29. številka.
Ljubljana, jo. oktobra.
III. leto 1875.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. Izhaja trikrat na mesec.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta I gld. 40 kr. — Posamezni list velja G soldov.
Vabilo na naroebo.
S 1. oktobrom se je začelo novo naro-čenje na
^Slovenski Tednik“.
Velja za celo leto	.	.	.	2	gl.	80	kr.
„	„	pol leta	.	.	.	1	„	40	„
„	„	četrt leta	.	.	.	—	„	70	„
Naročnina naj se pošilja po poštnih nakaznicah opravništvu „Slov. Tednika".
Domače stvari.
— (Iz Gorice) se nam piše 6. okt.: V ponedeljek 4. okt. so imeli slušatelji kmetijskega karsa izlet v Lipico, kjer so videli konje in kobile čisto arabskega plemena in križano španjsko z arabskim plemenom. Konji arabskega plemena imajo nekoliko zakrivljen vrat, lepe in svitle oči, široke prsi, okrogli život, tenke noge in posebno trdno kopito. Arabski konj je krotek in je tudi še v starosti dober za hitro vožnjo. Želeti bi bilo, da bi se s pomočjo kmetijske drnžbe imenovano pleme zaradi dobrih last-nostij tudi za Primorsko in Kranjsko preskrbelo. Ko so g. slušatelji vse ogledali, kar so se teoretično o konjereji učili, so se peljali v Sežano k g. Polaju, ki je vse gospode prav prijazno sprejel in njim pokazal čisto marijadvorsko, pincgavsko in holandsko pleme. Pokazal je g. P. tudi njegov dobro uravnani vinski klet, v katerem se zraven drugih sodov nahajajo tudi štiri sodi, ki vsak po 125 vedrov vina drži. Ti sodi so kameniti in s cementom dobro ometani.
Uredništvo in opravništvo lista je v „Nšrodni tiskarni" v Kolmanovi hiši v „zvezdi“.
Tudi vrt imenovanega gospoda je prav lepo uravnan, na katerem se je videlo, da se g.-Polaj tudi s čebelarstvom in sadjerejo peča. Iz svojega prepričanja morem reči, da g. Polaj lep izgled v gospodarstvu dotočnim občanom daje. Potem smo šli v vrt g. Scaramanga, ki je eden najlepših vrtov na Primorskem. Kaj se vse na tem vrtu vidi, ne bom popisoval, le toliko rečem, da kdor bi si hotel jednaki vrt uravnati, bi si moral veliko mošnjo zlatov pripraviti.
Zdaj je bilo pa tudi na želodec treba pogledati, kajti ura je bila uže dve po polu dne. Podali smo se k skupnemu obedu v Čitalnico, kjer je vihrala zastava v čast cesarjevega goda. Mej obedom se je napilo na zdravje cesarja, da bi ga bog še mnogo let ohranil. Potem so g. učitelji, ki so jako dobri pevci, dražbo s petjem kratkočasili.
— (Iz Krškega) na Dolenjskem se nam piše 1. oktobra: Pri zadnjej volitvi občinskega zastopa izvoljen je za župana Krške občine državni poslanec g. Viljem Pfeifer. Občani so v tej volitvi zadeli pravo. Gosp. Pfeifer ima vse lastnosti, ki so za tako važen posel potrebne in bode zaupanje ki ga volilci po pravici imajo vanj gotovo popolnem opravičil. On je neodvisen mož, bogat posestnik in neustrašen borilec za pravice slovenskega naroda; to nam jo osvedočil sč svejim vrlim vedenjem v državnem zboru, kjer se je tako skrbno potegoval za po toči uneBrečene Dolenjce. Za to je pa on tudi ljubljenec svojih volilcev in zaupanje, ki ga imajo ti v vsakem slučaji v
njega, je neomejeno. On si pa to zaupanje zna tndi obraniti, ter se ne vstraši nobenih žrtev, kjer je treba misliti na omiko svojega naroda. Zraven tega pa tudi njegove študije, — on je absolviran jurist — delajo za novi posel posebno zmožnega. Vsak občan se bode lebko zaupno obrnil do njega, kadar mu bode treba sveta ali pomoči.
