry Dunant. Strašni
prizori trpljenja so ga pretresli v
dno duše. Zbral je okrog sebe sku-
pino prostovoljcev, ki so se trudili
lajšati trpljenje ranjenim in umira-
jočim. Teh strahotnih dni Dunant
ni mogel nikoli pozabiti. Pretreslji-
ve prizore vojnih grozot je opisal
v knjižici »Spomini na Solferino*,
ki si je utrla pot po vsem svetu.
Ranjencem je treba pomagati —
je bilo njegovo geslo. Po končani
vojni se je odpravil na dolgo in po-
gumno pot, da poišče pristaše za
svojo plemenito misel. Obredel je
vse evropske dvore in prepričeval
velikaše, da je treba z ranjenci v
vojski ravnati človeško, padlim na ,
bojišču pa ne glede na njihovo na- •
rodnost izkazovati dolžno spoštova- i
nje. i
Dunant je končno dosegel svoj !
namen. Vest človeštva se je zbudi- j
la. Po njegovem nenehnem prizade- ;
vanju je pet let po solferinskih bo-
jih 16 evropskih držav podpisalo
Ženevsko konvencijo. Kmalu zatem
je večina evropskih držav priznala
načelo RK. Predpisi Ženevske kon-
vencije so uredili vprašanje, kako
je v vojnem času treba ravnati z
ranjenimi vojaki in ujetniki — pa
tudi vprašanje nevtralnosti in za-
ščite zdravnikov, strežnega osebja
in ljudi, ki jim je zaupana skrb za
jetnike. Težko si je misliti, kako*
strahotne bi bile brez te plemenite
zamisli Dunanta vse naslednje voj-
ne, ki so v Evropi in Ameriki skali-
le mir 19. stoletja. Tako pa ima svet
v rokah vsaj eno sredstvo za borbo
proti posledicam naravnih nezgod —
organizacijo, ki pod praporom RK
združuje ljudi v veliko bratovščino
miru in sloge.
Nadaljnji razvoj organizacije RK
je v preteklem stoletju potekal pred-
vsem v zbiranju materialnih sred-
stev, kar mu je omogočilo, da je
lahko odpiral lastne sirotišnice ter
domove za stare in onemogle. Drža-
ve so druga za drugo organizirale
društva RK. V dobi med obema voj-
nama so naloge RK stalno narašča-
le, druga svetovna vojna pa je tudi
pred organizacije RK postavila nove
naloge.
Vsi se še spominjamo težkih po-
sledic naše revolucionarne borbe:
domovina je bila porušena, domovi
zapuščeni, šole požgane, otroci so
ostali brez staršev — ves narod je
bil v trpljenju težko preizkušan. RK
v tem hudem obdobju ni držal kri-
žem rok. Organiziral je zbiranje
prispevkov in prostovoljne akcije ši-
rom naše dežele. Socialno delo in
socialna pomoč sta bili v čazu obno-
ve domovine glavni nalogi RK, ki
Jih je organizacija tudi odlično
opravila.
Leta 1947 pa je RK že začel tudi
z vzgajanjem kadrov, ki naj bi po-
magali redni zdravstveni službi pri
reševanju zdravstvenih problemov.
Težka dediščina preteklosti, ki se je
zrcalila v gospodarski in kulturni
zaostalosti velikega dela ljudskrh
množic, se je očitno kazala tudi v
nizkem nivoju zdravstvene kulture
in higienskih navad našega naroda.
Jugoslovanski RK je kot najbolj
množična organizacija prevzel na-
logo, da bo v sodelovanju z zdrav-
stveno službo in drugimi množični-
mi organizacijami postal eden oi
nosilcev zdravstvenega prosvetlje-
vanja. V nepreglednih vrstah naj-
različnejših tečajev, ki so jili orga-
nizirale organizacije RK, so se uspo-
sabljali ljudje, ki so postali nosilci
pravilnega, sodobnega higienskega
življenja, vzgajali so se nižji in po-
možni kadri za zdravstveno službe,
zdravstveni aktivisti na vasi, tovar-
niški higieniki, otroške negovalke
itd.
Na področju socialnoskrbstvene
dejavnosti je bilo delo RK'osrede-
točeno v glavnem na skrb za otroke
padlih borcev, pomoč invalidom in
družinam padlih borcev, podpiranje
in ustanavljanje letovišč, okrevališč
in šolskih kuhinj, na pomoč pri ele-
mentarnih nezgodah itd.
Jugoslovanski RK je kot množič-
na ljudska organizacija oprl svoje
delo na načela najvišje humanosti,
zato je med svoje najvažnejše na-
loge postavil boj za trajni mir v
svetu. V tem boju je s svojo ne-
nehno dejavnostjo za splošno bla-
ginjo človeštva prispeval ogromen
delež za ohranitev miru v svetu.
Letošnji teden Rdečega križa ima
še posebno važen pomen, ker so-
vpada s stoletnico nastanka ideje,
ki pomeni zasnovo organizacije RK-
Sovpada pa tudi s 40-letnico usta-
novitve ZKJ in SKOJ. Ti, nad vse
važni zgodovinski obletnici bod*
organizacije RK počastile s tem, da
bodo skušale svoje dejavnosti še
bolj razviti in jih poglobiti s pove-
čano aktivizacijo svojega članstva.

CELJSKI TEDNIK — Stev. 18 — 8. maja 1959
Seja ljudskega odbora celjske občine
(Nadaljevanje s 1. strani)
so ljudski odborniki sprejeli odlok
o določitvi novih tarif za vodo in
plin, nadalje odlok o kanalski pri-
stojbini in nazadnje odlok o dolo-
čitvi novih tarif za odvoz smeti.
Glavne značilnosti odloka o dolo-
čitvi novih tarif za vodo in plin so:
Od 1. junija dalje, ko bodo začeli
veljati "vsi omenjeni odloki, bodo
gospodinjstva plačevala za kubični
meter vode 27 dinarjev (doslej 10
din), šole in ustanove prav tako 27
din (doslej 15 din), obrt in trgovi-
na 50 din (doslej 40) in industrija
81 din (doslej 80). Nove cene za
kubični meter plina pa so: za gospo-
dinjstva 15 din (doslej 10 dinarjev.
V vseh ostalih kategorijah so tari-
fe ostale nespremenjene, tako za
ustanove 15, za gospodarske orga-
nizacije 45 din in za ogrevanje po-
slovnih prostorov 20 dinarjev za ku-
bični meter. V tem odloku pa je zna-
čilen drugi člen, ki pravi: Tarifa
za vodo se pobira za gospodinjstva
po ceni 27 din šele po prekoračitvi
osnovne količine na osebo, ki znaša
tri kubične metre. Za osnovno koli-
čino treh kubičnih metrov se plača
60 dinarjev. — S tem členom je po-
stavljena meja med normalno in
prekomerno potrošnjo vode, oziroma
z njim je spodbujena štednja pora-
"be vode.
Odlok o kanalski pristojbini med
drugim pravi, da se lahko določa
enotno in da znaša 10% na ceno
porabljene vode. Pobirala pa se bo
istočasno z vodarino.
Nove tarife za odvoz smeti pa so
odvisne od stanovanjske površine.
Tako bodo gospodinjstva plačevala
za odvoz smeti od vsakega kvadrat-
nega metra stanovanjske površine
2 dinarja (poprej 1,50 din), zavodi
in ustanove 4 dinarje (doslej 2, ozi-
roma 3) ter gospodarske organiza-
cije 6 dinarjev (doslej 3).
Obrazložitev vseh teh odlokov pa
med drugim pravi, da bodo s takim
povišanjem, oziroma vskladitvijo
cen prišle komunalne organizacije
do večjih sredstev, ki jih bodo v
prvi vrsti potrošile za ureditev ne-
katerih perečih komunalnih proble-
mov, zlasti pa še vodovoda.
Nič manj zanimiva ni bila raz-
prava okoli odlokov o občinskem
prometnem davku, nadalje o uvedbi
občinske doklade na davčno osnovo
dohodnine od kmetijstva ter o uved-
bi občinske d«klade na davčno os-
novo dohodnine od nekmetijskih do-
hodkov. Odlok o občinskem promet-
nem davku je zajel dosedanja dva
odloka, ki sta uravnavala prometni
davek občine. Novosti v novem od-
loku se kažejo v povišanju občin-
skega prometnega davka od vstop-
nine za kino predstave od 5 na 10
odstotkov, nadalje povišanju davka
od prejetih plačil za reklame v ki-
nematografih na 20%, v povišanju
za nekatere storitve, od nakupa in
prodaje nepremičnin, od vstopnine
in rezervacije za fizkulturne prire-
ditve, modne revije in drugih razen
strogo kulturnih itd. Odlok nadalje
predvideva, da se 50% obračuna-
nega občinskega prometnega davka
od vstopnin za kino predstave in
celotni davek od prejetih plačil za
kino reklame odstopa štabu za grad-
njo športnih objektov. Tudi dave*^
od vstopnine fizkulturnih priredi-
tev se v celoti uporablja za vzdrže-
vanje športnih naprav.
Občinska doklada iz kmetijstva je
progresivna, ter se odmeri in pla-
čuje od davčne osnove za dohodni-
no. Odlok nadalje uvršča predele
celjske občine v pet rajonov, od ka-
terih zavisi tudi višina doklade, le-
ta pa zavisi tudi od višine katastr-
skega dohodka. Stopnje občinske
doklade znašajo za prvi rajon od
17% (do 30.000 din osnove) do
34% (nad 300.000 din osnove), za
drugi rajon od 21 do 37%, za tretji
od 23 do 39%, za četrti od 25 do 42
odstotkov in za peti od 28 do 45%.
Odlok o uvedbi občinske doklade
na davčno osnovo dohodnine od ne-
kmetijskih dohodkov predvideva tri
različne skupine in s tem tudi raz-
lične stopnje, ki se sučejo od 5 do
12% (za usluge, storitve, proste po-
klice in od premoženja), nadalje od
5 do 15% za proizvodno obrt in
končno stopnjo 10% za zavezance
davka od osebnega dohodka.
Mimo vsega tega je ljudski odbor
sprejel še odlok o oprostitvi časo-
pisnega podjetja plačevanja prora-
čunskega prispevka iz osebnega do-
hodka delavcev v tekočem letu.
V prvi točki dnevnega reda skup-
ne  seje  obeh  zborov   občinskega
ljudskega odbora v Celju so spre-
jeli poročilo sveta za gradnje in ko-
munalne zadeve za preteklo leto. V
tej zvezi so naročili pristojnemu od-
delku, da naj z vsemi sredstvi in
najstrožje preprečuje tako imenova-
no divjo gradnjo.
Tudi poročilo sveta za obrt je od-
prlo nekaj zanimivih in hkrati pere-
čih problemov. Tako so odborniki
med drugim predlagali, da naj bi
razširili mrežo uslužnostnih obratov;
po mnenju predsednika sveta tov.
Mirnika bi morali spremeniti in bolj
nadzorovati kooperativne odnose
med gradbenimi podjetji ter zaseb-
nimi obrtniki. Prav tako bi ne ško-
dovalo tesnejše sodelovanje sveta
za obrt in sveta za finance ter pro-
učiti visok promet zasebnih obrt-
nikov.
V zaključnem delu skupne seje
so odborniki potrdili predloge ko-
misije za imenovanje direktorjev.
Tako je bil zaradi lastne odpovedi
razrešen dolžnosti direktorja hotela
Evrope v Celju Oskar Naglav; na
njegovo mesto pa je bil imenovan
dosedanji upravnik restavracije pri
Pošti Miloš Planinšek. Spričo te
spremembe je bil na vodilni položaj
restavracije pri Pošti imenovan Av-
gust Kocjan, dosedanji upravnik
gostišča na Starem gradu. Ljudski
odbor je nadalje razrešil Antona
Marušo, kot upravnika gostišča Ko-
stanjevica (prej Širše) na Ljubljan-
ski cesti. Mimo tega je bil za uprav-
nika Doma onemoglih na Polzeli
imenovan Ludvik Pregelj, za direk-
torja celjskega podjetja Kurivo pa
Vili Reberšak. Komisija za volitve
in imenovanje je predlagala sestav
nove davčne komisije ter nazadnje
prof. Emila Klinca za predsednika
sveta za družbeni plan in finance.
Uspešno delo in jasna orientacija...
(Nadaljevanje s 1. strani)
stanki pa naj bodo konkretnejši, s
potrebnimi sklepi in zadolžitvami.
V živahni razpravi so delegati
osvetlili še vrsto vprašanj, s kate-
rimi so se celjski komunisti pri svo-
jem delu srečevali in jih pomagali
reševati. Beseda je tekla o tarifni
politiki, o delu sindikalnih organi-
zacij, o obratnih delavskih svetih,
o prostovoljnih delovnih akcijah, o
družbeni prehrani, o komunalnih
problemih Celja, o vzgoji kadrov,
o metodah in načinu dela osnovnih
organizacij, o kmetijstvu in zadruž-
ništvu, o delovni storilnosti in or-
ganizaciji proizvodnje, o zniževanju
proizvodnih stroškov, o delu akti-
vov komunistov v ustanovah, o po-
litični in ideološki vzgoji, o spreje-
manju novih članov, o stanovanj-
skih skupnostih, o vzgoji mladine in
kulturno-prosvetnih problemih.
Tov. Mitja Ribičič je v razpravi
poudaril, da je zaradi zelo razvite-
ga družbenega upravljanja in do-
kaj pestrega dogajanja na vseh pod-
ročjih družbenega življenja odgo-
vornost komunistov mnogo večja,
naloge pa obsežnejše kot kdajkoli
prej. Dejal je, da je razprava poka-
zala, da imajo celjski komunisti
pravilno in jasno orientacijo v skrbi
za standard ljudi in razvoj Celja,
vendar bi morali za dosego tega ci-
lja iti bolj v širino in angažirati
čim več ljudi v skrbi za večjo pro-
duktivnost, okrepiti zakonitost ter
razširiti družbeno kontrolo. Tova-
riš Ribičič je v zvezi s tem poudaril,
da se še vedno nekateri državljani
pritožujejo mimo merodajnih lokal-
nih forumov, kar ni pravilno ter da
je gospodarski kriminal še vedno
aktualen, čeprav ni več toliko veli-
kih poneverb kot prejšnja leta, so
pa zato le-te številnejše in v naj-
prefinjenih oblikah.
Na kraju je spregovoril tudi to-
variš Leskošek. Izrazil je svoje za-
dovoljstvo nad vsebinsko dobrim
potekom konference, še posebej pa
je bil vesel, da je energično posegla
v razpravo tudi mladina. Dalje je
omenil, da bi morali komunisti re-
ševati stvari bolj konkretno, v skla-
du z realnimi možnostmi ter skupaj
z množicami. Tovariš Leskošek je
poudaril, da morajo komunisti po
analizi problema izdelati delaven
načrt, nakar naj bo konec razprav
in začetek akcije. Pred nami je še
veliko problemov, ki jih bo treba
rešiti. Samo s stimulacijo ne bomo
dosegli večje produktivnosti. Treba
bo proučiti tudi druge momente, kot
n. pr. tehnološki proces, organiza-
cijo dela, razvoj tehnike, kadre,
štednjo in pocenitev proizvodov.
Tov. Leskošek je postavil za zgled
TEP v Celju, kjer je Ljudska teh-
nika odigrala svojo vlogo v taki
meri, da se v tej tovarni produktiv-
nost ne more več dvigniti brez re-
konstrukcije. Ce bi temu primeru
sledili tudi drugi kolektivi, bi bili
uspehi še večji.
Ko je tovariš Leskošek govoril o
kmetijstvu, je poudaril, da -bi bilo
treba v bodoče delavcem prepove-
dati zidanje hišic izven delavnega
mesta, saj tako sami pomagamo
ustvarjati polproletariat. Koopera-
cijske odnose bo treba uvajati na
večjih strnjenih površinah, če hoče-
mo, da bo proizvodnja rentabilna.
Na majhnih površinah se ne da ren-
tabilno gospodariti in od take pro-
izvodnje nima niti zadruga niti kme-
tovalec nič.
Tovariš Leskošek je poudaril tu-
di potrebo o političnem in ideolo-
škem izobraževanju članov Zveze
komunistov. Dejal je, da za to ni
potrebna vedno klasična marksistič-
na literatura. Za praktično delo bi
zadostovalo največkrat, če bi komu-
nisti spremljali naš tisk in čitali re-
ferate vodilnih ljudi. Tako bi dobili
pravo orientacijo pri njihovem kon-
kretnem delu in naloge bi mnogo
laže izvajali. Tovariš Leskošek je
v svojem govoru opozoril tudi, da
se morajo komunisti dosledno zala-
gati za izvajanje družbenih planov,
za hitrejšo izgradnjo stanovanj in
za utrditev komunalnega sistema.
-ma
Eesnina
LJUBLJANA — PRODAJALNA CELJE — PREŠERNOVA
Vam nudi kvalitetno pohištvo
spalnice
kombinirane sobe
kavče in fotelje
kuhinjske opreme
in razno komadno
pohištvo
emajlirani lesonit
parket
rezani les
vezane plošče
in lesonit
panel plošče
Oglejte si naše zaloge, kupujte pri nas in zadovoljni boste!
Razvoj gradbeništva v celjskem ol(raju
Svet za komunalne zadeve pri
OLO Celje je nedavno na svoji dru-
gi seji med drugim razpravljal o
razvoju gradbeništva v našem okra-
ju, o problemih elektrifikacije, o re-
konstrukciji opekarskih obratov in
drugo.
Predsednik sveta, tovariš Venče-
slav Jeras, je najprej poročal o re-
organizaciji gradbeništva v celj-
skem okraju glede na fuzijo grad-
benih podjetij v INGRAD. Novo,
združeno gradbeno podjetje, ki že
nekaj mesecev uspešno izvršuje od-
govorne naloge, ima zdaj preko dva
tisoč zaposlenih, je močno mehanizi-
rano, ima večji transportni park,
dobro urejene pa tudi stranske obra-
te.
Na področju mesta Celja je pred
meseci začel delovati Zavod za sta-
novanjska izgradnjo, ki vodi grad-
njo na celotnem območju Celja in
nastopa v imenu investitorjev. Ta
zavod pospešuje izdelavo cenejših
projektov ter usmerja celotno poli-
tiko gradnje.
V Celju imamo že dalje časa tudi
večji Projektivni biro, ki je nastal
po združitvi starega Projektivnega
biroja s projektivno grupo SGP Be-
tona in vključitvijo drugih prpjek-
tantov. Ta projektivni biro je po na-
ročilu občine in Zavoda za stano-
vanjsko izgradnjo že pristopil k iz-
delavi tipskih načrtov za objekte
z racionalnim koriščenjem prosto-
rov, kar znatno pocenjuje gradnje.
Na področju industrije gradbene-
ga materiala je v teku obširna ak-
cija za obnovo obstoječih obratov,
predvsem opekarn, ki so pri nas
skoro brez izjeme dotrajane. Ope-
karna Loče je v glavnem že obnovi-
la svoje obrate, Celje, Ljubečna in
Žalec pa so bolj ali manj vezane na
sredstva iz okrajnih virov. Prvotno
je bilo rečeno, da bi se opekarne
poslužile zveznega kredita iz inve-
sticijskega posojila s 40 odstotno
lastno udeležbo, po razpisu nateča-
ja pa so se pokazali manj ugodni
pogoji in tako naše dotrajane ope-
karne 70 % lastne udeležbe ne mo-
rejo prenesti. Morale bi zbrati pri-
bližno 200 milijonov din lastnih
sredstev, kar pa menijo, da je ne-
mogoče. Ker pa je pomanjkanje
opeke v hašem okraju preobčutno,
je bilo sklenjeno, da opekarne zač-
no z obnovo svojih obratov z last-
nimi sredstvi, kolikor jih pač imajo,
ter z razpoložljivimi sredstvi okra-
ja.
V našem okraju sedaj primanj-
kuje približno 18 milijonov komadov
opeke, po obnovi vseh opekarskih
obratov pa računajo, da bodo celot-
ne potrebe okraja krite in bo ostal
še presežek za izvoz.
Ker naše opekarne postopoma že
obnavljajo svoje obrate, istočasno
pa so tudi v Šoštanju začeli graditi
tovarno za izdelavo opeke iz uga-
skov (odpadni material Termoelek-
trarne), ki bo predvidoma začela še
letos obratovati, lahko pričakujemo,
da bo »opečna kriza« — če že ne
letos, pa vsaj prihodnje leto — pre-
magana. Zmogljivost šoštanjske
opekarne bo znašala približno 22
milijonov opek letno.
Predpakiranje - pogoj za zboljšanje
sistema trgovanja
(Ob III. mednarodnem sejmu »AMBALAŽA 1959« v Ljubljani)
Namen komercialne ambalaže ni
le, da zaščiti blago pred mehanič-
nimi in klimatičnimi vplivi ali sa-
mo pred razsipanjem oziroma tatvi-
no, torej pred poškodbami ali po-
kvarjenjem oz. količinskim zmanj-
šanjem blaga, kar je poglavitni na-
men transportne ambalaže. Komer-
cialna ambalaža naj s svojo lepo in
zanimivo zunanjostjo privlači po-
zornost potrošnikov ter vzbuja v
njih željo po nakupu, torej ima ko-
mercialna ambalaža tudi izrazito
propagandno-komercialne naloge. O
tem se lahko najlepše prepričamo,
če si ogledamo številne, izredno
okusne in učinkovite izdelke komer-
cialne ambalaže na III. mednarod-
nem sejmu ambalaže v Ljubljani, ki
bo odprt do 17. tega meseca.
Izkoristili smo priložnost ter za-
prosili tovariša Ilija Kaufmana, se-
kretarja Zveznega organizacijskega
odbora za prirejanje mednarodnih
sejmov ambalaže za krajši razgovor
o tej problematiki.
Vprašanje: Kaj bi za naše bralce
lahko povedali o pomenu komercial-
ne ambalaže in predpakiranja?
Odgovor: V večini primerev, da
v naših trgovinah prodajalec šele
ko stoji pred njim kupec ter zahteva
blago, stehta in zapakira naročeno.
Tak način poslovanja v trgovinah
je nesodoben, zahteva preveč časa
in povzroča nezadovoljstvo kupcev,
ki čakajo v »repih« ali pa se dre-
njajo in prerivajo pred prodajnimi
mizami.
Zavedati se moramo, da je danes
čas dragocen in da se vsakemu kup-
cu mudi. Zaradi tega prodajno oseb-
je v zelo prometnih trgovinah, v
želji, da dvigne promet, včasih že
vnaprej pripravi zapakirano blago
široke potrošnje v ustreznih količi-
nah (n. pr. moko, sol, sladkor, zdrob
itd. v V2, 1, 2 in več kilogramskih
količinah) ter ga nato pred kupcem
samo zaradi kontrole še da enkrat
na tehtnico.
V skoraj vseh gospodarsko razvi-
tejših državah pa zlasti živilske pro-
izvode pakirajo že proizvajalci, in
sicer v raznih količinah in oblikah
v ustrezno komercialno ambalažo,
ki jo hkrati izkoristijo z živopisani-
mi napisi in slikami za. vizuelno
reklamo. Tako okusno predpakirano
blago dostavljajo nato trgovinam.
Vprašanje: Katere so prednosti
predpakiranega blaga in kakšnega
pomena je predpakiranje zlasti za
samopostrežne trgovine?
Odgovor: 2e pri proizvajalcu ima
originalno predpakirano blago ne-
dvomno velike prednosti kot so jam-
stvo proizvajalca za kvaliteto in ko-
ličino blaga, popolna higienska za-
ščita blaga, možnost označevanja
maloprodajne cene na sami ambala-
ži, predvsem pa mnogo hitrejša pro-
daja na drobno.