Naknadno mi je omeniti, da se je pri volitvah v odbor od nasprotne strani jako nečastno agitiralo proti narodnjakom; nem-škutarskim krškim plemenskim bastardom nij bilo nobeno sredstvo preslabo, da bi zapretili volitev gosp. Pfeiferja, katero so uže davno slutili, najbolj smešna obrekovanja, najnesramnejše podkupovanje jim je hodilo na hvalo. Znani vitez Franken recte „riter von „Pokozlov“ se je iznebil celo bedastoče trditi, da bodo Rusi v treh mesecih pri nas ako bode Pfeifer žup»n. Inteligentni mestjani pak so stopili na stran narodnjakov, volili so z njimi, ter pomagali s tem za vselej ugasniti nemčursko slavo na Krškem. Naj v miru počiva!
V odboru ima novi g. župan može, ki mu bodo pri težavnem, zanemarjenem deln v imenu dobre stvari pomagali. Mej prvimi naj omenjam našega advokata g. dr. Koce lij a, energičnega narodnjaka, ki bode gotovo z veseljem v korist občine vse rad storil, dalje sedi v odboru inteligentni trgovec g. Anton Lavr in še k, in narodni c. kr. sodnik g. Semen, ki je jako vnet za pravice slovenskega naroda; konccm posestnik g. Kapi er od sv. Duha, ki je z neumornim agitovanjem ter moralično oblastjo nad manj omikanimi kmeti veliko pripomogel, da je volitev tako izvrstno dovršila se; ravno tako bode -gosp. dekan in kanonik | Polak v narodno korist z veseljem deloval.
Občina je del države; kakoršni so pa deli, taka je tudi celota; dolžnost občine je da domoljubno sodeluje pri kulturnem delu državnega življenja. To nalogo bode krška občina pod novim odborom, gotovo izvrstno vršila, da bode delala čast slovenski domovini in v to ime kličem: Živel novi narodni župan! Živeli narodni odborniki!
— (Iz Ljutomera) se nam piše 29. sept.: Razen nemčurjev še imamo tukaj posebne tri prijatelje. Prvi je naš okrajni glavar, ta se je uže takoj, ko je semkaj prišel izrekel, da hoče učitelj e v kozji rog vgnati in res najboljši učitelji v Ljutomeru nas zapuščajo katerih zmožnosti cenijo, ne samo naše šolske oblasti tukaj, temuč tudi v istem Gradcu, dobivajo povsod lehko boljše službe bodoč so izobraženi, za svoj stan vneti, čvrsti v peresu, odločnega značaja itd. in take lastnosti znajo povsod ceniti, kjer količkaj marajo za povzdigo šolstva, samo v Ljutomeru je to drugače. Naj krajni ali okrajni šolski svet še tako dobre sklepe naredi, to vse nič ne pomaga, g. glavar se je sam izrekel, da on zna tem sklepom moč podati in odvzeti, potem pa je. K čemu tedaj krajnih in okrajnih šolskih svetov! Na dveh razrednih šolah pri sv. Križu in Mali nedelji, nemarno podučiteljev, na enorazrednej šoli v Cezanjevcih manjka nam uže skoro črez eno leto jedini učitelj. Kompetiral je za to službo jeden izvrsten učitelj, ki je uže v Ljutomeru služil, rodom je iz Štajera, ali ker pa je tudi Slovenec, ne sme v Cezanjevcih službe dobiti, druzega uzroka ne poznamo. Postavljen je začasno neki iz pre-parandije izpuščeni neizšolani učenec, ki se je, kakor čujemo z otroci sam igral itd. Tako tedaj naše šolstvo od tistega časa, ko smo novega c. kr. glavarja dobili napreduje. Drugi prijatelj šole je glavarjev pisač gosp. Nemec, ta si je zdaj, ker je postal ud krajnega šolskega sveta v Ljutomeru za nalogo vzel, v prihodnje po učiteljih pljuvati, on si uže domišljuje, da mu je nazadnje vse slohodno. Zavetje mora uže nekako imeti. Tretji prijatelj je novoizvoljeni ud kmet Košir iz Stročje vasi. Silno vojsko agitacije nastopil je pod devizo: z babami proč, čemu toliko šol, dvorazredna šola mora v Ljutomeru biti, kakor poprej, drugo je vse preveč. In zmagal je. Žalostna ti majka. (Državni poslanec za Ljutomer hi torej moral javno in ostro stigmatizirati v državnem zboru kako c. kr. okrajni glavar v Ljutomeru slovensko šolstvo zatira. Večina šol-
skega sveta mu bode gotovo vse natančne date poslala. Uredništvo „Slov. Tednika“.)
— (Iz Celja) se nam piše 6. oktobra: (Učiteljska beseda.) Dan za dnevom beremo v slovenskih listih, kako se nadlegujejo oni slovenski učitelji, kateri se še zmirom neustrašeno potegujejo za prave naravne in pedagogične principe po svojih slovenskih šolah. Kadi tega nijsmo domoljubi pričakovali, da imajo učitelji Slovenske-Šta-jerske še toliko srčnosti, da se bodo zbrali v našem nemčurskem mestu kslovenskemu shodu, da bodo osnovali besedo s slovanskim značajem. Beseda učiteljska včeraj bila je res krasna in delala je čast osno-vateljem. (O zboru vam hoče gotovo kakov strokovnjak poročati.) V dvorani „pri belem volu“ zbralo se je nad 200 osob, učiteljev, domoljubov, precejšnje število gospic, dijakov itd. Celjska godba je svirala razne komade iz oper, narodnih pesnij itd., a gg. učitelji — pevci so pod vodstvom g. Škofleka, narodnega učitelja z Vranskega, lepo popevali, zlasti nekatere pesni so posebno ugajali zbranemu občinstvu, n. pr. „Slovan“, „Mili kraj“. — Med krasno ubranim petjem in godbo mineval je hitro čas; še prehitro, dasiravno je bilo občinstvo še črez polnoč zbrano. Z navdušenjem so bile tudi sprejete napitnici g. Lapajna na navzočne domoljube, kakor so bili: g. dr. Kočevar, Kapus, Kavčič in drugi in g. Pernišeka na slovenska skladatelja, gospoda doktorja Gustav in Benjamin Ipavic. Res, bog naj živi še mnogo let take domoljube in take narodne učitelje, ki se v takih shodih tako bratovsko združujejo.
— (Deželni odbor kranjski) ja na prošnjo podpiralnega odbora ljubljanskega podaril več stare obleke iz prisilne delavnice za pribegle Bošnjake in Hercegovce.
— (Iz Logatca) se nam 6. okt. piše: Tatovi so pri tukajšnjem trgovcu J. Brusu v noči 5. t. m. ulomili v prodajalnico, odnesli so za zimo pripravljeno sukno in nekoliko denarja, ter napravili skupne škode 500 gl.
— (Požar.) Iz Polja dnč 7. oktohra se nam piše: Preteklo noč okolo polu noči
je v zgornjem Kašlju ogenj nastal, ki je vpepelil eno hišo s hlevom in podom vred. Vsi poljski pridelki, klaja in drug živež je zgorelo. Fabriška brizgalnica iz BevČ je bila hitro na mestu; tudi požarna straža iz Ljubljane se je pripeljala. Kako daje ogenj prišel, to se ne ve. Gospodar, sicer premožen mož, nij bil zavarovan. Ogenj so najprej zapazile kokoši, ki so začele vpiti in so tako ljudi zbudile.
— (Iz Gorice) se nam piše 1. okt.: Ostrupila se je vsled lastne neprevidnosti neka žena, ki je poslovala v velkej lekarnici na Travniku. Pospravljala je in čistila v magacinu, kder imajo lekarsko zalogo, videla v enej steklenici neko pijačo in misleča, da je za piti, jo popije, a bil je strup. Slugi jo opozorijo, da je spila strup in jo takoj v bolnišnico odpeljejo, kder je kljubu vsem protistrupu jej danim lekarn denes umrla.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V finančnem odseku avstrijske delegacije je 4. oktobra vojni minister baron Koller v imenu vojske toplo zahvalo izrekel za visokosrčno dovoljenje stroškov, ki so potrebni za napravljenje novih kanonov. Armada avstrijska odslej ne bode več v tretjič močnejšemu orožju nasproti stala. Načelnik odsekov, Herbst, je odgovoril, da naj vojna uprava iz tega sklepa, da vodi isto domoljubje odsekovega sklepa, dasiravno terjajo oziri na slabo denarno stanje, kolikor mogoče štediti (ali šparati).