V času maksimalnega navala
kupcev v prodajalne bomo lahko do-
segli hitrejši promet in razbreme-
nitev kadra v trgovini le, če bomo
začeli povsod uvajati prodajo pred-
pakiranega blaga.
Praksa je že pokazala, da dejan-
skega uvajanja modernega trgova-
nja, zlasti pa samopostrežnih trgo-
vin ne moremo uspešno realizirati
brez predpakiranega blaga. Zato
je temeljni problem napredka trgo-
vanja ravno v realizaciji predpaki-
ranja blaga že pri samih proizva-
jalcih. To bo omogočilo, da bomo
lahko v samopostrežnih trgovinah
mnogo bolj vključili tudi,same po-
trošnike v proces prodaje ter jih
tako osvobodili neprijetnega čaka-
nja in odvisnosti od prodajalca.
Vprašanje: Imate še kake pri-
pombe v zvezi s to problematiko?
Odgovor: Predvsem bi želel opo-
zoriti, da bodo obiskovalci sejma
lahko nazorno videli prednosti pred-
pakiranega blaga v praktičnih de-
monstracijah. Razen tega bo pa v
četrtek, 14. maja ob 10. uri dopoldne
predaval o samopostrežnih trgovi-
nah pri nas sekretar Zveze trgovin-
skih zbornic FLRJ, tovariš Risto
Bajalski, medtem ko bodo v petek,
15. maja že od 9. ure dopoldne kar
4 strokovna predavanja o problemih
predpakiranja in njegovih predno-
stih, nadalje o predpakiranju kot
sredstvu racionalizacije v trgovi-
nah z živili, organizacija in tehno-
loški proces predpakiranja ter vpra-
šanje podražitve oz. pocenitve pred-
pakiranega blaga.
Vabimo zlasti trgovske uslužben-
ce pa tudi potrošnike, da izkoristijo
ugodno priliko ter si na III. med-
narodnem sejmu ambalaže ogledajo
prednosti sodobne komercialne am-
balaže ter da se udeleže gornjih
predavanj. Vstop je prost. Tam bo-
do lahko dobili tudi vsa nadaljnja
pojasnila in literaturo o tej proble-
matiki.
Trgovsko podjetje na debelo in drobno »USNJE« Celje, Trg
V. Kongresa 4 sprejme za takojšen nastop
2 TRGOVSKA POMOCNIKACCI)
verzirana v usnjarski stroki ali vsaj priučena. Možnost do na-
stopa te službe imajo tudi ostali mlajši trgovski pomočniki (ce),
ki imajo veselje do te stroke.
Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje s kratkim življenjepisom je poslati na upravo podjetja.
POGLED
PO
SVETU
Znani Paul Reynaud je izjavil,
češ da je vabljivo žrtvovati prihod-
nost zato, da nemoteno uživaš se-
danjost. V Zahodni Nemčiji to izja-
vo debelo ponatiskujejo, kajti vsa
njihova vladna politika gre za tem,
da bi v zedinjeni zahodni Evropi
Nemci igrali prvo violino, po mož-
nosti tako, kakor želi črna krščansko
demokratska inter nacionala. Na to
se dobro razume tudi italijanski po-
slanik v Bonnu, Quaroni, ki je nem-
ško tezo omilil s tem, češ, tudi »in-
tegrirana Evropa« ne bo velesila v
pravem smislu besede, vendar bi
utegnila postati ameriški zaveznik,
ne pa ostala to, kar je zdaj — ame-
riški satelit. Amerika ima pri tem
seveda svoje račune. Zanjo je tre-
nutno važno, da se v Evropi organi-
zira vsaj približno tako močna, no-
tranje trdna vojska, kakršno pred-
stavlja armada SZ. Da je to res, do-
kazuje spet članek v newyorskem
limesu, ki oznanja urbi et orbi, da
bo 1. 1960 nemška armada poleg
sovjetske najmočnejša v Evropi, že
sposobna za atomski udar z vsemi
rodovi vojske.
In to, ne da bi z eno besedo »svo-
bodnemu« ameriškemu svetu omeni-
li, za katero armado tu gre — za
najbolj zločinsko armado, kar jih je
kdaj v zgodovini preplavilo meje
drugih držav.
To pač ni ugodna intonacija za
sestanke visokih osebnosti Vzhoda
in Zahoda, ki se obetajo prihodnje
dni.
Omeniti pa moramo pobudo za-
hodno evropske levice, zahodno
nemške socialne demokracije, radi-
kala Mendes-Francea, Julesa Mocha
in socialno demokratske internacio-
nale. Značilno za ta »koncept mirwK
je teza, da je treba armade Vzhoda
in Zahoda med sebpj ločiti, »odle-
piti«, odmakniti, in to na najbolj
kočljivem pasu Evrope, v Nemčiji,
na Poljskem, CSR in Madžarskem.
Ta koncept so izdelali že Amerika-
nec Kennan, laburist Gaitskell, Van
Zeeland in Rapacki. To naj bi bilo
»vojaško razredčenje evropskega
prostora«, edini način za nadaljnji
modus vivendi med Zahodom in
Vzhodom. Manj realna, upajmo
vsaj, da je na tem konceptu precej
pozitivnega, ker je uresničljiv —
manj realna pa je zamisel britan-
skega člana zgornjega doma lorda
Attleeja, nekdanjega predsednika la-
buristične vlade. Ta se zavzema za
svetovno ustavo in svetovni sistem
zakonodaje, ki naj bi prepovedala
vojno, oboroževanje, uvedla medna-
rodno sodišče za mednarodno ob-
našanje in zagotovila svobodno
plovbo po vseh morjih. Razume se,
da bo nekoč moralo priti do take
svetovne integracije, trenutno pa je
o njej še prezgodaj sanjariti.
Poglejmo, kako je z delno inte-
gracijo SEV (Sveta za vzajemno
pomoč vzhodno evropskih držav).
Naša država ni sprejela povabila
za sodelovanje, čeprav nam je mno-
go na tem, da bi se gospodarsko
sodelovanje z Vzhodom normalno
razvijalo, saj so to naši sosedje. S Z
rada predlaga to in ono za gospo-
darsko sodelovanje med državami
ravnanje z našo državo pa kaže, da
njihovi predlogi  niso  iskreni.  Ni
čudno, če v Zahodni Evropi toliko
pišejo o tej vzhodnjaški neiskreno-
sti in bijejo plat zvona, kadar se
pojavijo sovjetske mirovne note.
Tako konservativni krogi razlagajo
zadnje pismo Hruščeva Eisenhower-
ju kot prefrigan poskus, da bi po-
slabšalo anglo-ameriške odnošaje.
Hruščev je javno sprejel Macmilla-
novo ponudbo o nadzorstvu nad
jedrskimi poskusi, čeprav jo je ame-
riški predsednik' ocenil kot neprak-
tično.
Na sestanku zunanjih ministrov v
Parizu kot pripravi za veliki, težko
pričakovani politični rendez-vous je
Francoz Couve de Mur ville govoril
v imenu Zahoda, da na mirovno po-
godbo z Nemčijo ni misliti, da bi
bilo bolje podpisati neko mednarod-
no listino o združeni Nemčiji. Po-
gret je voljo, da Zahod ostane v
Berlinu za vsako ceno in podvomil
v vojaški »odmik« po sredi Evrope.
Zunanji ministri Varšavskega pakta
so se tudi sestali in spregovorili
ravno narobe. Gromiko je dejal, da
Vzhod predlaga predvsem mirovno
pogodbo in ureditev berlinskega
vprašanja. Ce bo šlo tako, bo res
težko — že se sliši, kako se bodo
zaloputnila vrata! Sicer pa, ne obu-
pajmo, na vidiku je baje kompro-
misni predlog o Nemčiji, to je, pred-
log o ■ postopni njeni združitvi. To
bo menda prvi konstruktivni pred-
log — iz Zapada. Originalni angle-
ški vojak feldmaršal Montgomery je
menda res imel prav, ko je pred od-
hodom v Moskvo dejal, da ne. more
prav nič pokvariti, kajti poklicni di-
plomati so se potrudili, da so na
svetu zamesili kaos, da se ne vidimo
iz njega. Kaže, da Churchill ni imel
prav, ko je generalom odrekel diplo-
matske sposobnosti. Sicer pa —
Monty je po prihodu iz Moskve iz-
javil, da ne bo nič poročal MacmU-
lanu, češ da je s Hruščevim imel le
privatne razgovore.
Tam nekje blizu Strehe sveta se
pletejo hude reči okoli dežele samo-
stanov, lam in molitvenih koles.
Vprašanje Tibeta bo ponovno odprlo
teorijo o nacionalnem vprašanju,
tako važnem za razvoj, potek in na-
predek delavskega gibanja in na-
predne misli sploh. Tibet je, kakor
pravimo, bogu za hrbtom, toda da-
nes je svet majhen. Ce je iz trte zvi-
ta novica, da mali Nepal, izhodišče
himalajskih ekspedicij, premišljuje
o vstopu v SE ATO pakt zaradi ki-
tajske politike v Tibetu, gotovo ni
od muh telegramska notica, da je
SZ Nepalu »na brzino« nakazala 30
milijonov rubljev izredne pomoči.
Nasp'roíniki socializma zatrjujejo in
si manejo roke, češ da bo Tibet da-
jal Kitajcem opravka več let. Mi
pravimo, da to ni nujno, če bodo
gledali na nacionalno vprašanje
tako, kakor ga nam razklada in re-
šuje E. Kardelj v svoji znani knjigi.
T. O.
DVA UPOKOJENCA
Stev. 18 — 8. maja 1959 — CELJSKI TEDNIK

Dogovarjanja o meiilib, ne o višini taiifnih postavk
NAJVEČ POTRJENIH PRAVILNIKOV IN NAJBOLJŠI NAČIN
POTRJEVANJA V CELJSKI OBČINI. TE2NJA PO LINEAR-
NEM ZVIŠEVANJU VEDNO MANJŠA. CIM VEC SRED-
STEV ZA GIBLJIVI DEL NAGRAJEVANJA. - ŠTEVILO
DELOVNIH MEST ZA NAGRAJEVANJE PO UČINKU MOČNO
NARAŠČA.
Sestavljanje novih tarifnih pravil-
nikov v našem okraju je v polnem
teku. Precej pravilnikov so kolek-
tivi že predložili pristojnim komisi-
jam, nekaj pa je že potrjenih. Vse-
kakor pri tem prednjači občina Ce-
lje, kjer je 8 pravilnikov že potr-
jenih, 25 pa je pripravljenih za raz-
pravo pred komisijami. Po drugih
občinah zadeva še ni stekla. Tako
v občinah Mozirje, Laško in Sloven-
skih Konjicah še nimajo potrjenega
nobenega pravilnika, v šmarski ob-
čini je prvi primer v okraju in edi-
ni v občini steklarna, v Šentjurju
pa sta potrjena dva pravilnika, med-
tem ko za žalsko in šoštanjsko ob-
čino nismo dobili podatkov.
Večino pravilnikov bodo potrje-
vale komisije občinskih ljudskih od-
borov in sindikalnih svetov, za
manjše število podjetij pa si je to
pravico pridržal okrajni sindikalni
svet.
Zelo dober način dela komisij, ki
potrjujejo tarifne pravilnike si je
izbrala celjska občina. Tu zasedata
hkrati komisija ljudskega odbora in
sindikalnega sveta ob prisotnosti
tarifne komisije iz podjetja. Pred-
loženih pravilnikov ne berejo, tem-
več se za sejo pripravijo posamezni
poročevalci, ki nato komisijam v
okvirnih črtah predstavijo bistvene
stvari iz predloženega pravilnika
ter hkrati dajejo tudi pripombe, o
katerih komisije nato razpravljajo,
komisije iz podjetij pa imajo mož-
nost braniti svoje stališče. Ta na-
čin je vsekakor zelo pozitiven in
demokratičen, hkrati pa tudi eno-
stavnejši. Seveda je pri obravna-
vanju enega pravilnika navzoča sa-
mo komisija dotičnega podjetja.
Na enak način potrjujejo in raz-
pravljajo o tarifnem pravilniku tudi
na okrajnem sindikalnem svetu.
Načelon^a se letošnji tarifni pra-
vilniki bistveno razlikujejo od onih
iz prejšnjih let. Politične organiza-
cije so vsekakor odigrale pozitivno
vlogo v pripravah in pri tolmačenju
nove tarifne politike. Čeravno tudi
letos niso redki primeri, da kolektivi
stremijo k zviševanju tarifnih po-
stavk, vendar ne toliko kot prejšnja
leta. Težnja, ki se da razbrati iz
predloženih pravilnikov, je tokrat
usmerjena veliko bolj k tem, da bi
podjetja nagrajevala čim večje šte-
vilo zaposlenih po učinku dela. V
zvezi s tem so seveda kolektivi mo-
rali stremeti za tem, da so v okviru
proizvodnje normirali čim več de-
lovnih mest :er omogočili, da je ve-
čina udeležena pri vzpodbudnem na-
grajevanju po učinku. To je vseka-
kor pozitivno, saj vemo, da je šte-
vilo normiranih mest v našem okra-
ju iz leta v leto padalo, lahko pa
rečemo, da ne nazadnje tudi iz
vzroka, ker je bilo preveč nestimu-
lativnega nagrajevanja iz dobička.
Pri sestavljanju tarifnih pravilni-
kov imajo težave predvsem manjša
podjetja, ki nimajo dovolj sposob-
nih kadrov za to. Le-ta se potem
dogovarjajo z drugimi kolektivi, kar
je seveda prav, če se podjetja do-
govarjajo samo v pogledu višine ta-
rifnih postavk, ne pa predvsem o
tem, kakšna merila bodo osvojili za
nagrajevanje po učinku.
Ponekod se javlja tudi bojazen,
češ, če bodo v sorodni stroki po-
stavke različne, bodo podjetja z niž-
jimi postavkami stalno v nevarnosti
pred fluktuacijo delovne sile. Toda
to je zgrešeno. Tarifna postavka
brez materialne osnove, to se pra-
vi brez uspešne proizvodnje, je in
ostane številka na papirju. Drugo,
kar je treba poudariti, je to, da pod-
jetja ne bodo z nepotrebnim naje-
manjem nove delovne sile slabila
sklade za nagrajevanje po učinku,
zato ni bojazni, da bi delovna sila
fluktuirala.
Nadalje so mnoga podjetja tudi
to vprašanje skušala rešiti na osno-
vi tarifnih pravilnikov, ko na ta ali
drug način upoštevajo tudi staž v
istem podjetju. Za slabega, nedisci-
pliniranega delavca ta moment si-
cer ni v denarnem iznosu pomem-
ben, vendar pa bo vplival tudi na
stalnost delovne sile ter hkrati z
aklimatizacijo na proizvodnji pro-
ces in strokovnost povečeval dohod-
ke posameznikom tudi na drugih
postavkah.
Za zaključek bi samo še pristavili
vzpodbudno besedo za tiste, ki pre-
več odlašajo s sestavo pravilnikov.
Ni ravno najbolje, da se nekatera
manjša podjetja preveč ozirajo na-
okrog, da bi poprej videli, kako si
bodo rezali kruh drugi. Bolj je tre-
ba poznati lastne pogoje in ljudi."]
Tudi v družini točno vemo, kdo sij
zasluži večji kos od hleba, ki je naj
razpolago. c. k.]
Pod Celjsko kočo
Celjska bolnišnica s sončne in senčne strani
Da je družbeno upravljanje v
zdravstvu nedvomno rodilo že lepe
uspehe, najdemo vrsto dokazov tudi
v celjski bolnišnici. V zadnjih treh
letih je bilo izvršenih vrsto adap-
tacij in novogradenj. Občutno se je
povečalo število bolniških sob, po-
trebne delavnice so dobile svoje
prostore, najbolj potrebni zdravstve-
ni delavci pa svoja stanovanja. Na-
bavljenih je bilo precejšnje število
novih specialnih aparatov za posa-
mezne oddelke. Nova kuhinja, ki je
bila dograjena lansko leto, nedvom-
no spada k najlepšim in najmoder-
nejšim bolniškim kuhinjam v re-
publiki. Slabost nekdanje bolniške
kuhinje ni bila toliko v slabi kot v
hladni hrani, zaradi česar so bolni-
ki upravičeno negodovali. Danes je
v novi kuhinji odpravljena tudi ta
poфanjkljivost, ko so nabavili spe-
cialne grelne mize, ki so jih izdelali
domači strokovnjaki. (S tem so bol-
nišnici prihranili izdatna devizna
sredstva.)
Mnogo si uprava bolnišnice pri-
zadeva, da bi vnesla čim več kul-
ture v bolniške sobe. Bolnik se mo-
ra počutiti kot doma — je njihovo
načelo. Ogromno dela je po tej lini-
ji, vendar uspehi še niso zadovolji-
vi, ker jim povsod primanjkuje stro-
kovnega kadra. Kaki dve tretjini
tehničnega osebja nima kvalifika-
cij in dostikrat delo bolničarke
opravlja tudi strežnica.
Od lanskega leta obstaja v bol-
nišnici tudi mladinska organizacija,
ki šteje 60 članov. V ZKS so lani
za praznik republike sprejeli 11 no-
vih članov. Mladina z odraslimi čla-
ni pridno študira Program VII. kon-
gresa.
Pred nov upravni odbor so po-
stavljene težke in odgovorne nalo-
ge, saj je poleg lepih uspehov v
celjski bolnišnici še vrsta pomanj-
kljivosti, ki jih bo treba v dogled-
nem času rešiti. Kot smo izvedeli
od predsednika upravnega odbora,
gre tu predvsem za nezdrave odno-
se m,ed predstojniki posameznih od-
delkov. Pojavljajo se škodljive ten-
dence, da nekateri primariji oddel-
kov gledajo predvsem samo na svoj
oddelek — tako pri gradnjah, adap-
tacijah, nabavi instrumentarija in
podobno, namesto da bi gledali na
potrebe in koristi bolnišnice kot ce-
lote.
Upravni odbor je že začel obrav-
navati te pomanjkljivosti. Točno je
spremljal tudi analizo finančnega
ter investicijskega plana in zelo na-
tančno obravnaval zaključni račun
preteklega leta. Upravni odbor si
nadalje močno prizadeva, da bi bol-
nišnica gradila še en stanovanjski
blok, saj je v dograjenih 2 stano-
vanjskih blokih od 75 prosilcev lah-
ko dobilo stanovanja le 20 upravi-
čencev. In če bo celjska bolnišnica
hotela uspešno poslovati, bo mora-
la zagotoviti stanovanja zdravstve-
nemu kadru, ki ga tako občutno pri-
manjkuje.
Plodnim sejam upravnega odbora
vedno prisostvuje tudi predsednik
sindikata, da prenese razpravo in
važne zaključke na celoten kolektiv.
Na seje pa od časa do časa priha-
ja tudi celoten strokovni kolegij
bolnišnice, katerega tvorijo pred-
stojniki posameznih oddelkov.
Nova kuhinja
v celjski bolnišnici
O avtomobilih in bogatih stricih
LANI IN LETOS 237 AVTOMOBILOV ]N 617 MOTORNIH
KOLES IZ INOZEMSTVA V NAŠEM OKBAIU
Privatni uvoz rabljenih in novih motornih vozil iz inozemstva je v
zadnjih letih močno narastel. Z novimi predpisi je sicer ta pojav po-
jenjal, hkrati pa so se začele širiti govorice, češ da oblast zavira mož-
nosti, kako bi zasebniki prišli ceneje do osebnih prevoznih sredstev.
Resnica pa je drugačna. Poostreni ukrepi so samo reakcija na šte-
vilna izigravanja predpisov, kar škoduje našemu narodnemu gospodar-
stvu.
V naslednjih vrstah bomo opisali samo nekatere značilnosti te
»hajke« za motornimi vozili, ki so zelo pogosto povezani z nedovo-
ljenimi špekulacijami.
»Uradno« prihajajo motorna vo-
zila čez mejo bodisi kot darila so-
rodnikov, ali pa kot zaslužena ku-
povina po nekajmesečnem delu v
inozemstvu. Daril je seveda veliko
več, kot drugih. V lanskem in letoš-
njem letu je v naš okraj na ta na-
čin prišlo 237 avtomobilov in 617
motornih koles.
Ce torej načunamo, da je večina
vozil prišla k nam v obliki darila,
potem se nam kaj čudno zdi, kako
da so vsi inozemski strici in tete ta-
ko zelo bogati, da svojim sorodni-
kom v Jugoslaviji pošiljajo tako
draga darila, plačujejo prevozne
stroške itd.
Na drugi strani pa nas lahko pre-
senečajo tisti, ki si v pičlih dveh
mesecih v inozemstvu lahko »zaslu-
žijo« denar za nakup avtomobila.
Vsekakor niso sorodniki naših
državljanov v inozemstvu vsi po
vrsti tako zelo petični, kakor nas,
nihče ne more prepričati, da lahko,
v četrt pa tudi v pol leta človek ob
majhni plači toliko prihrani, da si
kupi avto.
Za kratko informacijo bralcev naj
služi naslednji »proračun« dohod-
kov in izdatkov v inozemstvu. Vze-
mimo za primer Nemčijo, hkrati pa
v povprečju našega državljana, ki
spričo strokovnosti, s katero razpo-
laga, doseže v inozemstvu povpreč-
no plačo delavca:
Mesečni dohodek maksimalno 300
do 400 mark.
Izdatki za prehrano mesečno vsaj
250 Mark.
Stanovanje kot podnajemnik mi-
nimalno 50 Mark.
Razni drobni stroški (tramvaj,
kino) vsaj 50 Mark.
V najboljšem primeru ostane me-
sečno 100 Mark za »kupček«. Avto-
mobil pa stane od 1800 do 3000 Mark
če je rabljen, nov pa vsak seveda
veliko več.
Kako torej delajo tisti, ki priha-
jajo z avtomobili domov?
Večina se spušča v transakcije.
Opišimo jih na kratko:
Ф V inozemstvo tihotapijo valuto
in jo tam čim ugodneje prodajo.
Sorodniki morda nekaj prispe-
vajo, glavno pa s tem, da napi-
šejo darilno pismo.
Ф Nekateri se spoznajo z raznimi
tujci, s katerimi sklenejo ustme-
no pogodbo. V domovini imajo
pripravljen denar, ki ga tujci, ko
pridejo na letni oddih porabijo
za svoje bivanje, zunaj pa na-
šega* človeka čaka odgovarjajo-
ča tuja valuta, ki jo vnovči za
nakup vozila.
Ф Pogosti pa so tudi primeri, da
tuji prekupčevalci z motornimi
vozili pri nas dobijo svoje tajne
zastopnike, ki jim nabirajo stran-
ke, tihotapijo valuto in urejuje-
jo prevoz čez mejo. To se doga-
ja bodisi z darilnimi pismi, po-
trdili o tem, da so dobitniki vo-
zil zunaj delali itd.
Ф Pri   dokazovanju   upravičenosti
prometnega davka in carinskih
dajatev se poslužujejo lažnih ra-
čunov,   skonstruiranih   darilnih
pisem, med njimi so tudi primeri
transakcij med državljani večih
držav in podobno.
Kako se to odvija?
Nekdo ima strica v inozemstvu,
ki se s kolesom vozi na delo. Toda
svojemu nečaku v Jugoslavijo je po-
slal lep, skoraj nov avto. Kako je
to mogoče? Ta stric je dobil od ne-
kega premožnega človeka denar, ta
inozemec pa je v Jugoslaviji že tri
leta preživel dopust z denarjem, ki
mu ga je dal nečak.