V Černovici je 4. oktobra deželni predsednik bral pri slavnosti zbranim velmožem cesarjevo pismo, ki se zahvaljuje za izkazovano lojalnost in zvestobo cesar-skej vladavini. — Minister Stremayer je pri odpretji novega černoviškega vseučilišča govoril zopet o studencu nemške vednosti.
Za pribegle Bošnjake in Hercegovce je potrosila naža država, kakor je Andrassy delegatom povedal, uže črez en milijon goldinarjev.
Vnanje države.
Iz Pariza se javlja, da je naša cesarica, ki se je nekoliko dnij mudila tam, pustila za uboge v Parizu 5000 frankov.
„N. Fr. Pr.“ citira Bledeče, njej nedopadljive besede ruskega „Golosa,“ ki
piše: „Veselilo nas je, ko so „bratje Slovani" 1. 1867 k nam prišli, kder so dobro obedovali; hiteli smo jim naproti. Ali vstaja — nij nikakor vesela družba pri vinu in pri napitnicah; tu so požari, tu je klanje in lakota, vdove in sirote! In kaj nas to briga? bode se reklo, a istina se ne da tajiti, da smo vendar-le Slovani. More se solidariteta mej Slovani odvračati, zatajiti, a vendar ne izkoreniniti. Stanje Slovanov v Avstriji in Turčiji postaje za nas osodepolno in silno. Kar Slovanom slabega napravljajo, to nam napravljajo, z jedno besedo: ali mi hočemo, ali n e čem o, ne da se tajiti, da je z osodo turško-avstrij-skih Slovanov tudi naša osoda zvezana."
Nemški Turki
v Ljubljani ne nehajo prav po pijansko psovati na Jugoslovanstvo. — Ko smo mi on-dan ostro grajali te sorte pisanje nekaterih nemških časnikov, bili smo konhscirani, in ljubljanska sodnija je pritrdila državnemu pravdništvu, ki je govorilo, da mi na drugo narodnost ščujemo ali hujskamo. Ali če se na nas in našo slovansko narodnost od nemške in nemškutarske strani še tako surovo hujska, nema državno pravdništvo nobenega paragrafa — in vendar bi bili mi zopet konfi-scirani, ko bi kako dvombo o tem izrekli, ali je Avstrija za nas pravna država, ali ne.
Tako na primer „Laibacher Tagblatt," organ kranjskih nemškutarjev, psuje pod naslovom „zur slidslavischen vvechsel-seitigkeit" vtorek 5. oktobra s temi-le izrazi. Sedanji npor je pokazal samo naj-grše strani človeškega značaja (die hass-lichsten Seiten des menschlicheu Charakters), surovost in razdivjanost (die Rohheit und Vervvilderung) tamošnjih prebivalcev. „Von etwaigen nationalen Tugenden, von Begeisterung ftir Freilieit, von der gerhhmten slidslavischen Wechselseitigkeit ist blutvvenig zu versptiren. Es ist Blut-nnd Beutegier, der rohe, thierische Instinkt, . . . oder wo man sich nicht per-siinlich am Kampfe betheiligt, schlaue 15 e -rechnung, Zvveideutigkeit, Doppelziingig-keit und die frechste Verlogenheit,
die sich in ihrer ganzen nationalen Ur-
wlich8igkeit breit macht." Tako in v tem tonu zabavlja nemški novinar, ki zastopa interese ustavoverne stranke, to je ton omikanega Nemca, kadar o nas Slovanih govori.
Mi ne želimo, da državno pravdništvo konfiscira te nemške surovosti in neotesanosti, ne, tiskovno svobodo terjamo mi za vse, tudi za svoje protivnike, ker mi nijsmo tako liberalni kakor Nemci in nemškutarji, ki so liberalni sami za sebe. Mi smo le konstatirali. In gospodje, katerim je naš konfiscirani članek: „avstrijsko-nemško časopisje in Slovan boritelj" v roko prišei — ta naj pri merjajo, kaj ne smemo mi pisati o nemškem novinarstvu in Nemcih in kaj sme Nemec o nas Jugoslovanih!
Sicer pa kar se stvari same tiče godi se nam Slovanom tako kakor —zaslužimo! Mehak, mehak, mehak, povsod mehak je Slovan, kaj čuda, da more in si upa po njem, kdor ima čas!!
Narodne občine.
V enem dopisu iz Krškega je naš list poročal, da je mesto Krško, katero je bilo dosedaj vedno nemškutarsko zastopano, dobilo narodno večino v občinskem zboru in na čelo vodstva občinskega poslovanja narodnega župana v osobi g. V. Pfeiferja. To nas veseli, ker kaže, da kakor smo tu pridobili zopet jedno mesto za narodno idejo, tako bode s časom naša reč napredovala tudi drugod. Pred malo leti bi ne bil nihče mislil, da bode uže letos mogoče videti v prej tako ponemškutenem gnezdu kakor je Krško bilo, naroden slovensk občinski zastop. Bavno tako upamo črez nekoliko let tudi v druzih mestih in krajih, kjer se do sedaj priseljeni Nemec in potujčen birokrat v gospodarstvo nad domačini Slovenci delita, doseči narodne večine, kajti naše moči in število Slovanstva zavestnih naših pristašev raste, — v tem prepričanji nas ne moti nobena nemčurska zmaga a la famozne volitve v trgovinsko zbornico. — Vendar o tem nijsmo bili na-
menjeni govoriti, nego izprožiti smo hoteli ?opet misel, katero je baš krška pridobitev ponovila v nas.
Gledajmo, da povsod imamo narodne občine. Občina je prva organizacija, in vsak narod le organiziran izvojuje svoje pravice in svobode. Zatorej je važno, v čegavih rokah je občinska oblast. To se čuti pri volitvah, pri sestavljanji volilcev in porotnikov, pri gospodarstva in razdeljevanji občinskega premoženja itd. Nij torej prav, če se marsikje pušča, da je žnpan kdor hoče, ali morda celo oni, katerega c. kr. glavar ali njega brič hoče. Naj se povsod gleda, da na to pride odločno naš naroden človek. — Ravno tako pa nij rodoljubno, če se narodni možje, ki imajo sposobnosti in zaupanje svojih soobčanov, odpovedujejo mestu občinskega predstojništva ali županstva, strašeč se ali dela in potov, ali pa sitnosti itd., ter so tako krivi, da občina pride ali v ne-narodne ali pa v dvomljive roke. Ne le, da je greh v tacih razmerah odpovedovati se, — še kandidirati je treba in prizadevati si, a ne čakati in čestiti se dati: „če mi bodo volilci čast izkazali" itd.
Po raznih krajih Slovenije se baš sedaj vršč ali pripravljajo občinske volitve, ali volitve županov. Za to menda naša opomba nij neumestna in pričakujemo, da bodo vsi zavestni rodoljubi po njej ravnali se. Kajti ko bi mi imeli vse občine narodne, ej potem imamo tako organizacijo, da nas ne bi bilo mogoče pri nobenih volitvah zmagovati.
Občni zbor »narodnega društva.“
Slovensko politično „ Narodno društvo “ je imelo 3. oktobra svoj letni redni občni zbor.
Predsednik dr. Vošnjak poroča o društvenem delovanji v prvem letu njegovega obstanka. Odbor je razposlal udom politično brošuro „Slovenci i državni zbor", katera je bila v 3000 iztisih tiskana. Pri tej. priliki omenja predsednik drž. poslanca g. V. Pfeiferja, ki je izdatno pripomogel k izdanju brošure, pla-
čavši znamenit del tiskovnih stroškov. Pri volitvah za trgovinsko zbornico kranjsko je „narodno društvo" zedinilo se z drugimi slovenskimi društvi, tako da so bili skupno kan-didatje postavljeni, žalibog, da ne z vspehom, a uzroki so zunaj nas, vsem poznani. Društvo ima črez 500 udov, a želeti bi bilo, da bi poverjeniki točneje pobirali letne doneske, ker bliža se čas, ko bode društvo zopet delati moralo. Odbor je sklenil, da tudi za 2. društveno leto izda kratko politično brošuro. Priprave se uže delajo in če ne bode posebnih ovir, izide brošura tekom tega leta. Ker je še nekoliko iztisov lani izdane brošure pri poverjenikih, pooblaščuje se odbor, da sme te ostale iztise brezplačno razdeliti.
Iz poročila blagajnika gosp. Oblaka je razvidno, da je društvo imelo 214 gld. dohodkov, 140 gld. tiskovnih in 18 gld. druzik stroškov, v blagajnici pak ima sedaj 55. gold. Kadar udje zastalo letnino pošljejo, bode bla-gajnica bolje stala.