Kdo je tu oškodovan? Naša skup-
nost seveda. Prvič nečak ni plačal
družbi pristojnih dajatev, tujec ni
porabil niti groša svoje valute ob
trikratnem obisku v Jugoslaviji, ki
s turizmom iz inozemstva pričakuje
prepotrebne devize.
Ce poznate posamezne primere iz
vaše bližine, boste priznali, da ima-
mo prav.
i    Sekietai SKOJ - Silvo
Spomladi leta 1944 me je srečala Mari-
ca (trgovska pamočnica pri Herlah v Voj-
niku, padla v partizanih spomladi 1945)
in mi rekla: »Poslušaj, sedaj pa moraš z
menoj na mladinski sestanek pod Sleme-
ne! Iz Ljubljane ali nekje iz Dolenjske,
točno ne vem, je prišel na naš teren mla-
dinec Silvo. Boš slišala, kako lepo govori
o mladini! Mislim, da je sekretar mladine
in Okrožnega komiteja SKOJ za Celje.
soboto popoldne bova šli v hribe. Velja?«
»Seveda bom š/a«-, sem ji pritrdila.
V soboto je deževalo kot bi lilo iz škafa.
Z Marico sva jo mahali v hribe. Bili sva,
kljub dežnim plaščem, mokri do kože. Vso
pot sva se pogovarjali, kako bomo delali
in koga bomo še pritegnili k delu. Ko pa
sva prišli do hiše, kjer naj bi bil sesta-
nek, so nama povedali, da je odšel Silvo
že zgodaj zjutraj s kurirjem pod Goro.
Kaj pa sedaj? Mračilo se je že. Poti pa
nisva poznali. Vrnili sva se v Vojnik. Do-
mov grede nisva mnogo govorili, ker na-
ma je bilo žal, da nisva našli sekretarja
Silva. Tudi prihodnje tedne nisva imeli
sreče. Naši dobri ljudje iz hribovskih vasi
so z navdušenjem pripovedovali o sekre-
tarju Silvu, kako je skromen, ljubezniv in
domač.
Zgodnjega avgustovskega jutra smo se-
deli v gozdu nad Frankolovim. Tedaj so
se v daljavi pokazale tri postave. Ko so
prišli bliže, sem takoj spoznala Štefko Ca-
trovo (poroč. Klančišar) in Lenko-Milico
Gabrovec, a tretjega partizana nisem po-
gnala. Takoj sem si mislila: to je gotovo
mladinec Silvo. Veselo smo se pozdravili,
kakor je bila navada med tovariši. Se se-
daj se spominjam Silva, kako se je pri
srčno smejal, a izpod titovke so mu uha-
jali kodri svetlih las. Tezhq bi mu bilo
določiti starost. Njegov obraz je bil otro-
ški, a pogled resen in globok. Takoj je
dejal: »Fent, Slava, še eno mladinko ima-
mo!« »O ne«, je odgovoril Kostja, »ta bo
delala pa pri agit-propu! Pesmice piše.«
Lenka, ki je bila videti zelo utrujena in
izmučena, me je postrani pogledala s svo-
jimi temnimi očmi. Mar ji je bilo takrat
do pesmi! Za seboj je imela takrat že tri-
letno partizanščino.
Komaj smo se malo pogovorili, smo že
sprejeli sporočilo, da se bližajo »verman-
šafterji«. Umaknili smo se v drugi hrib
nad Novo cerkvijo. Pri Zorkovih se je zbra-
lo tisti večer večje število partizanov. Sil-
vo in Slava sta pela partizanske pesmi, da
nçm bilo vsem toplo pri srcih ... Bili
smo še nekaj dni na tistem terenu, a po-
tem nas je nekaj odšlo v Z g. Savinjsko
dolino. Silvo je šel z nami. Vso pot sva
hodila skupaj. Pripovedovala sva si doži-
vetja iz taborišča. Tedaj sva sklenila po-
bratimstvo. Večkrat je bil zamišljen. Na
moje vprašanje, o čem premišlja, mi je po-
vedal, da mnogo misli na svoje v Stični in
Ljubljani. Rekel je, da mi bo že ob priliki
povedal več o tem.
Dogodki so se razvijali z veliko naglico.
Zg. Savinjska dolina je bila osvobojena.
Dela je bilo na pretek. Silvo je bil povsod,
kjer je bila mladina. Radi so ga poslušali
in izpolnjevali njegove direktive. Čez nekaj
tednov se je poslovil in odšel onstran Sa-
vinje po re Jonih (kakor se je imenovala
tedanja razdelitev terenov). Od časa do
časa je prihajal na Okrožje, da poroča o
mladinskem delu. Utrujenosti ni poznal in
nobena naloga, ki mu jo je zadal Okrožni
komite KPJ za Celje, se mu ni zdela ne-
izvedljiva. V njem je bilo toliko volje in
zanosa, da je to spontano prehajalo na
»njegove« mladince.
Vdor Nemcev na osvobojeno ozemlje v
Zg. Savinjski dolini je podrl tudi mnogo
njegovega mladinskega dela. Iz teh dni je
pozneje pripovedoval vesele dogodivščine.
Več mesecev se nismo videli. Kurirji so
prinesli včasih kakšno njegovo pismo, ki
je bilo tako polno humorja, da so se to-
variši pri čitanju kar zvijali od smeha.
Po vseh terenih, ki so spadali pod celj-
sko okrožje, so ga poznali mladi in stari,
Nad Smartnem v Rožni dolini sem vpra-
šala neko starejšo žensko, če je bil parti-
zan Silvo že kaj pri njih. Odgovorila mi
je: »Tistega ljubljanskega študenta mi-
sliš?« Ko sem prikimala, je nadaljevala:
»Seveda je bil že večkrat pri nas. Pa še
kako smo se mu smejali! Ce so res vsi ti
mladinci taki kot je ta fant, pa le naj
bodo naša dekleta v tistem Skoju, ali kako
se že reče!«
Prišla je svoboda. Silvo je odšel v Ljub-
ljano. Spomladi L 1946 je dokončal gim-
nazijo in se vpisal na elektrotehnično fa-
kulteto. V Celje pa je še vedno rad pri-
hajal in se oglašal mladini na terenu. Ne-
kaj tednov po maturi mi je pisal kratko
pismo. Sporočal je, da bo odšel na mladin-
sko delo na Koroško. Sam sebe je grajal,
češ da nima smisla, da bi študiral, ko še
vendar ni osvobojena Koroška.
Prišel je v Celje po slovo. Obljubil je,
da bo kmalu pisal. Bil je spet partizan-
ilegalec. Čakala sem njegovo pismo. Ni
ga bilo. Povsod sem poizvedovala za njim,
toda nihče ni vedel ničesar. Od njegovega
sorodnika dr. Podobnika sem slišala čez
eno leto, da je bil ubit na Koroškem.
Nekaj let pozneje mi je Kq¿ja Hilbertova
(Smrekarjeva) pripovedovala več o Silvu.
Vestel Podobnik (pravo ime mladinca —
sekretarja Silva) je namreč odraščal pri
družini Smrekar v Ljubljani. Takole mi je
povedala: »Oh. kako rada se spominjam
Vestía! Bil je še majhen fantič, ko sem ga
leta 1983 pripeljala iz Stične v Ljubljano.
Vsako leto sem namreč hodila na počitnice
v Stično k Podobnikovim. Bila je to dobra
in poštena družina. Naši starši so se dobro
poznali. Podobnikovi so imeli mlin in kup
otrok. Ker sem videla, da je Vestelček na-
darjen, sem ga kar ,spakala' in pripeljala
po počitnicah k nam v Ljubljano na Res-
Ijevo cesto. Mama ga je pogledala, se na-
smejala in rekla: ,No, pa naj bo pri nas,
če je kruha in prostora za tri otroke, pa
naj bo še za četrtega!' Tako je ostal fant .
pri nas. Bil je priden in ubogljiv dijak.
Z njim ni bilo nobenih sitnosti. Leta 1941
smo začeli pri nas delati vsi za KPJ in
OF. Vestel ni nič spraševal, samo muzal
se je, češ saj razumem kaj delate. Na
gimnaziji je delal v mladinski, organizaci-
ji. Leta 1942 so ga Italijani aretirali in
odpeljali v taborišče v Gonars. Zelo smo-
bili v skrbeh zanj. Po razsulu Italije jo je
pa nekega dne primahal ves raztrgan in
sestradan. Ostal je le nekaj dni v Ljub-
ljani, kajti pri nas je bilo vse narobe. Vsi
smo se že umaknili v ilegalo. Vestel je
odšel na Dolenjsko. Pozneje sem slišala,
da je bil poslan na Štajersko. Vedno sem
se bala zanj. ker sem mislila, da se bo
preveč izpostavljal nevarnostim od same-
ga navdušenja za svobodo.
Nepopisno pa je bilo veselje, ko je pri-
šel po osvoboditvi v staro gnezdo kot pra-
vi možak. Potem se je poleg študija zagri-
zel še v mladinsko in partijsko delo. Do-
končal je gimnazijo. Nekega dne pa mi je
rekel: .Veš, Katja, na Koroškem so še Šva-
bi! Tam je veliko dela. tja bom moral od-
iti,' Odšel je nasmejan in vesel...
Ni se vrnil. O njegovi smrti smo slišali
različna poročila, toda še danes ne vemo
nič točnega. Vem.o le to, da našega lju-
bega fanta — našega Vestía ni več. Ne
mine dan. da se ga ne bi spominjali, saj
je bilo v njem toliko zdravega, poštenega
in mladega idealizma.«
Sekretar SKOJ Silvo-Vestel Podobnik
pa ni umrl v spominu in srcih mladine
celjskega okrožja. Ostal je čist in svetal
lik borbenega mladinca, ki je žrtvoval svo-
je življenje, da živi mladina lepše življe-
nje.
Ivanka Milovanovič-Staša
„Romeo in Julija"
(SLG 22. aprila 1959)
Koliko stvari na svetu, bi dejali
s Shakespearom! Na priliko, samo v
gledališču! Naše gledališče se je po-
skusilo z njim. — Dva, tri večere
^red tem je pokore! Shakespearov
rojak, velika moda današnjega dne,
Osborne, s svojim novim »musica-
lom«. s pogrebnim baletom, tako da
so zapisali: Mit o Osbornovi dra-
matski nezmotljivosti je »raz-
streljen«. Nekako v istem času je v
Dijsseldorfu doživela fenomenalen
uspeh lirično-komična opera »Zaro-
ka v samostanu«, ki jo je leta 1941
napisal Prokofjev, čeprav so se bali
dveh kočljivih scen. — Nekaj tednov
pred tem je Ljubljana doživela Sha-
kespearea ob gostovanju Old Vica.
Vladimir Kralj je ob tem zapisal, da
je naše glavno mesto videlo eliza-
betinsko vitalnega Hamleta; ne pa
tistega, kakršnega je bilo doslej va-
jeno: romantičnega, melanholičnega.
Po 400 letih in več torej še nismo
pri kraju s Shakespearom — razvija
se še po smrti, kakor pravimo. Res,
čudovita institucija je gledališče,
ogledalo sveta, življenja, človeka!
In Shakespeare — koliko je bilo o
njem že napisanega in kolike bo še!
Kadarkoli, kjerkoli se igra, vselej ga
gremo gledat s posebno zbranostjo,
s posebnim pričakovanjem. Heine je
v odgovor predstavnikov klasicizma,
ki so grajali Shakespearea, da mu
manjkajo tri enotnosti, dejal, da Sh.
ima te tri enotnosti: enotnost kra-
ja je zanj ves svet, enotnost časa
večnost in enostnost dejanja člove-
štvo. Shakespearologi še vedno gre-
bejo za tem, kako je z njegovim av-
torstvom, z uganko njegove identi-
tete. Brez ozira na vse to je važno
samo dejstvo, da so vsa dela, ki se
mu pripisujejo, stvaritev osebnosti,
ki po stoletjih ni prav nič manjša,
ki si je osvojila — po naših relativ-
nih predstavah — večnost s tisto
umetniško nespremenljivko, ki jo z
latinskim reklom označujemo »nihil
humanum a me alienum puto, to je:
Shakespeareu je znano vse, kar je
človeško, nič človeškega mu ni tuje.
Ustvarjeni smo iz iste snovi kot
naše sanje, tako nekako pravi on
sam. In če kdo, je on zmogel svoje
sanje vdeti v votek človeškega bitja
in bistva. Življenje je šlo skozenj,
nič ni ušlo njegovemu bistremu oče-
su, in vendarle je zraven sanjal,
sanjal s široko odprtimi očmi —
težko je k temu še kaj dodati. .Ni
čuda, če je neizčrpen v svojem pe-
sniškem, dramatskem in filozofskem
bogastvu, ni čuda, če je velika pre-
izkušnja za sicheren teater. Terja
predvsem velike igralce, mojstre be-
sede in kretnje, ki jo beseda terja,
igralce, ki razumejo in znajo svoj
poklic, obenem pa oživljajo njego-
ve misli in osebe s posebno silovi-
tostjo, kreativnostjo, rekel bi, višje
stopnje. Shakespeare pa je seveda
tudi velik problem za vse druge či-
nitelje, s katerimi se danes gleda-
- lišče uveljavlja.
V Celju imamo razmeroma lepo
igralsko izročilo, kar zadeva Sha-
kespearea, saj poteka ali pa je že
poteklo 80 let, kar so se poskusili
z njim celjski gimnazijci, da ne go-
vorimo o mnogih drugih predsta-
vah. ____
Naše poklicno gledališče je zapi-
salo med svoje največje uspehe tudi
»Hamleta«, menda največkrat po-
novljeno predstavo v devetih letih
svojega obstoja. Z ».Macbetom« ni
imelo ravno srečne roke, ker je z
dramaturško obdelavo preveč okle-
stilo košato, bujno drevo Shakes-
pearove umetnosti, ki je neponov-
ljivo spojilo najsočnejši lirizem z
epsko širino, lastno le romanu. Celj-
ski »Othello« je sicer tudi skušal
ustreči tempu današnjega časa, ven-
dar ga kljub temu ne moremo šteti
med neuspehe.
'Letošnji Shakespeare je prišel v
repertoar po daljši pavzi, morebiti
kar po predolgi pavzi. Z »Romeom
in Julijo«, z dramo, s katero je Sh.
zaključil prvo tretjino svojega ve-
likega opusa in s katero je osvojil
že toliko človeških src, izvabil to-
liko solz. Celjska predstava ima ne-
dvomno lepe kvalitete. Vrhunčeva
režija je trdna in domiselna, in pri-
čuje o globokem razumevanju te
dramatske tehnike; postavila je na
oder ta prastari motiv nesrečne lju-
bezni oziroma Ljubezni — Faetona
ki opustoši brstenje dveh mladih
duš do kraja — smrti, z dramat-
skim ritmom, kakršen je potreben,
da gledalca prevzame in zajamči
dramatski učinek, pretresljivo gle-
dališko doživetje ene od najpopu-
larnejših iger na svetu. Predstava
je dalje obogatila slovenskega Sha-
kespearea z inscenacijo, kakršno si
le moremo želeti, saj je omogočila
izredno mobilnost, bila je do kraja
premišljena, za Shakespearove ju-
nake prikrojena, preprosta, neza-
htevna, nedekorativna, a vendar le-
pa in okusna; nalahno, a vendar pre-
pričljivo nam dopoveduje, da je pri
Shakespearu človek — igralec vse,
dopoveduje s svojim obravnavanjem
in obvladovanjem odrskega prosto-
ra, da so Shakespearovi junaki ve-
likih dimenzij, da imajo svojo pre-
teklost, svoje javno in svoje privat-
no življenje, da so »optično« nekaj
posebnega, za »običajen« teater ne-
pojmljivega. Savinšek je z naj-
skromnejšimi sredstvi in z razsvet-
ljavo ustvaril nekaj presenetljivega,
nekaj kar je na vsak način treba
videti. Nekaj zračno lahkega je v tej
sceni, kot nalašč za tisto veliko be-
sedo o Shakespearu, da se njegovi
junaki kakor porojeni iz plamenov:
energija, ki jih razganja, jih tudi
požira.
Razume se, da imajo pri vsem
tem najtežje in najzahtevnejše delo
igralci. Pravzaprav v vsaki igri,
a vendarle je za igralca velikanski
razloček med neko realistično, kon-
verzacijsko, moderno stvarjo in med
Shakespearovim tekstom. Ce bi ho-
tel povedati na kratko povprečen,
prerezni vtis, kako je zmogel ta
tekst naš ansambel, bi moral reči,
da mu večina ni bila kos. Manjkalo
mu je tiste notranje dinamike, ki
je potrebna za to, da tekst res pol-
nokrvno komentira, z vso plastič-
nostjo in pestrostjo njegovega iz-
raza. Jezik vsake Shakespearove
osebe ima svojo intonacijo, svoj
glas, pravi ruski shakespearolog
Morozov; vsaka pomeni utelešenje
enega od množice živih liko^ iz ga-
lerije življenja kljub vsemu vzviše-
nemu govoru ali duhovičenju, ki v
realnem življenju nima kaj prida
podlage, kljub »genialni spojitvi
preprostosti z zapletenostjo, globine
z učinkovitostjo«..
Morebiti se našemu ansamblu
pozna, da se že dalj časa ni preiz-
kušal na takem ali vsaj podobnem
ekstu, kajti tu je nedvomno potre-
ben študij, vaja, urjenje organa in
duha že zaradi izredno impulzivne-
ga govora. Za tak tip gledališča,
iakršen je naš, zmerom obstoji ne-
varnost, da se intenziven osebni štu-
dij zanemari. Ozračje, v katerem
naš igralec živi, ni kaj prida ugod-
no za stanovitno izpopolnjevanje,
za poglabljanje igralske kulture. Ne
nazadnje je eden od vzrokov tudi
nestabilnost, s katero se je zadnje
čase hote ali nehote spoprijemal za-
radi raznih debat o predimenzioni-
ranju gledališke tvornosti pri nas.
\'idel sem Romea, ki ga je dal
Eržen. Bil mi je všeč le v zadnjih
ocenah. Julija Vera Perova se mi
zdi močnejša kreacija, ni mi pa
ugajal register igralskega izraza, s
katerim je oživljala Julijo. Od osta-
lih naj omenim Škofovega Capule-
ta in Sugmanovega Mercutia. Ta
dva sta bila vidnejša od drugih po
m.oči svoje igre. KHo Ciuha-Maver-
jeva je svojo Dojko sicer skrbno
oblikovala, ni pa našla vselej pri-
mernih izraznih sredstev. Isto bi
rekel za Dolinarjevega Lorenza.
Dobro je zadel svoj ton Jeršin z
veronskim knezom, ne morem pa
enako reči za Pristova, ki je igral
Benvolia. Za dobro intonacijo je bil
mali glasnik Jelko neprimeren.
Manjše vloge so rešili še Penko
(Monteg), Cernetova (Montegova),
Terpin (Paris), Sedej (Peter), Bo-
žičeva (Capuletova), Strnad (Ty-
balt) in Cesar (Lekar). Igra se je
v svojem drugem delu v intenziteti
vzpela, tako da so igralci le rešili
tisti moralni kapital, ki je konec
koncev v vsakem gledališkem užit-
ku, tudi če gre za tragedijo, za slast
trpljenja. T. O.
P. S. Ko je bilo zgornje poročilo
objavljeno v Radio-Celje, sem bil
opozorjen na nekatere pomanjklji-
vosti, ki jih rad popravljam. V- po-
ročilu nisem omenil dela, ki ga je
za celjsko predstavo izvršil koreo-
graf Iko Otrin. Ta je že pri »Vilin-
čku« prispeval lep delež k vzgoji
ansambla, njegovi »telesni« kulturi,
gibanju na odru, k ritmični vzgoji.
V »Romeo in Juliji« je prav tako
opravil pomembno delo in to s ple-
salskim zborom in solo-duetom.
Omeniti moram tudi delo Mije Jar-
čeve, ki je s svojimi kostumi pri-
spevala k renesančnemu vzdušju.
Žal nisem utegnil videti še drugega
Romea, ki ga je igral Bačko, in Ju-
lije, kakor jo je kreirala Pugljeva.
Naj povem zraven še to, da re-
dakcija CT samo po sili razmer po-
natiskuje moja gledališka poročila
za Radio-Celje. Ko je to prvič sto-
rila, sem jo prosil, naj to javno
opraviči, kar je tudi storila. Naj to
začasno in nič kaj prida rešitev na-
domesti kak drug poročevalec, saj
prizadevnost in tvornost našega
gledališča zasluži, da se o njem v
lokalnem listu pišejo samostojna
poročila. Pisal sem jih devet let in
bom hvaležen tistemu, ki bo to delo
prevzel, kakor je to za sezono 1957
in 1958 storil na mojo prošnjo Her-
bert Savodnik. Igralci pa naj mi to
pot oproste, če sem povedal samo
na kratko svoje vtise, nisem se pa
lotil analize njihovih kreacij.
T. O.
Vera Perova in Janez Eržen igrata Julijo in Romea
Otvoritev prosvetnega doma
V Trnovljati
Ob lepi udeležbi domačinov in go-
stov je bila preteklo soboto v Trnov-
Ijah pri Celju otvoritev adaptira-
nega Prosvetnega doma s prizid-
kom. Predsednik SZDL terena
Trnovlje je pred izročitvijo doma
svojemu namenu v svojem govoru
poudaril potrebo in pomen kulturno
prosvetne dejavnosti v tem pred-
mestnem naselju. Ob tej priliki se
je zahvalil celjski občini, množič-
nim organizacijam. Kmetijskemu
gospodarstvu Lava ter vsem, ki so
finančno ali drugače prispevali k
tej pridobitvi. Tako je z dodeljenimi
in lastnimi sredstvi ter trudom pro-
stovoljcev iz bivše Koširjeve tovar-
ne zrasel lep Prosvetni dom, na ka-
terega smo Trnoveljčani ponosni.
Skoda le, da se nam še doslej kljub
velikemu prizadevanju ni posrečilo
iz doma izseliti družino, ki zavzema
že itak pretesne prostore domu.
Po otvoritvi doma je sledila pro-
slava v počastitev 40-letnice usta-
novitve KPJ in SKOJ. Za zaključek
so igralci »Zarje« uprizorili dramo
»Talci v Kraljevuc._______
Okrajni svet Svobod in prosvetnili društev
je dostojno proslavil 40-letnico ZKJ in SKOJ
Z okrožnico, v oktobru lanskega
leta, je Okrajni svet Svobod obve-
stil vsa kulturno-prosvetna društva,
da bodo prirejene v počastitev 40.
obletnice okrajne revije pevskih
zborov in instrumentalnih skupin.
Datum je bil določen za 26. april
t. 1. V glavnem so vsa društva vze-
la zadevo resno. Tako se je v ne-
deljo, dne 26. aprila ob 10. uri do-
poldne zbralo v dvorani OLO 8 zbo-
rov iz našega okraja na reviji, ki
je kvalitetno in tudi idejno zelo le-
po uspela. Moški zbor »Svobode«
iz Zabukovce in Liboj je s tremi
udarnimi pesmimi pripravil pravo
vzdušje za govor tov. Pogačarja za
40. obletnico. Nato so se zvrstili
zbori iz Smihela nad Mozirjem, iz
Loč pri Konjicah, iz Šentjurja, žen-
ski zbor iz Polzele, ženski zbor iz
Laškega, moški komorni zbor iz Ce-
lja in mešani zbor ŽPD »France
Prešeren« iz Celja.