G. Turk in Hren omenjata način, kako bi se laglje zastala letnina poterjala, kar se odboru naloži na znanje vzeti.
V novi odbor so bili voljeni: za predsednika dr. Vošnjak, za podpredsednika dr. Zarnik, za denarničarja koncipijent Oblak, za tajnika urednik Jurčič, za odbornike gg. posestnik Bavdek iz Udmata, hišni posestnik Fr. Hren, trgovec Fr. Kolman, državni poslanec V. Pfeifer, advokaturski koncipijent Iv. Tavčar in trgovec H. Turk.
Vstanek v Hercegovini in Bosni.
DnnajBkej „Deutsche Zeitnng“ piše njen dopisnik iz planine Pastirevo 22. sept.: Jedna glavnih osob je Slovenec Merlak. Nekaj črez srednjo velikost visok, z rujavim obrazom in temno brado, v francoskej obleki, z zelenimi lovskimi nogovicami in usnjatimi škornji, je podoben bolj štajerskemu posest nikn. Dalje pravi nemški dopisnik, da se Merlak ne razumeje popolnem z vstaši, ker je slovenščina od srbščine precej (betiiicht-lich) različna. (V malo dneh se more popolnem razumeti. Ur.)
Dopisnik največjega časopisa „Times“ piše pogovor s črnogorskim knezom Nikolom sledče: „Predno sem zapustil Cetinje imel sem avdijenco pri knezu Nikolaji, pri kate-rej priliki je on izrekel nekatere reči, ki go za angleško občinstvo gotovo tem več važne, ker je moralična moč črnegore za vstajo gotovo dosta velika, da njena akcija jako odločuje. Ko bi se knez odločil pomagati vstašem, ali tako kakor se ujema z in-ternacijonalnimi postavami, ali pa tem postavam vendar le malo nasprotno, megel bi to le tako dolgo izvrševati, dokler bi njegovi fondi in njegove zaloge ne onemogle, in toliko njegovih podložnih, kolikor bi jih le odpustiti hotel, bi se takoj pridružila vstaji. — Vse to bi on lehko storil, a ne bi mu bilo treba več storiti, kakor, kolikor denes Avstrija stori: Denes je gotovo več Bokeljev nego Črnogorcev v vrstah vsta-šev, in jaz imam uzrok verovati, da je pred nekaj dnevi bilo izbarkano v nekej avstrijske] luki in na nekej avstrijskej ladji 500 pušk za vstaše; iz tega razvidim, da je Avstrija vstaji ravno tako prijazna kakor Črna-gora. Knez se je izrazil neprijazno zarad nedelavnonti Srbije in rekel, da je pripravljen in voljen s Srbijo delati, samo ko bi bila za to sama malo več volje kazala, in da se on kljubu željam in siljenju svojega naroda ne čuti, opravičenega sam Turčiji napovedati vojno. Njegovi vojaki so res organizirani, preskrbljeni z novimi puškami z zadankami in z artilerijo, mej tem ko so 1862 samo stare albanske gladke puške imeli. Municije ima dosta in ne boji se v gorah nikake premage in tudi ne od vse sedaj vojevalne turške vojske. Naloga svojej dolžnosti zvestega vladarja pa je zabranjevati nepotrebno prelivanje krvi svojega naroda, in on je, spominjaj« Jse, da so njegovi ljudje, akoravno so 1862 svoje doline proti 60.000 Turkov branili, in osem mosecev sami vojevali, končno bili prisiljeni mnogim sredstvam porte upogniti se, ker pošlo jim je strelivo in ubitib je bilo 3000 Črnogorcev ne da bi dosegli ka-kov vspeh. Ako, bi bili Črnogorci tudi sami
prisiljeni bojevati se, mogoče bi bilo, da so sedaj tudi takej osodi izpostavljeni in odgovornost take nevarnosti on nase jemati ne more. Knez odvrača odločno vsakake lakomne namene insurekcije, in izreka, da je voljen, ako države določijo hercegovincem avtonomijo jamčiti z vso močjo njegovega upliva hitremu ugašenju vstaje pripomoči.
Nemogoče mu je pa, kako pomirjenje delati v tej zadevi, ako se ne dado vstašem dobra zagotovila. Vstaši so mu sorodni narod, pričakovali so od njega najmanj moralične podpore in te jim odreči ne more. Njegov narod bi stopil kakor jeden mož njemu na stran, ako gre še dalje.