S tem nastopom so zbori dokaza-
li, da pravilno razumejo, da ama-
tersko kulturno delo ni primitivno,
ampak visoko kvalitetno delo. Kva-
liteta se je namreč na reviji od zbo-
ra do zbora stopnjevala, posebno pa
je treba omeniti poslednje tri zbo-
re. Žal, smo pogrešali zastopnike
šmarske občine, še bolj pa šoštanj-
ske, kjer jim je bila domača priredi-
tev več, kakor pa okrajna revija. Se
več graje pa je vredno celjsko ob-
činstvo, ki ni znalo, kljub brezplač-
nemu vstopu napolniti dvorane
Popoldne so se v šentjurski kul-
turni dvorani zbrali tamburaški in
harmonikarski orkestri na okrajni
reviji. Do zadnjega kotička zasede-
na dvorana je z zanimanjem po-
slušala tamburaške orkestre iz Za-
bukovce, Prevorja in Štor, iz Liboj,
od celjske Svobode, od Svobode Ve-
lenje, ŽKD »France Prešeren« iz Ce-
lja ter harmonikarski zbor celjske
Svobode. Strokovna komisija je v
svoji analizi dirigentom pravilno
povedala, da so tamburaški orkestri
v prvi vrsti ljudski orkestri, ki se
naj bavijo z ljudsko glasbo, to je
narodno motiviko in zasedbo. Zla-
sti poslednja dva orkestra iz Vele-
nja in Celja sta dokazala, da so
lahko tamburaški orkestri tudi kva--
liletni orkestri. Žal, edini harmoni-
karski orkester celjske Svobode ni
imel konkurence, da bi o njem lah-
ko spregovorili kako besedo. Vendar
je ta orkester s svojim nastopom
pokazal, da dirigent, Oskar Leskov-
šek, pravilno razume vlogo harmo-
nike, ki jo je treba v orkestru deliti
na glasove in z registri na inštru-
mente. Tudi na tej reviji ni bilo za-
stopnikov iz šmarske občine, in tudi
ostalih (Laško, Mozirje).
Tamburaški inštrumenti so danes
vsakomur dosegljivi, mladina se jih
rada poslužuje, treba bi bilo le več
razumevanja za to vzgojno sred-
stvo.
Glasbena komisija pri okrajnem
svetu Svobod je na zadnji seji pred-
ložila sekretariatu perspektivni plan
za bodoče večje prireditve. Tako naj
bi bili v letu 1961 »Monstre koncer-
ti«, t. j. združeni nastopi moških,
ženskih, mešanih zborov našega
okraja, dalje tamburaških orkestrov,
pihalnih godb in tudi iz področja
lahke glasbe, — toda program b«
zab+eval, da bo treba nekaj znati.
Okrajna glasbena komisija bo že
jeseni poslala na vsa društva dolo-
čen program. V letu 1962 pa bom«
zopet organizirali veliki skupni na-
stop vseh mladinskih zborov kot je
bil'lansko leto.
V soboto 9. t. m. bo s koncertom
mladinskega zbora ŽKD »France
Prešeren« v dvorani OLO oficielna
otvoritev celjskega mladinskega fe-
stivala, drugi koncert (mešanega
mladinskega zbora celjske gimna-
zije) bo v sredo 13. t. m., prihodnje
soboto 16. t. m. pa imamo v gesteh
mlade pevce iz Varaždina.
Celjani, napolnimo dvoran»!
Več skrbi in poudarka našim
kulturnim spomenikom
Celje je naravnost posejano s kul-
turnimi spomeniki, ki so nema pri-
ča preteklosti te stare naselbine, ki
so jim tisočletja dajala časovne pe-
čate.
Izgradnja, ki je v zadnjem deset-
letju zavzela širok razmah, mora pri
vsem tem nositi s seboj tudi dosled-
no upoštevanje zgodovinskih mej-
nikov mesta s tako bogato pretek-
lostjo. Predvsem je treba to upošte-
vati pri zazidavanju tako imenova-
nih »lukenj« v starem delu mesta,
na drugi strani pa na splošno skr-
beti za očuvanje zgodovinskih spo-
menikov na splošno. Z rekonstruk-
cijo mestnega muzeja bo dobilo svoj
zasluženi prostor rimsko Celje v za-
ključenem lapidariju. Nedostopno in
slabo znano je arheološko najdbi-
šče na Sadnikovem vrtu pod Mi-
klavškim hribom in morda bi kazalo
na nekaterih mestih pustiti fragmen-
te rimskih najdb, kakor so bile naj-
dene. To bi dalo mestu večjo pe-
strost.
Z ureditvijo Savinjskega nabrež-
ja bo približan očem del srednje-
veškega zidu, ki bo z Muzejskim
trgom in Muzejem harmonično za-
ključena celota. V to okolje spada-
jo seveda tudi Okopi in Slomškov
trg, z vrsto starinskih stavb od sta-
rega »špitala«, vodnega stolpca do
spomenikov šolstva v starem Celju.
Medtem ko smo pri gledališču do-
bili v restavriranem »rabljevem«
stolpu lep okras in viden spomenik,
sta dva od obzidnih stolpov še skri-
ta našim. očem. To je stolp za Stru-
pijevo hišo in stolp v Razlagovi
ulici. Oba sta neokusno obdana z
ometom, eden pa je celo skrit za
predzidkom in služi za skladišče
premoga.
Umetnostni zgodovinar profesor
Curk je v našem listu dokaj na ši-
roko opisal vse ostale znamenite
stavbe po našem mestu. Te se na-
hajajo na Tomšičevem trgu, v Zi-
danškovi ulici, na Trgu V. kongre-
sa, v okolici starega centra, skrat-
ka na vsakem koraku med Savinjo,
Sušnico, Koprivnico in Voglajno.
Dokaj neurejen je še Trg svobo-
de. Tu imamo vrsto spomenikov, od
vojašnice, pod katero so temelji ve-
like rimske stavbe, sama pa je močno
preurejen spodnji grad celjskih gro-
fov iz 14. stoletja. Narodni dom tu-
di še čaka rekonstrukcijo, podobno:
oni v notranjosti. S staro sodiščno]
stavbo z lepim portalom je zgodo-i
vinska  vrednota  trga  zaključena,
hkrati pa se odpira nov okoliš na
Trgu V. kongresa z magistratom —
nekdanjim plemiškim domom.
Zakaj sem vendar našteval neka-
tere izmed teh kulturnih in zgodo-
vinskih spomenikov. Zato ker je za
lepši izgled Celja in za poudarek
njegove častitljive starosti v prvi
vrsti potrebna obnova vrste propa-
dajočih objektov in ker v njihovi ne-
posredni bližini nastajajo nova
gradbišča. Obstaja namreč nevar-
nost, da z zazidavanjem praznin v
starem delu Celja ne bi ustvaril ne-
skladnosti z gradnjo modernih, pre-
modernih stavb. Jazz in Bach hkra-
ti v eni dvorani povzročita lahke
samo kulturni škandal. Tujec in
tudi bodoči Celjan naj na oko za-
znata mejo med starim in novim
Celjem, mejo med preteklostjo in se-
danjostjo. Torej stilna enotnost.
Občinski možje, ki jim je pri
srcu skladnost in lepota Celja, se
pogostoma jezijo nad anarhičnostje
bližnjih prednikov, nad njihovim,
včasih kar barbarskim odnosom do
zgodovinskih in kulturnih mejnikov
razvoja našega mesta. Sploh se mo-
ramo izogibati mišljenja, da stari-
ne spadajo v muzej. Narobe. Nare-
dimo iz našega starega muzej, kul-
turno in turistično privlačnost, v
muzeju samem pa ohranjajmo frag-
mente, podrobnosti in detajle.
......     Kir. .
Ivan Napolnik
umetnik, kmet in samotar
(Po retrospektivni razstavi Napotnikovih del v Narodni galeriji)
Samotni sin gorske kmetije iz Za-
vodnje pri Šoštanju, neprekosljivi
mojster lesne plastike, ki mu do
danes v domovini še nikdo ni do-
rasel, nadvse skromen po svojem
značaju in otroško preprost IVAN
NAPOTNIK se je naši kulturni jav-
nosti le redko predstavil. Nikoli se
ni hotel sam boriti za svoj sloves in ,
ni razkazoval na razstavah proiz-
vodov svojega petdesetletnega, ga- ^
raškega umetniškega dela. V svo-
jem življenju ni priredil niti ene
lastne kolektivne razstave, njegove
mojstrovine pa kljub temu niso osta-
le skrite. Vendar se zdi, da pozna
slovenska kulturna javnost tega
skromnega in tihega umetnika le na
pol. V kolikor smo ga mnogoštevil-
ni prijatelji in znanci »spoznali«,
smo ga bolj instinktivno kot prepri-
čevalno občudovali, ker se nam je
vedno rad umikal v svojo samoto.
Pravilno pa so znali oceniti Na-
potnikovo umetniško vrednost nje-
govi poklicni tovariši. V Napotniko-
vem zborniku, ki ga je ob priliki
mojstrove sedemdesetletnice in otvo-
ritvi razstave izdala Narodna gale-
rija v Ljubljani, čitamo v spremni
besedi dr. Karla Dobide: »Da so vsaj
njegovi poklicni tovariši že zdav-
naj pravilno ocenili Napotnikovo
umetniško vrednost, dokazuje sklep
I. kongresa upodabljajočih umetni-
kov Jugoslavije v Beogradu leta
1922, ko so za člana osrednjega
Umetnostnega sveta izvolili iz Slo-
venije poleg Riharda Jakopiča in
Janka Plečnika tudi Ivana Napotni-
ka. Kiparstvo naj bi v tem svetu
zastopala poleg Napotnika še Me-
štrovič in Rosandič. Vendar pa je
Napotnikovo življenjsko delo dobilo
zasluženo javno priznanje šele po
osvoboditvi. Leta 1950 je bil odli-
kovan z Redom zasluge za narod
II. stopnje, lani pa je ob sedemde-
setletnici prejel Red dela I. stopnje.
Občinski ljudski odbor v Šoštanju
pa ga je v priznanje za njegovo za-
služno življenjsko delo na polju
slovenske kiparske umetnosti ime-
noval za svojega prvega čast-
nega občana.«
Po otvoritvi razstave v Narodni
galeriji v Ljubljani ne moremo več
trditi, da poznamo našega dragega
in dragocenega mojstra samo na pol
saj se nam je predstavil kar s 94
plastikami. Narodna galerija je z
vzorno urejeno razstavo, obširnim
katalogom in predvsem s toplo po-
zdravno besedo umetniku, ki je bil
osebno navzoč, častno izpolnila svo-
jo kulturno dolžnost. Predstavnik
Narodne galerije dr. Kari Dobida je
s krajšim govorom bežno nakazal
Napotnikovo umetniško in življenj-
sko pot in med drugim dejal: »Naš
vse preskromni razstavljalec je sko-
ro nepoznan, ker ni sam prav nič
skrbel za svoj sloves. Vendar pa
lahko trdimo, da je mojster Napot-
nik v lesni plastiki dosegel stopnjo,
kakršne pri nas ni doslej še nihče.
Napotnikova kiparska umetnost je
vedno stvarna — njegova dela so
ena sama lirična pesem, hvalnica
lepoti. Njegovi hudomušni Putti, za-
sanjane Plesalke, nežne Matere pri-
tegnejo gledalca z neverjetno moč-
jo. Napotnikova umetnost je tako
domača, tako naša!«
Zaslužnega umetnika Napotnika
sta ob otvoritvi razstave s prisrčni-
mi čestitkami hvaležno pozdravila
tudi zastopnik Republiškega sveta
za kulturo in prosveto ter zastopnik
Društva Kkovnih umetnikov.
(Slišali smo, da bodo razstavo
Napotnikovih del v kratkem orga-
nizirali tudi v Slovenjem Gradcu.
Prav bi bilo, da bi za Slovenjim
Gradcem prišlo na vrsto tudi Celje.)
V. S.
Akad. kipar Ivan Napotnik:
Smarnice (les)
Stev. 18 — 8. maja 19H — CELJSKI TEDNIK
Iz življenja na naši vasi
KZ Podsreda 
ORGANIZATOR KMETIJSKE
PROIZVODNJE
*Kmet zadrugi in zadruga kme-
tu«, pravijo prebivalci Podsrede, ko
se s skupnimi močmi trudijo za go-
spodarski napredek svojega kraja.
Kmetijsko sodelovanje ali koope-
racija pri podsredčkih kmetovalcih
ni naletela na gluha ušesa. Res pa
je, da so skraja še bolj previdno
»tipali«, kaj se bo bolj splačalo redi-
li in pridelovati, da ne bosta na
2gubi ne kmet in ne zadruga, ki ga
v Yseh stremljenjih gospodarskega
napredka vzpodbujajoče podpira.
Vsekakor bo kazalo posvetiti veli-
ko pozornost živinoreji — pravijo
živinorejci. Lansko leto sta dala
zgled dva kooperanta, Dobrave in
Sikovšek, ki sta redila vsak po 50
komadov prašičev. Sicer sta »rejni-
ka« negodovala nad slabo pasmo,
ki sta jo dobila, vendar zgleda, da
se jima je trud le izplačal, ker sta
se letos znova prijavila za pogod-
beno pitanje. To pot pa jima bo za-
gotovljena najboljša pasma, katero
je Poslovna zveza Šmarje nabavila
iz rejskih središč. Zredila bosta le-
tos 120 prašičev. Kmetijska zadruga
je nabavila živino in krmila, ob za-
ključku leta pa si bosta kooperan-
ta z njo delila dobiček.
Tudi z drugimi kmeti ima KZ
Podsreda sklenjene pogodbe za od-
kup živine. Za zakol bo zadruga od
kmetov odkupila 40 komadov svinj
ie 10 goved. Podsrečki živinorejci
so že znani kot dobri rejci in so
nesarji že od nekdaj radi odpirali
njihove štale. Da bodo v živinoreji
še bolj napredovali, bodo letos iz-
datno zboljšali krmsko bazo, za kar
je tudi poskrbela KZ, ki ima v ko-
operaciji 20 ha travnikov, skrbno
pognojeni že zdaj kažejo na bogato
košnjo. Kmictje pa si bodo preskr-
beli tudi druga dodatna krmila.
Pri žitaricah KZ ni imela tako
srečne roke. Italijanke so kmetje v
kooperaciji posejali na 10 ha, toda
posamezni kmetijski proizvajalci
imajo še sami kakih 10 ha visoko-
rodnih sort. Precej imajo tudi »Ba-
varske kraljice«, ki tod zelo dobro
uspeva.
Tudi za sadjarstvo se domačini
Podsrede zelo zanimajo in so pogo-
ji, da bi tudi ta panoga vzcvetela.
KZ ima prav tako s sadjarji pogod-
be in to za 2 ha ribezovega nasada,
1 ha vinograda in 2 ha sadovnja-
kov.
Tujcu v Podsredi pade v oči, da
ima domala vsaka, pa še tako
skromna bajta, jato kokoši. Pred-
vsem je videti lepe štajerke, s ka-
terimi so domačinke zelo zadovolj-
ne. V lanskem letu je KZ odkupila
preko 200.000 komadov jajc.
Velik problem za podsrečko KZ
predstavljajo neprikladna in odda-
ljena skladišča. Za drugo leto ima-
jo v načrtu gradnjo velike lope, kjer
bodo tudi skladišča. Ko bodo pre-
magali še to oviro, bomo lahko čez
kako leto pisali o lepših uspehih in
zmagah. Nada za te uspehe pa so
poleg prizadevnih članov KZ in
upravnika tudi delovni mladi za-
družniki, ki izkoristijo sleherno pri-
liko za strokovno izpopolnjevanje v
raznih tečajih.
Prebold je pripravljen na sezono
Minulo leto je preboldsko turi-
stično društvo prebilo led, ki je dol-
ga leta pokrival pred vojno cvetoči
turizem. Prve tri weekend hišice so
s svojimi 6 ležišči prestale ognjeni
krst. Izredno zanimanje za te hišice
je pokazalo potrebo po nadaljnjih
nočitvenih zmogljivostih, za kar so
preboldski turistični delavci našli
potrebne vire in sredstva ter posta-
vili 4 hišice.
Prebold je lep kraj, primeren tudi
v tem letnem času za nedeljski izlet.
To je nedvomno dejstvo, saj brez
naravnih pogojev, brez lepot in pri-
jetnega okolja, s samimi weekend
hišicami, ne bi bilo mogoče prikli-
cati turizma k življenju. Vsemu te-
mu pa promet doslej ni nič kaj pre-
več stregel. No, morda pa se bo le-
tos le dalo organizirati še kakšno
večerno avtobusno zvezo iz Prebol-
da proti Celju.
V korak z opisanim so opravili
tudi ostala dela: postavljena je sta-
novanjska hiša za kopališkega
oskrbnika, urejeno kopališče, oči-
ščen gozdiček, v katerem so postav-
ljene weekend hišice, napeljan vo-
dovod, elektrika, nabavljena opre-
ma itd.
V letošnjem družbenem planu ob-
čine Žalec pa je zaslediti ugotovi-
tev, da gostinstvo v Preboldu ne
sledi razvoju turizma, bolje, ne sle-
di razvoju ostalih naprav in objek-
tov. Zagotoviti letoviščarjem pensi-
onsko hrano, je ena izmed glavnih
nalog, ki jo je treba čimprej rešiti,
da ne bo ta vrzel postala coklja pri
nadaljnjem razvoju turizma v tem
kraju.
Železarna in Cinkarna soustanovitelja
Metalurške industrijske šole v Štorah
Zakon o šolstvu je omogočil de-
lovnim kolektivom, ustanovam in
drugim družbenim ter gospodar-
skim organizacijam, da s podpisom
listine o soustanoviteljstvu določene
šole sprejmejo nase ustrezne obvez-
nosti in pravice. Ta okolnost je v
zadnjem času napotila mnoge de-
lovne kolektive, da so v večji meri
kot doslej začeli razmišljati o kvali-
fikacijskem sestavu zaposlenih ter
na osnovi analiz sprejemati določe-
ne ukrepe. Ta motiv, zlasti pa še
ugotovitev, da je kvalifikacijski se-
stav nadzornega kadra v Cinkarni
zelo slab, je napotil ta delovni ko-
lektiv, da se je najprej odločil za
prirejanje strokovnih tečajev zno-
traj kolektiva in nato, da si s so-
ustanoviteljskimi pravicami pri Me-
talurški industrijski šoli v Sterah
zagotovi reden in predviden dot»k
kvalificiranih delavcev. Sklep o s*-
ustanoviteljstvu omenjene šole je
sprejel tudi delavski svet Cinkarne.
Tako se je Železarni zdaj priključila
še Cirtkarna! Ta korak pa ne p«-
meni pridobitve samo za Cinkarne,
temveč je istočasno veliko priznanje
vodstvu in vsemu predavateljskemu
zboru Metalurške industrijske šole
v Storah! Ta odločitev je pravza-
prav veliko priznanje Metalurški
industrijski šoli v Štorah za njene
dosedanje uspehe pri šolanju kva-
lificiranih delavcev črne metalurgi-
je. S soustanoviteljskim pristopom
Cinkarne, pa ße bo šolanje topilcev,
valjarjev in prav tako določenega
števila industrijskih zidarjev posta-
vilo na širšo osnovo, za potrebe
obeh kolektivov. Tako bo ta šola,
ki dela pod vodstvom ravnatelja
Toneta Klinarja, postala še močna
vez med obema kolektivoma pri
vzgoji in šolanju strokovnih kadrovi
Na zadnji seji šolskega odbora
Metalurške industrijske šole v St»-
rah, ki so ji prvič prisostvoval
predstavniki delovnega kolektiva
Cinkarne, so med drugim ustanoTi-
li posebno komisijo iz zastopnikov
Cinkarne in Železarne ter šole, ki
bo rešila vsa vprašanja v zvezi s
sprejemom in šolanjem učencev.
Soustanoviteljske pravice Cinkar-
ne pri Metalurški industrijski šoli
v Storah pa se bodo začele z novi«
šolskim letom.
V letošnjem šolskem letu ima Me- ;
talurška industrijska šola v Storah ;
137 učencev v 7 oddelkih; od teki
bo konec šolskega leta 39 absol- ']
ventov. Glede na to in pa na zmog-j
Ijivost, bo lahko šola v naslednjem;
šolskem letu sprejela na novo d«
75 učencev. Od tega števila naj bi
jih Cinkarna dala okoli 35, ostal*
pa Železarna.
Razen o sprejemu novih učencev,
pa so člani šolskega odbora raz-
pravljali še o položaju novega šol-
skega internata, ki bo lahko sprejel
120 gojencev. V razpravi se je iz-
kristalizirala misel, da internata ne
kaže obravnavati kot čisto ločene in
samostojne ustanove, temveč sam*
kot ustanove, ki je nastala zaradi
šole in ki mora zato biti tudi
njen neločljiv sestavni del ter
služiti istim ciljem in nalogam. V
zvezi s tem stališčem se je pojavil*
še vprašanje upravnega organa^pri
internatu. Spričo sprejetega načela
o položaju internata, bi namreč lah-
ko proučili še okolnost o delovanjM
le enega organa upravljanja, to je
za šolo in internat skupaj.
-mb
V Železarni Štore posvečajo največ skrbi  strokovnemu  in  splošnemu
Izobraževanju članov kolektiva
Reševalna akcija na Koroški
V soboto, 2. maja t. 1. ob 9. uri
dopoldne je NM Solčava sporočila
v Planinski dom v Logarski dolini,
da leži v stari, na pol podrti Koc-
bekovi koči na Molički peči pod
Ojstrico onemogel Mariborčan in
da je treba iti ponj. Alarm za reše-
vanje je sprejel predsednik PD
Celje tov. Orel. Ta je po slu pokli-
cal reševalce z Okrešlja (Debelja-
ka, Sveta), v Logarski dolini pa sta
se zadrževala reševalca Dušan Gra-
dišnik in Jože Herle. Za akcijo se
je prostovoljno javil zdravnik dr.
Ivan Mozer, vodja Zdravstvenega
doma v Šentjurju. Ob polenajstih
sta dr. Mozer in Orel odšla iz Lo-
garske v Robanov kot in dosegla
vrh Moličke peči ob 13,20. Pol ure
za njima so prišli še reševalci Gra-
dišnik, Herle, Debeljak in Svet, po-
leg njih pa še štirje Mariborčani. V
Kocbekovo kočo pa je pred vsemi
reševalci prispel že ob pol enih mi-
ličnik Bračič Franc, okrepčal I5-let-
nega Mariborčana A. S. in ga sam
privedel do Moličke peči, kjer se je
srečal z zdravnikom in reševalcem
Orlom. Ko so ostali reševalci prišli
z vrvmi, so fanta hitro in varno pri-
vedli v dolino. Vsa akcija je trajala
tri ure in pol.
Iz Maribora je v prvomajskih po-
čitnicah krenila večja družba na
transverzalo, prekoračila Raduho,
se spustila preko Dure k Rogovilcu,
tu pa se je razcepila. Transverzalo
sta za vsako ceno hotela nadaljeva-
ti 18-letni M. B. in 15-letni A. S.,
čeprav nista bila dobro opremljena,
kaj šele izurjena za to. Niti cepinov
nista imela. V četrtek, 30. aprila
zvečer sta v snežnem metežu preko
Zvižgovca in Moličke peči po na-
ključju dosegla razpadajočo Koc-
bekovo kočo in v njej nato prebila
dve noči, ne da bi vedela, kje sta.
V soboto se je M. B. odločil, da po-
išče pomoč. Ubral jo je od koče na-
ravnost navzdol v Kocbekovo gra-
po, čeprav tu ni poti. Imel je srečo,
da je našel prehode. Imela sta sploh
srečo obadva. A. S. je izjavil, da
sta je imela 99 %, pameti pa 1 %.
Dogodek je tipičen: klasična mla-
dinska nesreča, kakršnih je zadnja
leta y Evropi vedno več, pri nas ne-
koliko manj, vendar tudi preveč.
Vzroki; mladostna zagnanost, neiz-
kušenost, neprevidnost, precenjeva-
nje samega sebe in vse kar k temu
spada. Vse to kljub opominom, opo-
zorilom, tečajem in navodilom v li-
teraturi.
Snežne razmere so bile v prvo-
majskih počitnicah od višine 1800 m
kočljive. V petek, 1. maja so z vrhov
plaznice v podnožju sten dobile
mnogo nove snežne hrane v obliki
plazov. Snežne (nivološke) razmere
so bile v naših gorah to .-zimo spet
nekaj posebnega.
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ HMELJA
HMEZAD ŽALEC
sprejme
SALDAKONTISTA — moško moč
Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola s prakso
v knjigovodstvu.
Plača po tarifnem pravilniku.
Pismene ponudbe je poslati na upravni odbor podjetja do 30. ma-
ja 1959.
Ustanovili so društvo za varstvo ptic
Pred kratkim je bil v Ljubljani
ustanovni občni zbor Društva za
varstvo ptic Slovenije, kateremu so
prisostvovali predstavniki Republi-
škega sveta za gospodarstvo, fakul-
tete za gozdarstvo in agronomijo.
Inštituta za gozdno in lesno gospo-
darstvo. Republiškega sveta za pro-
sveto. Lovske zveze Slovenije in
drugi.
Prof. inž. Slander je iznesel v
svojem referatu zanimive rezultate,
ki so jih dosegli pri nas in v tujini
z biološko zaščito gozdov in sadov-
njakov pred škodljivci. Ugotovlje-
no je, da so najučinkovitejši čini-
telji biološke borbe proti škodljiv-
cem naše ptice, saj na primer en
sam par sinic s svojim zarodom v
enem letu pospravi kar 145 kg raz-
nega mrčesa.
V naših sodobno urejenih sadov-
njakih in gozdovih skoraj ni več
primernih prostorov za gnezditev
ptic, saj je čedalje manj gostega
grmovja, zapuščenih gostih dreves-
nih krošenj, starih dreves z votlimi
dupli itd. V nekaterih deželah so
že začeli v gozdovih vzdrževati po-
sebne zaščitne cone, v katerih so za
gnezditev ptic najugodnejši pogoji.
Tudi mi se moramo zavedati, da je
postavljanje pravilno izdelanih kr-
milnic, ki ustrezajo življenjskim na-
vadam posameznih vrst ptic — na
pravilno izbranem mestu v sadov-
njakih in gozdovih učinkovito sred-
stvo v boju proti škodljivcem. Stro-
ški, ki jih vlagamo za varstvo ptic,
so vsekakor manjši od izdatkov za
■kemična škropiva!
Za zaščito naših gozdov in sa-
dovnjakov bo zato novoustanov-
tjeno društvo tako v Ljubljani kot
pozneje v vseh večjih krajih Slove-
nije ob pomoči naših gozdarskih in
kmetijskih strokovnjakov, lovcev,
prosvetnih delavcev in drugih zače-
lo široko akcijo za varstvo ptic. Po-
sebno vlogo v tej akciji bodo mo-
rale odigrati tudi naše šole.
Ena izmed prvih treh preboldskih weekend hišic. Hišice stoje vsaka
zase in v prijetnem naravnem okolju ustvarjajo pravi občutek domač-
nosti. (Foto Škof M.)
FESTIVAL AMATERSKIH
ODROV V VELENJU
Na zadnji seji upravnega odbo-
ra DPD Svobode Velenje so se po-
govorili o Šaleškem festivalu ter o
organizaciji festivala amaterskih
odrov Slovenije. Festival naj bi
predvidoma trajal od 15. do 21. ju-
nija. Na njem bo nastopilo 8 igral-
skih skupin iz Slovenije. Velenjčani
so se odločili, da bodo kot organi-
zatorji nastopili s Cankarjevim
Hlapcem Jernejem.
OBJAVA
Potnike na ozkotirni progi
Poljčane—Zreče obveščamo, da
bo zaradi tehničnega vzdrževa-
nja železniških voznih sredstev
predvidoma 2-krat mesečno za en
dan ukinjen žel. promet na tej
progi. Prevoz potnikov bo v tem
primeru izvršen z avtobusom.
Prekinitev žel. prometa bo
predvidoma redno v nedeljo in le
izjemoma v nujnih primerih na
delovni dan.
Avtobus bo vozil ob delavni-
kih v trasah vseh vlakov. Ob ne-
deljah pa odpade vožnja v trasi
prvega vlaka (št. 2531), ki od-
pelje iz Slov. Konjic ob 2.45 uri
in bo prvič peljal v trasi vlaka
št. 2538 ob 5.05 uri iz Poljčan.
Avtobus bo vozil točno po voz-
nem redu vlakov in bo imel v
obeh smereh postanke na na-
slednjih postajah: Poljčane (žel.
postaja). Spodnje Laže (ž. post.)
Zbelovo (ž. post.), Loče (žel.
post). Draža vas (ž. post.). Slov.
Konjice (ž. post.), Žeče (odcep
za Zreče) in Zreče (žel. post.).
Železniški postaji Gabrole in
Radana vas odpadeta, ker je ce-
sta od Slov. Konjic do Zreč od-
daljena od železnice in bo na tej
relaciji na odcepu ceste proti
Zrečam vpeljana le avtobusna
post. Zeče, ki bo nadomestila na-
vedeni železniški postaji.
Avtobus vozi od žel. postaje
Draža vas naprej v smeri ceste
Maribor—Slov. Konjice in obrat-
no v isti smeri.
Za prevoz z avtobusom velja*
jo železniške karte in prevozni
izkazi, ki se kupujejo na enak
način, kakor za vožnjo z vlakom.
Prvič bo na tej progi vpeljan
avtobus v nedeljo, dne 10. maja
1959 in se bo vršil prevoz potni-
kov tako, kakor je navedeno v
tej objavi. Vsi naslednji prime-
ri prevoza potnikov z avtobusom
bodo pravočasno objavljeni.
Maribor, dne 5. maja 1959.,
2elezniška uprava
V MESECU POKLICNEGA USMERJANJA
PROF. ALBIN PODJAVORSEK:
Besede o izbiri poldica naši mladini
Danes bi želel nekoliko misli o izbiri poklica povedati neposredno
našim mladincem in mladinkam. Pred zaključkom svojega obveznega
šolanja stojiš na razpotju in se vprašuješ: kateri poklic bi bil zame
najprimernejši? Odločiti se moraš o svojem bodočem življenju — za
poklic, v katerem boš ostal 30 do 35 let, morda še več. V pravilno
izbranem poklicu boš v življenju zadovoljen in srečen, boš uspešno
delal ter s tem tudi najbolj koristil družbi.
Da ti pomagamo pri težki odločitvi na razpotju, smo uvedli tudi
pri nas službo usmerjanja mladine v poklice. Število poklicev je pri
nas kakor tudi v drugih državah zelo veliko. Cim bolj se je razvijala
industrija in obrt, tem večja je bila zahteva po novih poklicih. Po-
klici so se začeli deliti v nove poklice in ožje ali širše specializacije.
Zato ima znanost o poklicih zelo obširno področje. Nekatere države
v Evropi imajo 12.000 od 20.000 poklicev, v Ameriki jih poznajo celo
nad 40.000.
V FLRJ je naša ljudska oblast izdala poseben predpis o poklicih
za kvalificirane delavce, ki je izšel v Uradnem listu št. 19 iz leta 1950
pod naslovom »Pravilnik o strokah in poklicih«. Poklici so v navede-
nem pravilniku razdeljeni v stroke, n. pr. rudarsko, kovinsko, grafično,
gradbeno stroko itd. — skupaj 27.
Pravilnik o strokah pa ni popoln, ker ne obsega srednjih strokov-
nih kadrov in tudi ne poklicev z akademsko izobrazbo. Zato ne mo-
remo smatrati našega sistema poklicev za definitivne ga. Naš bodoči
sistem bo obsegal verjetno nad 2.000 poklicev. Proučevanje poklicev
ni lahka stvar in zahteva mnogo poglobljenega dela.
Izbira poklica je izbira bodočnosti.
Mladinec, mladinka! Kaj moraš razmisliti, preden boš izbiral svoj
poklic?
— o sebi: za kateri poklic bi bil najbolj sposoben in ki te najbolj
veseli;
— o zahtevah želenega poklica;
— kje se lahko izobraziš za poklic in kakšni so pogoji;
— kdo ti lahko pomaga pri izbiri.
Kaj moraš vedeti o sebi pri izbiri poklica? Poznati moraš:
— svoje poklicne želje, interese in nagnjenja;
— svoje zmožnosti (za računstvo, jezike, fiziko, kemijo itd.);
— izkustva, znanja in spretnosti;
— svoje osebne lastnosti kot vestnost, vztrajnost, prilagodljivost,
družabnost itd.;
— telesno zmogljivost in zdravje;
— materialne pogoje učenja za poklic (denar, stanovanje);
— želje staršev.
Kaj moraš vedeti o poklicu? Poznati moraš:
— vrsto dela, material in pripomočke, ki jih boš uporabljal pri
svojem delu (stroje, orodje, naprave);
— delovne pogoje, okoliščine, v katerih se delo opravlja, ugod-
nosti in težave poklica;
— zahteve poklica glede telesnih in duševnih zmožnosti;
— način in pogoje vključevanja in usposabljanja za poklic;
— možnosti zaposlitve in napredovanja v poklicu.
Kje se lahko izobraziš za poklic in kakšni so pogoji?
Po zaključeni osemletni šolski obveznosti imaš šest možnosti zm
poklicno izobraževanje oziroma za vstop v poklic. Odločiš se lahko za:
— vajensko šolo: tu se strokovno izpopolnjuješ za dolo-
čeno dejavnost, ki se je praktično učiš v obrtnem obratu, trgovini,
industriji, kmetijstvu itd. Uk traja tri leta. Pogoj za sprejem: dvm
do štirje razredi gimnazije ali šest do osem razredov osemletne šole;
— šolo s praktičnim poukom: kjer se usposobiš za kva-
lificiranega delavca. Šolanje traja tri leta. Pogoj za sprejem: dvm
do štirje razredi gimnazije ali šest do osem razredov osemletne šole;
— srednja strokovno šolo: kjer dobiš srednjo strokovno
kvalifikacijo. Šolanje traja štiri do pet let. Pogoj za sprejem: štirje
razredi gimnazije;
— vojaško šolo: ki usposablja aktivne podoficir je in voja-
ške uslužbence JLA. Šolanje traja dve do tri leta. Pogoj za sprejem:
zaključno obvezno šolanje;
— višjo gimnazijo: da se po končanem osmem razredu jfi
zrelostnem izpitu posvetiš študiju na univerzi ali višji šoli oziroma
vojaški akademiji. Celoten študij traja 16 do 18 let;
— na delovnem mestu samem v industriji, kmetijstvu, prth
metu itd., kamor se vključiš kot nekvalificirani delavec. Pogoj гш
sprejem: starost 15 do 18 let. Po določeni delovni dobi in opravlje-
nem izpitu imaš možnost nadaljnje kvalifikacije.
Kdo ti lahko pomaga pri izbiri poklica? Pomagajo ti lahko:
— starši
— učitelji in profesorji
— občinski referenti za delo in delovna razmerja
— poklicna svetovalnica
Ce si v dvomu, kateri poklic bi si izbral in se ne moreš sam
odločiti in ti pri tem ne morejo pomagati starši ali učitelji — prüß
na posvet v poklicno svetovalnico pri Posredovalnici za delo Okraj-
nega ljudskega odbora, kjer delata:
poklicni svetovalec, ki ti bo skušal pomagati pri izbiri poklica ter
vskladiti tvoje želje in zmožnosti z zahtevami poklica,
in referent za usmerjanje mladine v poklice, ki te bo seznanil z
možnostmi vključitve v uk ali šole.
Iz celja in zaledja
Novice iz Olepševalnega in
turističnega društva Celje
Na predlo;; stanovanjske skupnosti
 âtorah ter Celjske turistiine zveze so
člani upravnega odbora Olepševalnega
in turistit-nega društva v Celju sprejeli
sklep o formiranju in delovanju društ-
venega pododbora v železarskih štorah.
Celjsko Olepševalno društvo je to po-
budo sprejelo z največjim razumeva-
njem, saj spada njegovo delovno pod-
ročje pravzaprav na celotno področje
celjske obi< iie. Zato si društvo želi, da
bi taka pobuda prišla še iz drugih pre-
delov ožjega celjskega območja, kot iz
Škofje vasi, Šmurtnega in podobno.
Pri Olepševalnem in turističnem dru-
štvu že nekaj let ostaja posebna ko-
lisija za olepšanje mesta. Tako bodo
člani  te  komisije  znova  obiskali   posa-
Celjski »Vodni stolp«
raezne predele celjskega mesta, ugotav-
ljali dobre in slabe strani ureditve na-
selja in se zlasti z zastopniki hišnih
svetov in lastniki hiš pogovorili o do-
ločenih delih za odstranitev tistih po-
manjkljivosti, ki kazijo zunanji izgled
Celja.
Člani   Olepševalnega   in   turističnega
društva opravljajo to nalogo prostovolj-
no, iz ljubezni do lepote in čistoče na-
ših mest. Zato prosimo vse, ki bodo pri-
šli v stik z omenjeno komisijo, da jem-
ljejo pripombe njenih članov z največ-
jim   razumevanjem   in   da   jim   skušajo
pomagati pri njihovem delu, saj pri vsem j
tem ne gre za neko ozko društveno de- i
javnost, temveč za izgled in ugled, ki ga j
Celje uživa, kot lepo in čisto mesto.
Ob  tej  priložnosti  bodo člani  komi-
sije  ocenjevali  še  tiste  hiše  in  javne i
zgradbe,  ki jih  krasijo cvetice  in po- '
dobno.
Po novem sklepu bo redni letni občni
zbor Olepševalnega in turističnega dru-
štva v Celju, dne 11. maja.
Po mnenju Olepševalnega in turistične-
ga društva je zdaj že skrajni čas, da bi
odstranili bunker ob Cinkarniški poti.
Prav tako bi morali popraviti klopi po
parkih in nasadih.
Na predlog svojega predsednika Rada
Jenka bo tudi Olepševalno in turistično
društvo podprlo akcijo za zgraditev po-
sebne dvorane za lutkovni oder v Celju.
Da bi znova poživili lutkarsko dejav-
nost v Celju, so namreč pri Okrajnem
svetu Svobod in prosvetnih društev
u.stanovili posebno komisijo, katere pred-
sedstvo je prevzel tov. Jenko, predvojni
aktivni delavec na tem področju. Ker
pa za lutkovne odre v Celju nimamo
ustreznih prostorov, se je porodila mi-
sel o gradnji ustreznega lutkovnega
gledališča, dvorane, ki bi pa naj ne slu-
žila samo tej dejavnosti, temveč hkrati
za predavanja Ljudske univerze. Društ-
va inženirjev in tehnikov itd. Načrt o
gradnji take dvorane naj bi uresničili
v dveh, treh letih. Zamisel je vredna
največje pozornosti, saj hkrati rešuje
dvoje perečih problemov — lutkovni
oder, ki ga težko pričakuje zlasti mla-
dina in dvorano za predavanje, seveda
z vsemi tehničnimi pripomočki, ki jo
prav tako pogrešamo. -mb
Novo gostišče v Zavodni
2e nekaj let so zbori volivcev in
občni zbori SZDL v Zavodni in
Cretu poudarjali potrebo po usta-
novitvi gostišča za predel občine od
središča mesta do Teharja.
Se po osvoboditvi je bilo na tem
področju več gostiln, ki so polago-
ma druga za drugo ukinile svoje
obrate. Potreba po novem gostišču
je postajala iz dneva v dan vedno
večja.
Gostinska podjetnika \'. T. Šeli-
go, ustanovitelja znanega gostišča
Na-Na, sta prisluhnila želji in po-
trebam Zavodne in Creta po usta-
novitvi novega gostišča v tem kra-
ju. Z lastnimi sredstvi in neumor-
nim delom sta uresničila željo obča-
nov in za letošnji 1. maj odprla go-
stilno v Zavodni ob Teharski cesti.
Gostilna se nahaja v hiši bivšega
lastnika Toneta Grajžlja. Stari Ce-
ljani se še spominjajo, da je bila v
tej hiši že v stari Avstriji »Gostilna
pri čolničkih«.
Nova gostilna ima kuhinjo, točil-
nico in dva lično in sodobno ureje-
na gostinska prostora, klet in mo-
derno urejene sanitarije. -nik
ČETRTA ČETRT! OTOK IN
ZIDANŠKOVA!
KLICE NAS RDEČI KRIŽ!
Na zadnjem občnem zboru nas je
voditeljica oddelka za transfuzijo krvi.
zdravnico dr. Štravsova seznanila med
drugim tudi s tem, da mora celjska bol-
nišnica zaradi pomanjkanjo krvi večkrat
zaprositi zanjo ljubljansko in maribor-
sko bolnišnico, če hoče uspešno reševati
življenja. Ta ugotovitev je za Celje in
njegovo okolico pač malo laskavo. Za
nos meščKne je stvar tem bolj nepri-
jetna, ker so se celo na terenu našega
podeželja mnogo bolj izkazali pri od-
dajanju krvi kakor mi.
Družbene organizacije morajo s svo-
jimi pobudami vedno bolj približevati
ljudstvu tudi zdravstveno službo. Tre-
nutno je našo najnujnejša naloga, da
čim bolj množično sodelujemo v službi
krvodajalstva. Ko nas bodo te dni obi-
skali posebni poslanci v to svrho, se
bomo spomnili na svojo požrtvovalnost
v bližnji revolucivnarni preteklosti in
se tudi sedaj prijavili med krvodajalce.
VIRŠTANJCI SO SPET IGRALI
Virštanjci so preteklo nedeljo spet
igrali. Z Budakovim »Klobčičem« so
razvedrili polno dvorano gledalcev
v gasilskem domu v Selah pri Vir-
štanju. To je letos že njihova dru-
ga zahtevna uprizoritev. Prva je bi-
la prav tako Budakova drama »Me-
tež«.
V VELENJU REVIJA GODB NA
PIHALA
Občinstvo obveščamo, da bo v ne-
deljo 7. junija v Velenju še revija
naših občinskih godb na pihala. Re-
vija lahke glasbe pa bo v jeseni, v
kolikor nam jo bo uspelo organizi-
rati po naših vidikih, t. j. popolno-
rna svobodni dejavnosti, vendar pa
neki stilni usmerjenosti, ki jo da-
našnja stvarnost želi in zahteva.
V času od 18. do 25. aprila je bilo
rojenih: 28 dečkov in 26 deklic.
Poročili   so   se:
Predrag Milojevič, strojni tehnik iz
Viteza in Regina Mastnak, statističarka
iz Celja. Julijan-ÎMarijan Mastnak, de-
lavec in Danica Jager, delavka, oba iz
Trnovelj p. Celju. Ivan Pišek, apnar
in Karolina Planinšek, delavka, oba iz
Košnice. Jernej Zdolšek, šofer in Karo-
lina Okorn, nameščenka, oba iz Škofje
vasi. Vid Korber, ing. agronomije in
Ivana Fabjančič,- ing. agronomije oba iz
Celja. Peter Gogič. študent ekonomije
in Ana Brecel, nameščenka, oba iz
Celja. Anton Kukovič, delavec iz Šmi-
klavža in Alojzija Erjavec, delavka iz
Žleba p. Medvodah. Ivan Veber, kme-
tijski tehnik iz Bezovja in Ana Jazbec,
uslužbenka iz Šentjurja pri Celju.
Adolf Leskovšek, strugar iz Nove vasi
in Leopoldina Govejšek, knjigovodkinja
iz Celja.
Alfonz Strgor. trgovski pomočnik in
Marija Kač, bolničarka, oba iz Bukov-
žlaka. Marjan Skamen, skladiščnik iz
Trnovelj pri Celju in Frančiška Štravs,
otroška negovalka iz Celje. Milan Pe-
tek, klepar in Morija Gobec, gospo-
dinja, oba iz Lipoglava. Nikola Tata-
lovič, upokojenec iz Celja in Zvonimira
Hering, magister pharmacije iz Šent-
jurja pri Celju. Viktor Kumek, pom.
bolničar iz Velenja in Terezija Tcrše-
lič, bolniška strežnica iz Celja. Ludvik
Wolf, traktorist iz Železnega in Gabri-
jela Kolšek, nameščenka iz Celja. Jožef
Kores, učitelj iz Celja in Ema-Helena
Lagoja, trgovska pomočnica iz Pečov-
nika.
Umrli:
Ana Cijan, upokojenka iz Celja, stara
И let. Franc Petek, invalidski upoko-
jenec iz Laz pri Dramljah, star W let.
Avguštin Novak, vzdrževana oseba iz
Ostrožnega, star 65 let. Rozalija Ilolzin-
ger, vzdrževana oseba iz Celja, stara
77 let. Viktor Podgoršek, elektrovarilec
iz Celja, star 46 let. Friderik Cokan,
vzdrževana oseba iz Celja, star 70 let.
Franc Roje, upokojenec iz Celja, star
74 let. Karel Pažon, poljski delavec iz
Rogatca, star 58 let. Martin Feldin.
upokojenec iz Zepine, star 65 let. Anton
Žager, upokojenec iz Celja, star 61 let.
Ana Sebič, vzdrževana oseba iz Celja,
stara 64 let. Jožef Ilerček, otrok iz Bo-
bovega pri Šmarju, star 1 mesec. Jožefa
Murn, upokojenka iz Celja, stara 55 let.
Franc Rosman, upokojenec iz Rifnika,
star 74 let. Matevž Canžek, upokojenec
iz Šentvida pri Grobelnem, star 75 let.
Marija Tanjšek. gospodinja iz Celja,
stara 59 let. Milan Sekirnik. otrok iz
Kamence, star 2 leti. Franc Kvartič,
zidar iz Celja, star 53 let. Marija Ku-
har, dijakinja iz Hrastnika, stara 15
let. Franc Pavlin, otrok iz Velenja, star
3 dni. Helena Puhl, vzdrževana oseba
iz Celja, stara 84 let.
Angela Jankovič iz Žalca je padla po
stopnicah in si zlomila nogo.
Ado Vrečar iz Creta je bil na Ostroii-
neni zaposlen pri delu s cirkularko. ka-
tera mu je vrgla desko v trebuh. Dobil
je  težje   notranje  poškodbe.
Franc Tratnik iz Zabukovce je padel
pod vprcžni voz, ki je peljal preko
njepja. Poškodovano ima glavo, dobil pa
jo tudi notranje poškodbe.
Hlod je padel na nogo Antonu Ka-
mensku iz Cermožic pri Zetalah in mu
jo poškodoval.
Težke poškodbe je dobil pri padcu z
mqtorjem Marijan Herič iz Štor.
V kolesarja Jožeta Zupanca iz Creta
se je med vožnjo zaletel drug kolesar.
Zupane si je pri padcu poškodoval nogo.
Martin Gorjanc iz Trnovelj je padel
z voza. Dobil je poškodlie po telesu.
Franc Ocvirk iz Grajske vasi pri Go-
milskem je bil v pretepu poškodovan
na glavi.
Marijo Krempuš iz Dobriše vasi pri
Petrovčah je podrl na cesti avto. Do-
bila je poškodbe na glavi.
Antonijo Gaberšek iz Pongraca pri
Grižah je mož s cepinom udaril po
glavi in jo težko poškodoval. Neza-
vestno so prepeljali v bolnico.
Anton Zaleznik iz Zadobrovc pri
Skofji vasi si je pri padcu zlomil rebra.
Ivan Veber iz Smartna v Rožni do-
lini se je s sekiro vsekal v nogo.
V pretepu je bil poškodovan na glavi
Viktor Dergajner iz Pečovja pri Što-
rah. — Maks Venko pa je bil v pretepu
zaboden v glavo.
Edija Boršiča iz Veselove ulice je ne-
znanec udaril po glavi in ga močno po-
Fran Vogiar
naš 80-ietnik
Fran Vogiar slavi dne 16. maja
80-letnico svojega rojstva. Kot uči-
telj in upravitelj prve slovenske šo-
le v Celju, graditelj nekdanje slo-
venske okoliške in današnje prve
osnovne šole v Drapšinovi ulici lah-
ko s ponosom gleda na svoje na-
rodno borbeno ter ustvarjalno delo,
ki je bilo v najlepšem razmahu že
pred 40 leti in obrodilo tako lepe in
bogate sadove.
Vse učiteljstvo razen tistega, ki
je služilo germanizaciji naše zemlje,
je v težki dobi boja Slovencev za
svoj obstoj sledilo njegovemu zgle-
du ter se borilo za lepšo bodočnost
slovenskega ljudstva.
Da bi učiteljstvo laže posvetilo
svojim nalogam v službi in izven
nje, je jubilant že leta 1910 usta-
novil v Celju Učiteljsko gospodar-
sko zadrugo, ki jo je vodil skozi
35 let.
K njegovemu jubileju mu Celjani
in širok krog prijateljev in znancev,
zlasti pa njegovih učencev in po-
klicnih tovarišev iskreno čestitamo.
Šole za odrasle
Svet za šolstvo občine Žalec je
sklenil jeseni odpreti pri vseh po-
polnih osemletkah Sole za odrasle.
Tako bi šole pričele z delom v vseh
večjih središčih občine: Grižah, kjer
že sedaj deluje. Polzeli, Preboldu,
Vranskem, Žalcu, morebiti pa tudi
v Šempetru, kjer se že sedaj kaže
interes zanjo.
Vpisovanje v Sole za odrasle bo
30. maja 1959. Tako bo mogoče že
do pričetka novega šolskega leta
opraviti vse priprave. Te šole bodo
delovale ob pomoči osnovnih šol,
ki jim bodo dale na razpolago pro-
store in kadre za poučevanje. Seve-
da bodo interesente za te šole prido-
bivale množične organizacije pred-
vsem pa sindikati, kajti šole se usta-
navljajo za zaposlene delavce in
uslužbence, ki v mladosti zaradi
vojne ali drugih vzrokov niso mogli
uspešno končati obvezne šole.
OBČINSKI ODBORI  LJUDSKE
TEHNIKE SO SE DOBRO UVE-
LJAVILI
Okrajni odbor Ljudske tehnike je
ustanovil in utrdil občinske odbore
Ljudske tehnike povsod tam, kjer
je to zahtevala razvitost organiza-
cij. Tako so bili v zadnjih dveh le-
tih ustanovljeni občinski odbori
Ljudske tehnike v Celju, Žalcu, Šo-
štanju. Slovenskih Konjicah in
Šmarju. S predvideno ustanovitvijo
društev na območju občin Laško in
Mozirje pa bo treba še letos usta-
noviti v teh občinah občinske zveze.
Hvaležna je ugotovitev, da so se
vsi občinski odbori Ljudske tehnike
razen v Celju, dobro uveljavili, da
kažejo velike prizadevnosti pri delu,
da vsklajujejo delo društev na svo-
jih območjih in izvajajo občinske
prireditve in akcije.
ŠE 350 LJUDI POTREBUJEJO
Da bi v velenjskem rudniku do-
segli letni proizvodni plan 1,900.000
ton lignita, bi potrebovali še 350
ljudi. Jasno je, da morajo rudar-
jem, ki bi prišli, zagotoviti najprej
stanovanja. Zato si tudi uprava rud-
nika prizadeva, da bi kredite za
družbeni standard čimprej dobila.
Drugo vprašanje, ki rudnik tare,
je družbena prehrana. Hrana v men-
zi, ki znaša mesečno 6800 din brez
malice, je draga! Zato so sklenili,
da bodo sedanjo sindikalno sobo
preuredili v okrepčevalnico. Tam bo-
do prodajali mrzla jedila in brezal-
koholne pijače. Režijo bo kril rud-
nik, za osebje bodo enkratno pri-
spevali od 400 do 500 din rudarji
sami. Računajo, da bodo okrepče-
valnico, ki bo neposredno dvignila
kalorično vrednost hrane rudarjev,
lahko odprli do 3. julija.
PROSVETNO DRUŠTVO
V ŠMARTNEM V ROŽNI DOLINI
UPRIZARJA KVALITETNO DELO
Vtem nekoliko oddaljenem kraju
od Celja uspešno deluje prosvetno
društvo. S prostovoljnim delom so
si člani lepo uredili dvorano ter so
pred nedavnim uspešno uprizorili
dokaj zahtevno delo »Veseli dan
ali Matiček se ženi«. Predstavo so
trikrat ponovili ter je bila dvorana
svakokrat nabito polna, kar doka-
zuje, da se tamkajšnji prebivalci
živo zanimajo za odrsko ustvarjal-
nost. Člani prosvetnega društva se
pridno pripravljajo tudi za prosla-
vo 40 - letnice ZKJ ter bodo poleg
programa naštudirali tudi Borove
»Raztrgance«. Značilno za to dru-
štvo je, da uprizarja le kvalitetna
dela.
Mladi igralski kader si vzgajajo
pri šolski mladini, ki bo tudi letos
naštudirala v režiji tov. Krizmana
pravljično igro »Trnjulčico«. Dru-
štvo ima precejšnje težave le pri
ureditvi odra, za kar mu manjkajo
potrebna denarna sredstva.
Organizacija, \à je M mati
Vsepovsod čutimo blago roko, ki i
nudi šibkim, ogroženim svojo po- |
moč: roko Rdečega križa, ki pa je \
tembolj močna, čim bolj jo krepimo \
tisti, ki smo tako srečni, da smo |
zdravi, da nam ni pogorela doma-
čija, da družino ne zastruplja alko- ]
hol. Na Smarskem so se pred dnevi \
zbrali delegati osnovnih organizacij i
RK in ustanovili združeno občinsko i
organizacijo na področju bivših ob-
soteljskih občin.
Na področju občine je 2300 čla-
nov v 22 osnovnih organizacijah.
Dejavnost organizacije je odsevala
predvsem v zdravstveni- prosveti,
borbi proti TBC in alkoholizmu, or-
ganiziranju tečajev za žensko mla-
dino in pomoči socialno šibkim.
1737 socialno ogroženih je prejelo
pomoč v hrani. Tečaji za žensko
mladino so v Šentvidu, Šmarju,
Sladki gori, Virštanju, Lesičnem in
Bistrici ob Sotli.
Delo organizacije RK je veliko in
zahteva požrtvovalne ljudi. Največ-
je težave so prav s kadrom v orga-
nizaciji, ki je običajno preobreme-
njen z drugim delom. Potrebno bi
bilo vključiti čimveč mladine. Na-
log je obilo. Kako naj rešujemo
vprašanje alkoholizma, ki je pri naš
precej pereče, če ni zakonske osno-
ve, da bi lahko pijancu odvzeli vsaj
del plače in tako zagotovili družini
kruh. Gostilne bi morale prepreče-
vati pijančevanje s tem, da že vi-
njenim osebam ne bi dajali pijače.
Toda zaslužek podira predsodke.
Smarski odborniki RK so raz-
pravljali o podobnih vprašanjih in
pred zaključkom sprejeli sklep, da
bodo za delo v šolskih kuhinjah za-
dolžili več ljudi.
Se več ljudi bi se moralo vključiti
v organizacijo RK. Veliko človeko-
ljubno delo je, pomagati organiza-
ciji, ki nudi pomoč sirotam, bolnim,
nesrečnim kot dobra mati. RK na
Smarskem že dolga leta vestno
opravlja svoje naloge in zdravstve-
na prosveta prodira v najoddalje-
nejšo kajžico, v črne kuhinje, jedil-
nike, umivalnike in slednjič v srca
naših ljudi.
Odkritje spominske plošče pod Komnom
V okviru proslav za 40. obletnico
KPJ so preteklo nedeljo pod Kom-
nom v Podplanini pri Ljubnem od-
krili spominsko ploščo na mestu,
kjer je stala centralna Celjska bol-
nišnica IV. operativne cone NOV.
Prostor, kjer so stale barake in
bunkerji, so člani ZB v Ljubnem
očistili ter uredili grobove na bolni-
škem pokopališču, v skalo, pod ka-
tero je stala kuhinja pa vzidali spo-
minsko ploščo. Člani planinskega
dr-uštva v Ljubnem so tudi marki-
rali pot do bolnišnice.
Ob lepi udeležbi Podplanincev,
članov ZB, Planinskega društva in
zastopnikov  družbenih  organizacij
je lov. Franc Orešnik, član občin-
skega odbora ZB NOV Mozirje od-
kril spominsko ploščo, zatem pa je
tov. Marovt, sekretar osnovne or-
ganizacije SZDL v Ljubnem navzo-
čim prikazal ogromne napore in ve-
likanske žrtve v borbi za svobodo.
Opisal je zanimive podrobnosti v
zvezi z nastankom bolnišnice ter se
zahvalil vrlim Podplaninceni in
vsem tistim, ki so zvesto hranili
skrivnost partizanske bolrfišnice, da-
jali materialno pomoč in vršili ob-
veščevalno službo. S polaganjem
vencev na grobove, žalostinko »Pre-
čuden cvet je v grapi črni« in čast-
no salvo je bila zaključena spomin-
ska svečanost.
V šestih dneh nad 10.000 obiskoiakiv na razstavi o prometu
Tajništvo za notranje zadeve je v
mali unionski dvorani uredilo raz-
stavo o prometu. Ta razstava je iz-
redno ugodno odjeknila med našimi
ljudmi, saj je problem prometa, var-
nosti na cestah in prometnih nesreč
izredno aktualen.
En sam primer ponazorjen s sli-
kami v enem izmed paviljonov po-
trjuje upravičenost vse večje pre-
ventivne službe za varnost našega
prometa. Podatek, da je v Ameriki
na 1200 avtomobilov po ena smrt-
na nesreča, pri nas pa na 60 avto-
mobilov ravno toliko smrtnih žitev,
potem lahko trdimo, da smo pozno
začeli z vzgojo naših ljudi v tem
pogledu, čeravno intenzivjio traja
že nekaj let.
Razstava je zelo pestra, poučna
in predvsem opozorilna. Poleg pa-
viljonov, ki učijo kako se na ulici
obnaša pešec, kako zlo je alkohol
za ljudi, ki so v prometni službi,
kako pride do nesreč, je tudi raz-
stava najboljših risb in spisov naših
šolskih otrok, ki se že v šolskih klo-
peh učijo, da bi bili dorasli vedno
večjemu prom.etu na naših cestah.
V pičlih šestih dneh je razstavo
obiskalo nad 10.000 ljudi, nîed nji-
mi največ šolskih otrok.
Morda bi tako razstavo kazalo
nekje stalno postaviti in tiste, ki
kršijo red na cestah poleg plačila
globe obvezno peljati, da si jo ogle-
dajo in se poučijo o najnujnejših
pravilih, ki jih zahteva varnost jav-
nega prometa.
POMEN FLUOROGRAFIRANJA
PREVENTIVNE AKCIJE — DRUŽBI MILIJARDNl PRIHRANKI
V lanski pomladi je bila v našem
okraju na teritoriju celjskega Profi-
tuberkuloznega dispanzerja že dru-
ga fluorografska akcija, ki je zajela
veliko število prebivalstva. Lani je
bilo na tem teritoriju pregledanih
skupno 79.573 oseb. Na kontrolne
preglede je bilo pozvanih 3847 sum-
ljivih primerov. Ob tej priliki je bi-
lo ugotovljenih 143 primerov aktiv-
ne tuberkuloze — in to pri osebah,
ki dispanzerju še niso bile pozna-
ne. V Celju in bližnji okolici je bilcv
takih primerov 80, v ostalih prede-
lih pa 63. Poleg tega je bilo odkritih
322 primerov inaktivne tuberkuloze
(prebolena tuberkuloza v mirnem
stanju). Na teritoriju mesta je bilo
153 takih primerov, v ostalih prede-
lih pa 169. Tudi ti primeri niso bili
znani Protituberkuloznemu dispan-
zerju in so zdaj v njegovi evidenci.
Največ tuberkuloznih obolenj je bi-
lo lani odkritih pri osebah med 21.
in 50. letom starosti.
Poleg tuberkuloznih obolenj je bi-
lo odkritih še nešteto drugih pljuč-
nih obolenj, med njimi tudi nekaj
zlotvorb. Vsi ti primeri so zdaj v
evidenci dispanzerja, ki bolnike po-
ziva redno na kontrolne preglede.
Več primerov je bilo tudi takoj po-
slanih v specialne bolnišnice na
zdravljenje.
Tako vidimo, da je zadnja fluoro-
grafska akcija omogočila najti šte-
vilne nove primere aktivne tuberku-
loze v začetnem stadiju, kar pomeni
bistveno krajšo dobo zdravljenja,
glede na to pa ogromen prihranek
družbi. .Pomislimo samo. da težje
oblike tuberkuloze potrebujejo ! do
3 leta zdravljenja — en tuberkuloz-
ni bolnik pa stane družbo v enem
letu zdravljenja približno 1 milijon
dinarjev. (Izguba na narodnem do-
hodku 500.COO, enoletno zdravljenje
pa zahteva tudi nadaljnjih 500.000.)
ČITAJTE ;
CELJSKI TEDNIK'
Upokojenci so bili veseli
v nedeljo so imeli upokojenci v
Podčetrtku občni zbor. Njihova po-
družnica šteje 62 članov. Že vrsto
let ji predseduje Rudolf Lešnik, ki
so ga to pot ponovno izvolili. Vsi so
člani SZDL in še vedno se radi
vključujejo v delo, če le morejo. V
svojih vrstah pa imajo tudi upoko-
jenca, 86-letnega Jožefa Straha, ki
uživa pokojnino že 51 let. Na obč-
nem zboru so tudi praznovali 80-
letnico člana Jurčka Selekerja, ki je
vrsto let negoval imenski del obso-
teljske ceste.
Pravijo, da tako prijetnega obč-
nega zbora še niso imeli, saj so se
melodije ljudskih pesmi prelivale iz
starostnih grl dolgo .v noč. Vsem
skupaj in posebej še jubilantu Jurč-
ku želimo obilo zdravja in uspešne-
ga dela v društvu!
Upravni odbor podjetja »Vodovod« Žalec, razpisuje naslednja
vodilna delovna mesta:
1. tehničnega vodje, inženir z najmanj 2-letno prakso v grad-
beni stroki, ali tehnik z najmanj 5-letno prakso v gradbeni
stroki;
2. komercialnega vodje, absolvent popolne srednje šole z
najmanj 5 let prakse v železninarski stroki ali absolvent
vent popolne srednje šole z najmanj 10 let prakse v go-
spodarstvu na vodilnem rqestu;
3. računovodje, absolvent popolne srednje šole, z najmanj
5 let prakse kot računovodja ali 10 let prakse kot finanč-
ni knjigovodja.
Pisane vloge je dostaviti na podjetje najkasneje do 25. maja 1959.
BARBARI SO MED NAMI
POMAGAJTE JIH RAZKRINKATI!
Polomljena drevesca novih nasa-
dov, potrgane, pohojene in uničene
cvetlične grede, poškodovani cest-
ni znaki, razbite svetilke javne raz-
svetljave, počečkani zidovi, potrga-
ni reklamni lepaki, vse to je delo
barbarov, ki so med nami...
V prvomajskih praznikih so ti
škodljivci našega skupnega premo-
ženja, naprave, ki so v okras mestu
in namenjene oddihu delovnega člo-
veka, ponovno poškodovali. Olepše-
valno društvo je pred prazniki po-
stavilo ob novi poti na Stari grad
štiri klopi, tri pa so še v delu. To-
da neznani brezvestneži so dve klo-
pi dobesedno izpulili iz tal, jih po-
lomili in popolnoma onesposobili.
To ni več znak prešernosti ali mu-
havosti, temveč izrazito barbarsko
početje, ki ga lahko že prištevamo
med patološka dejanja.
Dolžnost vsakega spodobnega
državljana bi bila, da odvrne sto-
rilce od iakih dejanj, in da jih pri-
javi. Ker bržčas gre za druščino na-
mernih škodljivcev, je Olepševalno
in turistično društvo sporočilo ured-
ništvu, da plača 10.000 dinarjev na-
grade tistemu, ki bi te storilce po-
magal odkriti. Prav tako nudi pod-
jetje »Reklama« 5000 dinarjev one-
mu, ki bo izsledil osebe, ki trgajo
lepake z reklamnih desk.
Žalostno je, da se mora Olepše-
valno društvo, ki je storilo toliko
koristnega za lepši izgled našega
mesta, zatekati k takim meram. To-
da škoda, ki jo ti brezvestneži po-
čenjajo je vendar preveč velika, da
bi lahko še nadalje trpeli vedno no-
ve prim.ere.
Lepo je, da mladina tudi sama skrbi za urejene nasade — škoda, da je
med nami še vedno nekaj brezvestnežev
Stev. 18 — 8. maja 1959 — CELJSKI TEDNIK

S POHODA PO POTEH XIV. DIVIZIJE,
v počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ
ie priredilo Planinsko društvo Celje
Dohod r>o pot«''' '^'^- divizije na .Štajer-
skem. Prijavljenih je bilo več ekip.
ti pa i/ neznanih vzrokov niso \ se pri-
*'pohod se je pričel v ponedeljek 2Г.
aprila iz Sedlarjevega, kjer je XIV.
»idarna   divizija   v   noči   med   6.   in   7.
februarjem Í944 prešla Sotlo in začela
svoj proboj na Pohorje.
Tudi ekipe PD Brežice ni bilo in tako
nas je ostalo le 16. Pohoda se je udele-
žila ekipa Cinkarne, Gorske straže in
Gimnazije, edina predstavnica nežnega
spola pa je bila iz ESŠ.
Prvi dun je vodila pot od Sedlarje-
vega   preko  Bohora   v   Planino.   Povsod
so nas domačini lepo sprejeli in skoraj
verjeti niso mogli, da bi lahko v dveh
dneh prišli zopet nazaj v Celje. Za
vzdrževanje bojnega duha so skrbeli
tovariši iz Cinkarne z malokalibrsko
in zračno puško. Preko Pilštajna smo
prispeli na Bohor, kjer je XIV. divizija
bila znamenite borbe in prebila tri ob-
roče. V novo zgrajenem domu na Bo-
horju sta nas pozdravila predsednik ZB
okraja Senovo, ki je sodeloval v bitki
na Bohorju in je označil nekatera pri-
zorišča hudih borb. ter predsednik PD
iz Senovega.
V Planini nas je obiskal glavni ko-
mandant XIV. divizije, narodni heroj
Kovačič-Efenko. V kratkih in razumlji-
vih potezah nam je povedal namen pro-
boja divizije na Štajersko in nekaj naj-
težjih in najvažnejših izmed 400 borb.
Pripovedoval je o proboju na Pohorje,
razdelitvi brigad in o osvobojenem
ozemlju v Zgornji Savinjski dolini.
Naslednji dan smo nadaljevali pot
proti Celjski koči. Tam je bilo pohoda
konec in udeleženci so prejeli spomin-
ske plakete.
Poleg planinsko-športnega je imel po-
hod velik pomen za ohranitev spomina
na težke borbe med zadnjo vojno. Me-
nim, da bi lahko PD Celje organiziralo
še več takih pohodov po znamenitih
krajih iz NOB, potrebno pa bi bilo
veí'je sodelovanje in zanimanje s strani
kolektivov, podjetij in šol.
-jv-
Ob tednu telesne kulture
od 10. do 17. maja bo v vsej Jugosla-
viji »T*"*!*"" l»"lesne kulture«, ki bi naj
prvenstveno služil zbiranju sredstev za
gradnje preprostih športnih objektov za
množično telesno razvedrilo in udej-
sl\ovanje kar najširšega kroga držav-
ljanov. \ eč ali manj je vsem znano, da
je po zaključkih kongresa telesne kul-
ture v Beogradu postavljena šolska te-
lesna vzgoja v prvi plan. ker zajema
na tisoče naše mladine. Prav tej mla-
dini pa nismo v zadnjem obdobju nu-
dili potrebnih pogojev za razmah teles-
ne vzgoje. \ prvi vrsti gre tudi za
ustvarjanje potrebnih materialnih po-
gojev, ki so predpogoj za dosego učnih
in vzgojnih smotrov. Potemtakem gre v
»tednu telesne kulture« predvsem za
akcije, da se z zbiranjem sredstev in
prostovoljnimi delovnimi akcijami ter
uslugami naših podjetij podpro gradnje
šolskih igrišč in poligonov za telesno
vzgojo, ki jih imajo v načrtu Sveti za
telesno vzgojo in občinski zbirni štabi
za grailnje preprostih športnih igrišč.
Vse naše občine so si postavile za letoš-
nje obdobje obširen program dela na
področju gradenj za telesno vzgojo. \
»tednu telesne kulture< bi naj ti na-
črti s konkretnimi akcijami postali na-
ši Javnosti znani, da bi jih sprejeli kot
del svojih obvez, saj bi s tem le po-
magali našim mladim l;udem k srečnej-
šemu življenju in zdravemu razvedrilu.
-,d katerega bi imela korist naša ce-
lotna družba. Prav bi bilo, da bi po-
vsod, naši državljani  prispevali k ures-
ničevanju teh velikih načrtov s pro-
stovoljnimi prispevki bodisi pri kultur-
nih ali pa športnih prireditvah, s pri-
spevki pri nabiralnih akcijah v šolah
i" podjetjih, s prostovoljnim delom in
sličnimi oblikami, ki bodo prišle do iz-
raza \ tem tednu. S skupnimi močmi se
bodo lahko premagale marsikatere te-
žave in dosegli veliki delovni rezultati.
Občine so si postavile obširen program
dela. Kar nad 50 šolskih igrišč je v na-
črtu za izgraditev! Gre torej za ustvar-
janje boljših materialnih pogojev za
šolsko telesno vzgojo za tisoče naših
otrok, od katerih bo imela korist vsa
naša družba. Zato smo lahko prepričani,
da bo »teden« telesne kulture« tudi v
našem okraju dosegel svoj moralni in
materialni učinek. Ob tej veliki akciji
naše mladine naj pomagajo vsi naši
državljani, vse naše ustanove in po<l-
jetja — pa uspeh ne bo izostal!
Smučarsko slavje na Okrešlju
Ob prazniku dela je Smučarsko dru-
štvo Celje tudi letos priredilo pod po-
kroviteljstvom okrajnega sindikalnega
sveta Celje  v  počastitev 40-letnice KPJ
in SKOJ tradicionalne smučarske tekme
na Okrešlju nad Logarsko dolino. Kljub
neugodnim vremenskim razmeram so
celjski smučarski delavci pokazali iz-
branim smučarjem Jugoslavije vzorno
organizacijo   pri   izvedbi   velike   prire-
ditve, na kateri je bilo zbranih nad 150
najboljših jugoslovanskih tekmovalcev
in tekmovalk. Pod Križko steno, dve za
člane in dve za mladince in ženske.
Dolžina posameznih prog je bila od 550
do 450 m, posejane pa so bile s 55—50
vratci. Na startu je bila vsa jugoslo-
vanska alpska elita razen Štefe-ta in
Zupančičeve. Ob sneženju in meglicah
so se skozi vratca podili smučarji z
večjo in manjšo srečo. Lakota in Dor-
nik, ena izmed favoritov, sta se že ta-
koj po startu zapletla med količki, iz-
pustila vratca in bila diskvalificirana.
Pri članih in mladincih je bilo na startu
po 60 tekmovalcev. V obeh kategorijah
sta zmagala brata Klinarja z Jesenic
pred ostalo elito iz gorenjskega kota.
Ljubljane, Trbovelj, Maribora in Za-
greba. Najboljši pri članih od Celjanov
je bil znani atlet Jože Kopitar na čast-
nem 15. mestu, pri mladincih pa Cater
Pavel celo na 10. mestu! Pri ženskah je
bila zmagovalka Krista Fanedl iz Raven.
Zaradi neugodnega vremena je odpadel
zvezni trenig alpsik smučarjev, pa tudi
predvidenega seminarja za smučarske
učitelje lin vaditelje ni bilo, kar je
predhodno odpovedala SZS.
Kljub vsemu je tudi XII. povojno smu-
čarsko tekmovanje na Okrešlju doseglo
svoj namen, saj je po število udeležen-
cev in njihovi kvaliteti zbralo rekordno
število smučarjev. Požrtvovalnim delav-
cev gre zaradi tega vse priznanje!
Ekonomska srednja šola
Celje - druga na Ekonomiadi
v Kopru je pred 1. majem bila V.
ekonomiada — športne igre ekonomskih
šol LRS, na katerih je bilo nad 500 mla-
dincev in mladink iz osmih ekonomskih
šol Slovenije. Celjski zastopniki so kar
odlično nastopali na teh igrah, saj so
povsem zasluženo osvojili v končnem
plasmanu častno drugo mesto. Zasluga
velja predvsem mladinkam, ki so se od-
lično borile v atletiki, odbojki, roko-
metu in streljajnju. V atletiki so bile
celjske mladinke ekipne izmagovalke,
v rokometu druge, v streljanju druge
in v odbojki tretje. Mladinci so v atle-
tiki bili prav tako ekipni zmagovalci,
v šahu drugi, v odbojki šesti, v roko-
metu peti in v nogometu 7.-8.! V atle-
tiki so celjski zastopniki in zastopnice
dosegli prav dobre rezultate in s tem
potrdili sloves, da je atletika šport št. 1
v našem mestu.
Pionirji V Strmcu urejujejo športno igrišče
ZMAGE IN PORAZI
te govorimo o zmagah gre predvsem
pohvala nogometašem Celja in Olimpa,
ki so v podzvezni celjski ligi dosegli
cel izkupiček. Olimp je na domačih telh
le z 2:1 premagal borbene nogometaše
iz Velenja. Celje pa na vročih hrast-
niških tleh favorita za podzveznega
prvaka Bratstvo z 2:1! Ti zmagi sta bili
nadvse dragoceni. č'e upoštevamo, da je
i)il tudi Proletarec v Brežicah poražen
od domačinov z 0:5. S tem so se mož-
nosti za oba celjska predstavnika, da bi
dosegla vrh v tem tekmovanju, močno
izboljšale. Vsako kolo v tem tekmova-
nju prinaša presenečenje. Kaj bi ugi-
bali! Ce bodo nogometaši Olimpa in
Celja nadaljevali tudi v finišu .s tako i
uspešnim igranjem si lahko obetamo lei
najboljše. Vsekakor si močno želimo, daj
bi naše mesto dobilo v slovenski conskij
ligi še enega predstavnika!
Kladivar nas je v Izoli razočaral. Po-;
raz 2:4 je močno omajal vse izglede'
Kladivarja na boljše mesto v končni'
lestvici slovenske conske lige. Poraz je
bil povsem zaslužen. Očividci so nam
povedali, da je moštvo v celoti igralo
»brezkrvno« in da z mehko in medlo
igro proti čvrstemu in borbenemu na-
sprotniku ni bilo mogoče doseči bolj-
šega rezultata. Mladi igralci pač niso
tudi tokrat hoteli poslušati taktične za-
misli trenerja, spuščali so se na blat-
nem in težkem terenu v igračkanje ter
v nepotrebno preigravanje. ki ni rodilo
nikakršnega efekta. Ce upoštevamo, da
ima Kludivar v naslednjih kolih še tež-
ke tekme z Rudarjem, Mariborom, Ljub-
ljano, doma pa lažja nasprotnika Je-
senice in Slovan — potem smo si na
jasnem, da ne moremo računati na
boljše me.sto v končni razvrstitvi kot
na zlato sredino! Ali je to za naše me-
sto dovolj? . . .
Ob podzveznem tekmovanju še velja
pripisati, da je Šoštanj na domačih
tleh klonil z 0:2 Rudarju iz Hrastnika.
Kovinar pa B moštvu Rudarja iz Trbo-
velj z 2:5!
Nič kaj razveseljiva poročila ne spre-
jemamo iz podzveznega tekmovanja
mladine in pionirjev. Slov. Konjice, Ve-
lenje. Šoštanj in Štore ne postavljajo
na prvenstvena tekmovanja svojih ekip.
Mladinska komisija je morala celo ko-
pico tekem registrirati brez borb kar
za zeleno mizo s 5:0 p. f. Vprašamo se
— ali res ni pri mladih ljudeh zanima-
nja za nogomet in ali ni v omenjenih
krajih sposobnih športnih delavcev, ki
bi skrbeli za potreben naraščaj?! Pre-
pričani smo. da je navdušenja za nogo-
met povsod še dovolj, ni pa ljudi, ki
bi bili voljni delati z mladino in pionir-
ji. Ob vsem tem se poraja resna misel,
če je ob takšnem delu posameznih
osnovnih enot še smisel organizirati
mladinska   in   pionirska  tekmovanza?!
Strelci na Polzeli dobili svojo zastavo
in strelišče
v počastitev 40-letnice Zveze komu-
nistov Jugoslavije in SKOJ je bila ko-
nec minulega meseca na Polzeli velika
proslava, ki jo je tamošnja strelska
družina pripravila skupaj z ostalimi
množičnimi organizacijami, zlasti pa z
krajevno organizacijo SZDL. Zraven do-
mačinov so se te slovesnosti udeležili
še mnogi zastopniki občinskega ter
okrajnega strelskega odbora ter prav
tako predstavniki Strelske zveze Slo-
venije. Na proslavi je strelska družina
na Polzeli razvila svojo zastavo ter iz-
ročila namenu strelišče za malokalibr-
sko puško. Veliko zaslug za to lepo in
pomembno pridobitev  ima med drugim
tudi kolektiv tovarne nogavic z direk-
torjem   Veljkom   in   Repičem   na   čelu.
Lepo proslavo so združili Se s tek-
movanjem strelskih ekip. Na tekmova-
nju je zmagala strelska družina Tempo,
ki je od 500 možnih dosegla 450 krogov.
Na naslednja mesta so se uveljavile
ekipe: Polzela 415, Cinkarna 4tl, Šo-
štanj 406, itd. Vse skupaj pa je nasto-
pilo 500 strelcev.
V priznanje za dosežene uspehe je
Strelska zveza Slovenije podarila do-
mači družini malokalibrsko puško in
1000 nabojev. Temu priznanju pa se
zdaj  pridružujejo še naše čestitke.
-mb
Nad 200 udeležencev na strelskem tekmovanju
družine »Branko Ivanuš"
Zadnjo nedeljo v aprilu je bilo kon-
čano tekmovanje z zračno puško, ki ga
je strelska družina »Branko Ivanusx z
Dolgega polja v Celju pripravila v po-
častitev 40-letnica ZKJ in SKOJ. V ce-
loti je na uspeli prireditvi nastopilo 225
tekmovalcev ter osem ekip iz petih
strelskih družin.
V meddružinskem tekmovanju petčlan-
skih  ekip je bil  vrstni  red naslednji:
I. Branko Ivanuš I. 861 krogov od 1000
možnih. 2. Ivo Lola-Ribar 856, 5. Branko
|vannš II. 827. 4. Avtoobnova I. 789.
5. Branko Ivanuš III. 781. 6. Avtoobnova
II. 771, 7. Vojnik 748 itd.
Med posamezniki-člani strelskih dru-
žin je zmagal Franc Turnšek s 179 kro-
Ri (od 200 možnih), pred Dragom Cat-
rom (oba Br. Ivanuš) s prav tako 179
krogi ter Francem Hočevarjem (Iv. Lola
Hihar) s 175 krogi.
Na tekmovanju pa so s svojimi člani
nastopile tudi družbene in politične
organizacije. V tem ocenjevanju so \
posameznih skupinah zasedli najboljša
mesta:
ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV:
1. Branko Tominšek 42 (od 50 možnih).
2. Joško Jeram 42.
ČLANI SZDL: 1. Ivan Gašparič 46, 2.
Stane Pertinač 46 krogov.
ČLANI ZVEZE BORCEV: 1. Mirko Me-
javšek 45. 2. Štefan  Klopčič 44.
ČLANI UROJ: 1. Mirko Mejavšek 45,
2. Ljubo Lupi 44 krogov.
ČLANI ZVVI: 1. Mirko Mejavšek 45,
2. Anton Pertinač 59.
Mladinci: Rafko Gorenšek 46. Brnno
Pihler 45 krogov.
TABORNIKI: Bruno Pihler 46. Rafko
Gorenšek 45 krogov.
PIONIRJI: Marica Nedeljkovič 54 kro-
gov. Ivan Ljnjaner 52 krogov.
PRED  DRŽAVNIM  PRVENSTVOM
V ATLETIKI
Mladinci in mladinke bodo 10. maja
že nastopili v I. kolu zvezne atletske
lige, kjer se bodo s čimboljšimi storit-
vami borili za dosego kar največjega
števila točk. Kladivar ima odgovorno
nalogo, saj je v preteklem letu osvojil
naslov ekipnega prvaka v skupini mla-
dink in mladincev do 18 let. Braniti tako
zveneč naslov je težka naloga! Koliko
ji bodo kos nam bo pokazala že sedanja
nedelja, kjer se bodo na domačih tleh
srečali s predstavniki žalskega Parti-
zana, ki imajo v svojih vrstah tudi več
odličnih predstvanikov. — Starejši mla-
dinci potujejo v Maribor, kjer se bodo
srečali z Mariborom in Branikom, ki sta
v preteklem letu bila boljša od Celja-
nov in sta se oba plasirala v finale. V
nedeljo, 10. maja ob 10. uri bomo torej
na stadionu Borisa Kidriča prisostvovali
letošnjemu prvemu prvenstvenemu ple-
su, ki ne bo nič manj .zanimiv od slič-
nih  borb na nogometnih igriščih!
ODLIČNI   REZULTATI   V   LJUBLJANI
IN MARIBORU
.Na otvoritvenih mitingih v zadnjih
dneh aprila, ki so bili v Ljubljani in
.Mariboru so se prav dobro odrezali tudi
celjski atleti in atletinje. Med največje
storitve lahko prištevamo 4.50 m Romana
Leska v skoku ob palici, ki je nato na-
skakoval višino novega jugoslovanskega
rekorda, trije poskusi pa mu niso to-
krat Se uspeli, osebni rekord 4.20 m v
isti disciplini Mirka Kolnika, več kot
odlični rezultati deseterobojca Jožeta
Brodnika itd. Vse kaže, da so celjski
olimpijski kandidati v dobri formi in
se vestno pripravljajo za dosego po-
trebnih   norm.
Košarka:
DVE ZMAGI NA DOMAČIH TLEH
Košarkarji Celja so v nedeljo na do-
mačem igrišču v dveh prvenstvenih sre-
čanjih pobrali ves izkupiček. Moški so
premagali Proletarca s 27:25 (15:17),
ženske pa Svobodo s 24:19 (11:10). Od
domačinov so se najbolj odlikovaíi Le-
šek, Goršič in Cepin, pri ženskah pa
Catrova. Oba rezultata nam povesta, da
je bila borba trda in da je domačinom
uspelo doseči zmagi šele v samem fi-
nišu.
Kegljanje:
ODLIČNI  REZULTATI  CELJSKIH
MOJSTROV
Kegljaški mojstri Marinček, Vanovšek
in Lub ej so na davnem kegljaškem
prvenstvu LRS dosegli odlične rezul-
tate. Med 72 izbranimi kegljači Slove-
nije so se uvrstili Marinček na 7., Lubej
na 8. in Vanovšek na 9. mesto ter si s
tem priborili pravico nastopa na držav-
nem prvenstvu, ki bo v bližnjih dneh
v Celju.
Nomiznoteniški turnir v
počastitev Dneva mladosti
.Namiznoteniška sekcija ŠD Olimp v
Celju pripravlja v počastitev Dneva
mladosti, v soboto 16. maja turnir posa-
meznikov za naslov prvaka celjskega
mesta. Na turnirju bodo v svojih sku-
pinah tekmovali pionirji (do 14. leta),
nadalje mladinci (do 18. leta), člani
ter mladinke in članice. Hkrati s tem
bo odigran Se turnir dvojic. Po razpisu
prireditelja imajo pravico do nastopa
elani . športnih in telesnovzgojnih orga-
nizacij celjske občine,, nadalje člani
delovnih kolektivov, ustanov ter sek-
cije v ponedeljek 11. in v sredo 15. maja
od 18. do 21. ure v telovadnici prve
osnovne šole ob Drapšinovi cesti, kjer
se bo tudi naslednjo soboto točno ob
16. uri začelo tekmovanje.
-mb
VZGOJA MLADIH SAHISTOV
Zveza prijateljev mladine Slovenije in
republiška Šahovska zveza v Ljubljani
že nekaj let razpisujeta šahovska tek-
movanja  pionirskih   odredov   Slovenije.
V celjskem okraju so se pionirji in
pionirke že večkrat izkazali kot dobri
šahisti. V mesecu aprilu so bila šahov-
ska tekmovanja med posameznimi od-
redi v posameznih občinah. Izid je bil
nadvse razveseljiv.
K tekmovanju so se prijavili mladi
šahisti iz naslednjih občin: Celje. Laško.
Slov.  Konjice,  Šmarje  in  Žalec.
Na okrajnem šahovskem tekmovanju
26. aprila so tekmovalci zasedli nasled-
nja mesta:
I. mesto:
starejši pionirji odreda Prebold,
starejše pionirke odreda Pilštanj,
mlajši pionirji odreda Celje
(II. osnovna šola),
mlajše pionirke odreda Gotovlje.
II. mesto:
starejši pionirji odreda Rog. Slatina.
starejše pionirke odreda Polzela,
mlajši pionirji odreda Braslovče.
Na republiškem šahovskem tekmova-
nju se bodo torej pomerili prvaki, ki
so dosegli prva mesta na okrajnem
šahovskem tekmovanju.
-nik
Športni spored:
Nedelja, 10. maja ob 10. uri na sta-
dionu Borisa Kidriča —
I. KOLO ZVEZNE JUNIORSKE AT-
LETSKE LIGE PARTIZAN ŽALEC : KLA-
DIVAR.
Na Skalni kleti ob 10. uri nogometna
tekma  CELJE : ŠOŠTANJ.
Na Glaziji ob 16.50
RUDAR   (Trbovlje) : KLADIVAR
Torek, 12. maja ob 8.50 na igriščih
TVD Partizana Celje-mesto in Gaberje
OKRAJNO MLADINSKO PRVENSTVO
SREDNJIH IN STROKOVNIH ŠOL V
ROKOMETU
Sreda, 15. maja ob 15.50 na igrišču
TVD   Partizana   Celje-mesto
OKRAJNO PRVENSTVO MLADINK
SREDNJIH IN STROKOVNIH ŠOL V
ROKOMETU
Izžrebanci prvomajske slikovne
in mladinske križanke
Kljub temu. d« so ljubitelji križank
imeli za prvomajske praznike dovolj
časa, za reševanje križank smo dobili
razmeroma malo rešitev (okrog 90).
Prav tako pa tudi mladina, zgleda, da
ni bila preveč razpoložena, isaj smo
vsega skupaj prejeli komaj 40 rešitev.
Pri slikovni križanki se je vrinilo
spet nekaj neljubih napak, katere pa
je žirija pri žrebanju upoštevala.
Za slikovno križanko je žreb določil:
I. nagrado SLAVI LIPOVEC. Celje,
Trubarjeva ulica — 2000 din.
II. nagrado JOŽETU R.\JTMAJERJU.
Celje. Dečkova cesta      1000 din.
III. nagrado MIRKU PODGORNIKU.
Celje, Ljubljanska cesta   - 1000 din.
IV. nagrado ANKI GUZEJ. Teharska
25, Celje - 500 din.
V. nagrado SERAFINI TOMINŠEK,
Celje. Cankarjeva ul. — 500 din.
VI. nagrado MARIJI BANIC, Celje,
Dečkova ulica — 500 din.
VII. nagrado IIRAŠOVEC PIJI, Celje,
Savinjsko  nabrežje  — 500 din.
Mil. nagrado OLGI SENICA. Šoštanj
— 500 din.
IX. nagrado FRIDU yODENIK. Celje,
Cankarjeva — 500 din.
Mladinsko križanko so pravilno rešili
in prejmejo knjižne nagrade BRANKO
PLANINC. Celje. VITKO ROŠ, dijak.
Laško. BÎISERKA GOLOUH, Celje.
ZVONKO KOREN, Kersnikova, Celje im
MIRKO  BESEDNJAK, Ložnica pri Celju.
Izžrebanci naj dvignejo nagrade т
upravi  Celjskega  tednika.
Goro Oljko in DobrovIjB odpreti izlet-
niškemu turizmu
Naše lepe gore imajo toliko vne-
tih privržencev, da se je minulo ne-
deljo tudi na Polzeli osnovalo sa-
mostojno planinsko društvo. Vrni-
ti Gori Oljki predvojno popularnost
in odpreti Dobrovlje izletniškemu
turizmu sta osnovni nalogi, ki si jih
je zadalo to novo društvo.
Za ureditev planinskega doma na
Gori Oljki je že iniciativni odbor
zaprosil žalsko občino za dodelitev
stavbe na vrhu, ki jo bodo polzelski
člani lepo uredili. Potrebna denar-
na sredstva za nabavo materiala so
zagotovljena, vse ostalo pa bodo s
prostovoljnim delom uredili ljubite-
lji gora in narave. Predvidena relej-
na postaja na Gori Oljki bo še nove
vrste privlačnost na tej pred vojno
tako priljubljeni izletni točki.
Polzelsko planinsko društvo ima
silno široko zaledje, zato je spreje-
lo v svoj delokrog tudi področje Do-
brovelj.
Na Dobrovlje so s »Partizansko
cesto« že odprli pot turizmu. Ta čas
pač lahko nudijo nadvse prijeten
oddih in užitek naravnih lepot le iz-
letnikom. Ko pa bo polzelsko pla-
ninsko društvo realiziralo zamisel
postavitve prvega planinskega do-
ma na Dobrovljah, se bodo tudi le-
potam tega kosa naših prelepih go-
ra odprla vrata turizma na stežaj.
Partizanska cesta na Dobrovlje je
že sedaj v voznem stanju. Speljana
je tako, da zmore strmino tudi mo-
ped.
Sprejmemo več
TRGOVSKIH POMOCNIKOV-ic. .
Nastop možen takoj.
Pismene ponudbe poslati na naslov: Trgovsko podjetje »Pri Li-
varju«, Store.
RAZPIS JAVNE DRAŽBE
Biro za stanovanjsko in komunalno
izgradnjo v Celju, Šlandrov trg 6, bo
prodal na javni dražbi, ki bo v soboto. -
dne 15. maja ob 10. uri dopoldan na-
slednje premičnine na Mariborski cesti
številka 68.
Pritlični   dvostanovanjski   objekt   in
sicer:
din
vzhodni   stanovanjski   trakt   za
izklicno ceno 160.494
zapadni   stanovanjski   trakt   za
izklicno   ceno 92.814
zidano garažo  za  izklicno  ceno    71.200
leseno   šupo   ob   garaži   za   iz-
klicno ceno 42.640
leseno   šupo   za   izklicno   ceno    52.726
leseno   šupo  ^а  fizkMcno   ceno    51.280
hlev za izklicno ceno 49.220
leseno vrtno ograjo za izklicno
ceno 16.090
Vsi   izdražitelji   so  dolžni   izlicitirane
objekte   podreti   in   material  odstraniti
v roku 50 dni, od dneva potrditve lici-
tacije po ObLO Celje.
Vsak licitant je dolžan eno uro pred
začetkom licitacije položiti kavcijo v
višini 10 %, od izklicne cene ustreznega
objekta.
Dražba bo na licu mesta — Mariborska
cesta štev. 68.
BIRO ZA STANOVANJSKO IN
KOMUNALNO IZGRADNJO
CELJE
RAZPIS
Gledališki svet Slovenskega ljudskega
gledališča Celje razpisuje v zvezi s čl.
7. Uredbe o delovnih razmerjih in o
nagrajevanju umetniškega osebja (Ur.
list FLRJ št. 1 59) naslednja delovna
mesta:
1 mesto   dramaturga,
2 mesti  režiserjev.
15 mest igralcev.
6 mest Igralk,
2 mesti suflerjev  (suflerk),
1 mesto inspicienta.
Ponudbe z opisom dosedanjega umet-
niškega sodelovanja je treba poslati do
15. maja 1959. upravi Slovenskega ljud-
skega gledališča Celje.
Komisija za sprejemanje in odpust de-
lavcev in  uslužbencev pri podjetju
»Mesnine« Celje
razpisuje  delovno  mesto
KNJIGOVODJE - SALDOKONTIST
Plača  po  tarifnem  pravilniku.  V  po-
štev pride samostojna in sposobna moč,
vešča finančnega knjigovodstva.
POTNIKI - TURISTI!
Pozor!
Dne  15.  maja  1959 prične obratovati
redno   vsak   dan,   sezonska   avtobusna
proga    Celje—Ljubljana—Koper—Porto-
rož—Piran.
Odhod iz Celja ob 4.50
Odhod iz Pirana ob 16.50
Prihod v Piran ob 9.50
Prihod v Celje ob 21.50
Opozarjamo sindikalne podružnice, da
se  lahko  njihovi  člani  poslužujejo  te
vožnje s 75% popustom na objavo K 15.
Rezervacije se sprejemajo 5 dni pred
prič,<;tkom potovanja, na avtobusni po-
staji v Celju.
Avtobusna proga Celje—Logarska do-
lina prične obratovati redno vsak dan
dne 15. V.
Odhod iz Celja ob 7.50
Odhod iz Logarske doline ob 17
Prihod v Logarsko dolino ob 10
Prihod v Celje ob 19.50
Avtobusni promet Celje
TRGOVSKO pomočnico, blagajničarko s
primerno šolsko izobraz:bo za bencin-
sko servisno postajo sprejme takoj
>PETROL* Celje.
IZVRSTEN »SADJEVEC Vam nudi v vseh
količinah Vinogradniško gospodarstvo
Kapela, p. Slatina Radenci.
SLUŽBO dobi kmetijski delavec, ki je
navajen živine in dela s konji. Za
samskega stanovanje in hrana pre-
skrbljena. Nastop službe je možen ta-
koj ali po dogovoru. Dom onemoglih
Grmovje, p. Žalec.
SPREJMEM starejšo žensko za dopol-
dan k 4-lctnemii otroku. Pevec, Celje,
Mariborska  cesta 44.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico z znan-
jem kuhe za 8 ur dnevno. Naslov v
upravi lista.
SPREJMEMO moško osebo na stanova-
nje in lirano. Naslov v upravi liista.
NUJNO potrebujem žensko, ki bi prala
perilo dvakrat na mesec na svojem
domu. Naslov v upravi lista.
SPREJME.MO gospodinjsko pomočnico.
Lorbek, Celje, Tomšičev trg — fri-
zerski salon.
PRODAM dobro ohranjeno športno ko-
lo.  iN'aslov v  upravi lista.
PRODAM poceni belo pleskano spalnico
z   žimnicami.   Naslov   v   upravi   lista.
PRODAM rabljen gradbeni material,
okno in vrata. Naslov v upravi lista.
PRODAM nove letve za ograjo in dobro
ohranjen radio znamke »Philips«. Po-
točnik Stanko, Celje, Nova vas n. h.
PRODA.M ugodno večjo njivo, ki ni v
zazidalnem okolišu, primerno za vrt-
narijo, 10 minut iz središča mesta.
Palir, Celje. Trubarjeva ulica, novi
blok.
PRODAM majhno posestvo v Aojniku
štev. 144.
PRODAM visoko brejo telico. Kralj
Razdevšck, Ložnica pri Žalcu.
PRODAM poceni globok otroški tapeci-
ran   voziček.   Naslov   v   upravi   lista.
PRODAM stavbno parcelo v okolici
Celja. Naslov v upravi lista. .
PRODAM ali zamenjam za malo pose-
stvo cnostanovanjsko hišo na lepi
sončni legi v Zadobravi 27 p. Škofja
vas pri Celju. Ponudbe na upravo
lista pod šifro sUgodna cena«.
PRODAM ugodno odlično ohranjen mo-
tor JAWA 250 ccm z rezervnimi deli.
Ing. Honzak, Žalec, Novi blok.
ODDAM košnio travo (prvovrstna slad-
ka krma) Rajkovie, Celje, Dečkova
cesta 46.
KUPIM motorno kolo, novejše. Plačam
v gotovini ali s čekom. Naslov v upra-
vi lista.
KUPIM motor novejšega tipa, lahko tu-
di Vespo ali Lambrctto. Naslov v
upravi lista.
ZAMENJAM enosobno konfortno stano-
vanje za enako ali večje v mestu. Na-
slov v upravi lista.
NUJNO iščem sobo. V prostem času po-
magam v gospodinjstvu. Naslov v
upravi lista.
ZAMENJAM večje dvosobno stanovanje
(kopalnica, WC, pralnica, 2 kleti, ga-
raža in vrt) na periferiji za manjše
v mestu ali neposredni bližini. Naslov
v upravi lista.
PROTI posojilu nudim do smrti lepo
sončno sobo v novi hiši. Vselitev mož-
na takoj. Ponudbe na upravo lista pod
šifro »Mire.
UPOKOJENEC z lastnim domom išče
upokojenko za skupno gospodinjstvo.
Ponudbe na upravo lista pod šifro
îLastni dom«.
ZAHVALA
Ob težki in prerani izgubi na-
še drage mame, tašče, stare
mame
JOŽEFE MORN
izrekamo   vsem,   ki   so   počastili
pokojnico na zadnji poti, vsem
ki so darovali cvetje in nam iz-
rekli   sožalje,   iskreno   zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni
dr. Cerinu za nesebično skrb v
času pokojničine bolezni, sose-
dom ter vsem ostalim za vso
pomoč.
Hčerka Mina z družino
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti
našo blago mamo
MARIJO   VRECER
iz   Zagrada
ter ji poklonili vence in cvetje iskrena
hvala. Obenem se zahvaljujemo čč. du-
hovščini,   zlasti   g.   opatu   za  poslovilni
govor.
Žalujoči sinovi in  hčere
ter ostalo sorodstvo
KONCERTI
KONCERTI
Sreda, 15. maja: XIV. redni letni kon-
cert mešanega mladinskega zbora Gim-
nazije.
Dirigent: Egon Kunej.
Sreda, 20. maja: Nastop dijakov Sred-
nje glasbene šole iz Maribora ob 18.5»
v Narodnem domu.
Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli.
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO   LJUDSKO   GLEDALIŠČE
CELJE
Petek. 8. maja ob 15.50 uri — Shakes-
peare: Romeo in Julija — II. šolski
abonma (Julija — Vera Perova. Romeo
— Janez Eržen)
Sobota. 9. maja ob 20. uri — Mirko Zu-
pančič: Situacije — Gostovanje v Slov.
Konjicah
Nedelja, 10. maja ob 15.50 in 20. uri —
Mirko Zupančič — Situacije — Gosto-
vanje v Kranju
Ponedeljek, 11. maja ob 15.50 in 20. nri
—Colette: Gigi — Gostovanje v Kranju
Torek. 12. maja ob 20. uri — Mirko
Zupančič: Situacije — Gostovanje т
Mozirju
Sreda, 15. maja ob 20. uri — Mirko
Zupančič: Situacije — Gostovanje r
Radečah
Četrtek, 16. maja ob 16 in 20 — Shakes-
peare: Romeo in Julija — Gostovanje
v Trbovljah
(ob 16. uri Julija — Pugljeva. Romeo
Bačko, ob 20. uri Julija — Perova,
Romeo Eržen)
Petek, 15. maja ob 20. uri — Mirko
Zupančič: Situacije — Gostovanje v
Laškem
Sobota, 16. maja ob 20. uri — Shakes-
peare: Romeo in Julija — Izven (Jn-
iija Breda Pugljeva. Romeo — Marjan
Bačko)
Nedelja, 17. maja ob 14. uri — Mirko
Zupančič: Situacije — Gostovanje ▼
Topolšici
ob 20. uri — Mirko Zupančič: Site-
acije — Gostovanje v Šoštanju
KINO UNION
Od 9.—12. V. 1959 »Naloga majorja
Lexa«   ameriški  barvni film.
Od 15.—16. V. 1959 »Vstaja obešencev«
mehiški film.
KINO METROPOL
Od 9.-12. V. 1959 »Ulica sanj. fran-
coski film.
Od 15.—16. V. 1959 »Hiša kjer sem
doma« ruski film.
MATINEJA
10. V. 1959 »Ni bilo zastonj« jugoslo-
vanski film.
Zanimivosti
Buría nad streho sveta
Nedavni dogodki v Tibetu
in pobeg verskega ter posvet-
nega poglavarja te pokrajine
C Indijo, so to domala skriv-
nostno deželo »na strehi sve-
ta* potisnili v ospredje po-
zornosti. Tudi našim bralcem
ti dogodki niso tuji, vendar
ne bo odveč, če o tej prostra-
ni deželi zvedo kaj več.
Tibet je prostrana visoraven, po-
sejana z visokimi gorovji. Na jugu
j» seka dvoje gorskih verig. Na sa-
mi meji je pogorje Himalaja, on-
stran reke Tsangpo proti severu pa
Hedingovo pogorje ali Transhima-
iaja. Na severu se pusta zemlja po-
lagoma spušča proti kitajski pokra-
jini Kvenlun. Celotna pokrajina me-
ri milijon in 215.000 kvadratnih ki-
lometrov, kar znaša petkratno veli-
kost Jugoslavije. In vendar v Tibe-
tu živi komaj 3 milijone in 700.000
prebivalcev, kar je v primerjavi z
jugovzhodnimi kitajskimi pokrajina-
mi v pogledu naseljenosti v pravem
nasprotju.
Tako redko naseljenost povzroča-
jo izredno trdi življenjski pogoji. 2e
sam nadimek »streha sveta« nam
pove, da Tibetanci živijo v goratem
področju, kjer tudi najnižje ležeči
kraj ni pod 3.500 metrov nadmor-
ske višine. Himalaja, ki se na jugu
vzpenja kot visok zid, ovira vdor
zračnih tokov od morja. Zato je Ti-
betu le redkokdaj naklonjeno dežev-
je. Suho višinsko podnebje ovira
razvoj rastlinstva in s tem tudi vse-
ga ostalega življenja. Zelo pičlo
rastlinstvo je večjidel v dolinah ob
rekah in jezerih. Njihova glavna go-
spodarska dejavnost se omejuje na
vzrejo nomadskega goveda — jak.
Tibetsko prebivalstvo so Mongoli.
V 7. stoletju je tu nastala močna
država, ki pa je v 16. stoletju padla
najprej pod nadoblast Mongolije,
pozneje pa pod Kitajsko. Spričo
vojnih pretresov v prvih dveh de-
setletjih tega stoletja je leta 1913
Tibet ponovno poizkušal dobiti sa-
mostojnost, toda Kitajska tega ni
priznala in leta 1951 je Tibet ponov-
no prišel pod vrhovno nadoblast ki-
tajske osrednje vlade.
Tibetansko družbeno življenje je
med najbolj zaostalimi na našem
planetu. Zgodovinske, geografske in
gospodarske prilike so deželo od-
rezale tudi od kulturne in politične
razgibanosti. V Tibetu ne samo, da
so izredno redki pismeni in izobra-
ženi ljudje, vrh vsega jih v zaosta-
lost še bolj potiska religioznost in
odklanjanje vsakega vpliva od zu-
naj. Glavno mesto Lhasa je pravza-
prav mesto samostanov. Šteje okoli
20.000 prebivalcev (torej dosti manj
kot Celje), toda dobra polovica so
budistični menihi, ki živijo na račun
že itak revnega ljudstva. Za ves
Tibet je značilno to, da neverjetno
mnogo moških živi v budističnih sa-
mostanih.
Tibetanski budizem imenujemo tu-
di lamaizem, ki se je razvil iz prvot-
nega budizma. Njihovo najvišje bo-
žanstvo je živi Budha« ali Dalai La-
ma, poleg njega pa še izrazito ver-
ski poglavar Pančen Lama (sedanji
se je podredil Pekingu). Ta verski,
božanski in vladarski prestol ni de-
den. Ko Dalaj Lama ostari, zberejo
po deželi majhne dečke, jih v samo-
Dalaj Lama v Indijo ...
stanih vzgajajo in ko Dalaj Lama
umre, izberejo najbolj primernega
dečka za novega živega lioga, v ka-
terega se je »preselil duh umrlega«.
Ostali »kandidati« povečajo število
budističnih menihov v samostanih.
V gore in zgodovinske okoliščine
vklenjena dežela nima prometnih
zvez. Edino cesto, ki jo premorejo,
so zgradili Kitajci. Železnic ni, prav
tako je malo pošt, telegrafskih in
telefonskih zvez. Do nedavnega je
veljala za edino prometno črto do-
lina reke Tsangpo, ki se v velikem
ovinku zavija čez ozemlje Kitajske,
da obide Himalajo ter v Indiji dobi
ime Brahmaputra. Beg sedanjega
Dalaj Lame v Indijo je bil povezan
z velikimi težavami in napori, čez
gorske hrbte in zaledenele prelaze,
kajti poti ob reki ni tvegal. Obdan
z oddelki telesne garde, ki so obo-
roženi še z loki in redkimi puškami,
se je »živi Budha« umaknil iz svo-
jega kraljestva. Čeprav je njegov ri-
val Pančen Lama pripognil koleno
pred centralno kitajsko vlado v Pe-
kingu, bodo Kitajci v Tibetu imeli
dosti težav, kajti neprosvetljenost in
religioznost Tibetancev jim bo pri
tem v hudo oviro.
... Pančen Lama v Peking
Dvajset odstotkov moškega prebivalstva v Tibetu so menihi
Zadreško dolino je zagrnilo pomlad-
no cvetje, da je v svoji lepoti sedaj
še mikavnejša kot sicer. Majski iz-
let v to dolino od Nazarja do Gor-
njega grada bo poplačan z lepimi
vtisi in bogatimi doživetji
Iščem*
AVTOPREVOZNIKA,       ^
ki bi dostavljal 3-krat tedensko
po ca. 200 kg ledu iz Celja za
gostišča v Mozirju in Nazarju.
Cena prevoza po dogovoru.
Ponudbe poslati na: Gostinsko
podjetje »Savinja«. Nazarje.
DRUŽABNIK
V ekonomski šoli razlaga profe-
sor pojem tihega družabnika.
»Glavni podjetnik da ime, včasih
tudi denar, drugi pa na tihem toli-
ko intenzivneje dela; kako imenu-
jemo takega človeka?^
Splošna tišina. Naposled dvigne
roko sedemnajstletna Nada in vsa
zardela pove:
»To je domači prijatelj, tovariš
profesor!«
ZMAGA LJUBEZNI
Edina zmaga v ljubezni je beg —
je dejal Napoleon. Toda pozabil je
povedati, kdaj: prej ali potem!
Obe plati medalje?
KOLPOSKOP ZA PRAVOČASNO
UGOTAVLJANJE RAKASTIH
OBOLENJ PRI 2ENAH
Zdravstveni dom v Celju je pred
kratkim nabavil za ženski dispan-
zer nov aparat — kolposkop — za
pravočasno ugotavljanje rakastih
obolenj na ženskih spolovilih. To
novo, pomembno pridobitev bodo
naše žene gotovo navdušeno po-
zdravile, saj tudi pri nas niso. red-
ki primeri, da se žene — m.orda iz
sramežljivosti — podvržejo speci-
alnemu pregledu ginekologa šele
takrat, ko je bolezen že občutno na-
predovala in je zdravljenje navad-
no že prepozno. Ko bo Celje pose-
dovalo ta dragoceni aparat, ne bi
bilo nič napak, da bi se vse žene,
ki so prekoračile 40. leto (pa četu-
di se ne počutijo bolne) dale pre-
gledati v ženskem dispanzerju, upo-
števajoč pravilo: bolje preprečiti bo-
lezen kot jo zdraviti.
Trgovsko podjetje ]
li
pri CINKARNI, Celje, Maribor-^
ska cesta, %
!
sprejme '
trgOTskega pomočnika(ico) in j
skladiščnega delavca.
Nastop službe je možen takoj. ]
TEŽKO JE
VSEM USTREČI
Ni ravno lahko biti šef! Pri tem
mislimo na vse tiste, ki jim je nek-
do podrejen, to se pravi na vsakega
uslužbenca, ki odgovarja za delo
drugega uslužbenca. Gre za šefa v
najširšem pomenu besede. Gre za
preddelavce, brigadirje, poslovodje,
šefe odsekov, samostojne referente,
šefe oddelkov, direktorje sektorjev,
generalne direktorje.
Ce šef zjutraj ne pride pravočas-
no v službo, govorijo o njem, da iz-
korišča svoj položaj; če prihaja toč-
no, je stremuh. Ce njegov oddelek
dobro dela, mu nadenejo vzdevek
diktator, če pa dela slabo, ga kriti-
zirajo, da je »ničla«.
Ce se šef stalno posvetuje s svo-
jimi sodelavci, govorijo, da nima
lastnih idej, če'pa ne išče nobenih
nasvetov, pravijo o njem, da pod-
cenjuje svoje osebje.
Ce se preveč pogosto obrača za
svet na" direktorja, mu naprtijo
vzdevek »petoliznik«, če pa tega ne
dela, ga pač obdolžijo, da želi sam
postati vsemogočen šef.
Ce skuša pridobiti za svoj odde-
lek več delavcev in uslužbencev, ga
imenujejo napihnjenca, če pa tega
ne dela, mu očitajo, da svoje ljudi
izkorišča.
Ce je vljuden do svojih uslužben-
cev in delavcev, mu prilepijo vzde-
vek »računar«, če pa ni vljuden, te- i
daj ga imajo za »domišljavca«.
Ce brez omahovanja in hitro odlo-
ča, ga imajo za »naglica« in brez-
vestneža, če pa tega ne dela, ga
imajo za »šlevo«.
Ce se ne drži predpisov, ga imajo
za svojeglavca, če pa se jih drži, ga
zmerjajo z birokratom.
Zato, dragi, pomagaj si, kakor veš
in znaš!
(Po »Sodobni pisarni«) \
DOBRA — SOLIDNA —
HITRA POSTREŽBA
Gost: »le petkrat sem naročil
pivo, pa ga še vedno nimam!«
Natakar: »Jaz nisem nič slišal,
sicer ste pa samo trikrat klicali
in ne petkrat!«
RIBNIŠKA
Ribničan: »Kakšnega čudnega
psa pa imate?«
Ljubljančan: »Čuden se vam zdi?
Navaden mešanec je med oslom in
Ribničanom!<
Ribničan: »Glejte, glejte — saj
potem sva pa oba z njim v sorodu!«
Velika selitev ljudstva
NA lAVI MI VEČ PROSTORA
Naši prijatelji v daljni Aziji
niso brez težav. Republika Indo-
nezija, ki se je pred desetletji iz-
kopala iz kolonialne sužnosti in
ki je v bližnji preteklosti krva-
vela od notranjih bojev med na-
prednimi in reakcionarnimi sila-
mi ima še vrsto drugih nevšeč-
nosti. Poleg splošne zaostalosti, ki
je kot dediščina ostala za holand-
skimi kolonialiisti je tu še neso-
razmerna industrijska razvitost.
Indonezija je še danes dežela,
kjer obstajajo predeli, kamor še
ni stopila noga civiliziranega
človeka, zlasti na iBorneu. Tudi
na Celebesu, na Sumatri so še
divjine, vmes pa otoki plantaž,
riževih polj in industrijska sre-
dišča.
Indonezija je zbir nasprotij,
kulturnih, družbenih in narav-
nih. Na Bomeu najdete divjake,
na Javi je vrsta univerz in kul-
turnih spomenikov. To je otočje
vulkanov in iz vulkanske lave je
tudi nastalo. Okoli 300 vulkanov
je tam in okoli 50 jih še vedno
bruha lavo. Med temi je sloviti
Krakatau, ki je pred dvemi sto-
letji pomoril 30.000 ljudi. Pone-
kod torej surova divjina, drugod
preteča nevarnost, nekje pa spet
idila tihomorskega ljudstva. V
velikih mestih živijo popolnoma
civilizirani na kup zgneteni
ljudje, na Baliju pa na primer
ni dosti drugače kot takrat, ko so
prvi mornarji prodrli v ta daljni
svet in prinesli novice o veeeáee»
ljudstvu, o kavnorjavih lepoti-
cah in o šegah, značilnih za prV*-
bitne skupnosti.
Nič manjše pa ni nasprotje v
naseljenosti otokov. V Indoneziji
živi okoli 84 milijonov ljudi, od
teh pa 79 milijonov na otoku
Java. Tu je naseljenost gostejSa
od katerekoli evropske države.
363 ljudi živi na enem kvadrat-
nem kilometru. Ostalo otočje, ki
predstavlja vsaj štiri petine ce-
lotne površine republike, je red-
ko naseljeno. Povprečno 17 ljudi
na enem kvadratnem kilometru
živi na teh otokih. Glavni med
njimi so Sumatra, Borneo, Cele-
bes, Simdski otoki, Halmahera,
Geram, Buru in drugi.
Da bi olajšala težave na Javi
in hkrati kultivirala ostale otoke,
je indonežanska vlada v spora-
zumu z množicami začela izvaja-
ti sodobno selitev ljudstva, гча
desettisoče Javancev odhaja na
druge otoke, kjer ustanavljajo
nove naselbine, ponekod kar sre-
di pragozdov, kjer plodna zemlja
in rude pod njo čakajo na člo-
veške roke. To je vsekakor pnra
selitev po odkritju Amerike, se-
veda so ponekod v svetu selili
cele narode, toda na več ali manj
prisiljen in brutalen način, med-
tem ko je selitev v Indoneziji
plod nujnih ekonomskih potreb
in lastne uvidevnosti množic.
Prenatrpanost mest je treba rešiti s selitvijo
ON, ONA, OBA
DOLGČAS JE ZA ZAKON SMRT
Včasih srečate prijatelja, ki je
kot omotičen drvel v zakonski
stan, obletaval svojo izvoljenko
kot metulj cvetko. сЗпа pa je bila
prava skušnjava tudi т^а. vas, tako
nežna prijetna in zapeljiva je
bila. Dandanes pa — držita se
sicer pod pazduho, v obrazih pa
je nekaj, kot bi bila eden dru-
gemu tujca.
Da, doglčas je zakon smrt...
Kako obiti to nevarnost?
Zakon dolgo traja?
Treba ga je osveževati.
On, ona, oba ...
KAJ LAHKO STORI ON?
Poljubite ženo vsaj enkrat na
dan na vrat. Prinesite ji rože,
dokler ji še delajo veselje. Nikar
ne mislite, da ne smete nikoli
skloniti glave. Vprašajte jo kdaj
za nasvet, tudi v službenih rečeh.
Ne recite nikoli: — Tole sem že
danes opoldne jedel! Ce si hoče
prižgati cigareto, prižgite ji jo,
čeravno sedite v nasprotnem kotu
sobe. Povejte ji kdaj kako novo
šalo, stare je že slišala. Ne osta-
nite v družbi dlje kot ona smatra
za primerno. Poljubite jo kdaj
v družbi, čeprav se bo branila.
Dobro se ji bo vseeno zdelo. To-
da nikoli ne vprašajte: Kaj pa si
delala ves ljubi dan, draga moja?
In prinesite ji darilce tudi brez
vzroka kot so osebni prazniki.
KAJ LAHKO STORI ONA?
Ne napravite iz moža »tirana«
za vajine otroke z besedami: —
Le p>očakajta, da oče ne pride —
ali pa: — j ab bi vama že dovolila,
a kaj poreče oče? — Obvarujte
ga naštevanja raznih skrbi in te-
žav dokler ni pojedel. Pazite na
pomen besed in izjav, kajti kom-
pliment »^danes kar dobro izgle-
daš« pomeni toliko kot samo da-
nes. Pustite ga, če v družbi za-
poje in ne zbadajte ga, da je za
stvari, ki ga veselijo, že prestar.
Z nočno kremo se namažite še
podnevi, ne v postelji. Ce je on
vihrav in zapo vedi j iv, zame-
njajte kdaj vloge. Plačajte sami,
kar ste mu podarili in ne dajte,
da mu pošljejo račun. Ne vpra-
šujte ga neprestano, če vas ima
rad in verjemite mu če vam pri-
trdi. Ne uporabljajte njegovega
brivskega aparata in ne povabite
brez njegove vednosti prijateljev,
s katerimi se mora pyotem on sam
zabavati.
KAJ LAHKO STORITA OBA?
Kdaj pa kdaj zaigraj ta, kakor
da sta se šele spoznala. Kličita se
kdaj po imenih, ne vedno očka
in mamica. Ne skušajta eden
drugemu podreti тпедј. Po-
iščita si skupen šport, da bosta
oba uživala. Ce enemu pade en
kos servisa na tla, ni treba da
drugi razbije kar vsega od jeze.
Ne živite stalno po uri in ne ki-
sa j te se, če kdo malo zamudi. Va-
ruj ta se, da bi oba naenkrat sko-
čua iz kože.
Razumite željo svojega zakon-
skega tovariša, če si želi kdaj
biti tudi sam. Ce se danes lahko
zabavata, ne odlašajta na jutri.
Pojdita kdaj skupaj na sprehod
po dežju. iPreživita kakšno noč
tudi izven doma. Družinski al-
bum urejujta oba skupaj. Pojdita
vsaj enkrat mesečno zvečer vsak
zase ven. Imej ta vedno kak sku-
pen načrt, čeprav izgleda zaen-
krat še zidanje v oblake. V jav-
nosti držita skupaj in ne zba-
dajta se. Nikoli ne začnita očit-
kov s stavkom: — Po vsem, kar
sem storil(a) zate... —
No jaz sem končal s pridige.
Zdaj ste vi na vrsti. Obrnite se
k svojemu zakonskemu drugu in
mu recite, da ste srečni ker ste
se poročili z njim (njo) in če bi
še enkrat bili pred odločitvijo,
bi nič drugače ne storil.