O bitkah, v katerih so 28. in 30. septembra vstaši Turke pretepli, ima „Neues Wiener Tagblatt" sledeči telegram iz Pra-patnica-Ravnega preko Dubrovnika poslan. Glasi se: 28. septembra od 8. ure zjutr&j do 4. po p61u dne bil je hud boj pri Pra-patnici. Jedno kolono, ki je iz Kleka sem prihajala in živež vozila, napali so naši vstaši. Turški vojaki, kateri so živež stražili, bili so po kratkem boji premagani, in vstaši so zagnali celo kolono črez Gradac nazaj. Mej tem primaršira od Mostara in Ljubinje turška vojska provijantnej koloni na pomoč. Novo došla vojska napade vstaše za hrbtom, a zadene na močan odpor, in Turki so bili prisiljeni, po hudem boji zopet nazaj umakniti se. Turkov bojevalo je 2200, vstašav pak od 700 do 800 mož pod vodstvom Ljubobratičevim, Pavlovičevim in Andjeličevim. Turki, kateri so bili na begu izpostavljeni pravemu klanju, bilo je 400 mož mrtvih in ranjenih. Mej njimi jeden bim baša. Vstaši so pribojevali 120 pušk in vojno kaso z 20.000 turških lir. Vstašev je 10 mrtvih in 40 ranjenih. Vstaši so ostali gospodarji na bojišči, kjer so v noči od 29. do 30. kampirali. 30. korakali so v Ravno, kjer je tudi njih tabor. — Iz Dubrovnika pak se 2. okt. istemu listu brzojavlja, da je iz Ravnega pripeljanih bilo 17 ranjenih vstašev, katere dr. Pivanovič (ali Givs-uuvič) zdravi.
IzMakarske v Dalmaciji pišeta prijatelju v Ljubljano ona dva stavca, ki sta šla zadnja v Hercegovino, Slovenec Karel Simončič in Švicar Vut, da sta šla 31. sept. črez mejo k Ilubmajerjevej četi. V Spljetu sta se sešla z dvema Črnogorcema, vstašema, in se k njima pridružila. Simončič piše dalje s temi-Ie svojimi besedami: „Sprejeli so nas v Makarski kot bratje. Mene je Črnogorec predstavil kot Slovenca. Videl bi ti, kaj dauže beseda Slovenec tu pomenja! Iskreno so mi vsi podali roko. Hvalili so nas Slovence, akoravno jaz dosedaj nijsem dokazal še nič, a na mojo vero, dokazati čem da sem Slovenec, ki ima srce na pravem mestu11. (Bog daj srečo Ur.)
V dalmatinskem ^Narodnem lista" či-tamo iz granice Kninske: „Nij istina, kar pišejo neki taljansko-avtonomaški listi, da je Hubmajer šel iz Zubcev zarad neurejenosti vstaškib čet ki so tam. Hubmajer je bil pozvan kot veljaven vodja, da upravlja vstanek tukaj onstran granice. Prišel je precej dragovoljno in sedaj je uže na glavi svoje vojske. Da ga bog pomože i sreča ju-načka!" — Dalje prinaša isti list sledeči dopis od Neretve od 29. p. m. Mostarski Turci skupljujejo 20.000 cekinov, katere hočejo darovati Sever-paši, ako mu bode moč pokončati vstaše. Jeden Mostarnin je prosil za to svrho novce na posojilo pri nekem našem trgovcu, a odgovoril mu je, da nij cekina pri dalmatinskih narodnjakih, katere bi podarili krvopivcem naših bratov.
Stvari na Srbskem zanimajo vse liste. Kolikor se da sedaj videti, zmagal je v Belgradu bivši vojni minister oberst Protič, ki je knezu prigovarjal, naj ne napoveduje vojne, ker Srbija nij dovolj pripravljena. Rističevo ministerstvo je hotelo udariti, kakor brž bi bile potrebne priprave gotove. Torej je moralo odstopiti, ko je knez sam 4. t. m. v skupščino prišel in razložil pri zaprtih vratih, zakaj vojna b Turki nij mogoča. Kakor je videti, je večino prepričal, momentanno. Da bi bil Rističa intriganta
imenoval, to so najbrž fabule nemških in magjarskih listov.
Ker je dva dni prej padel tudi turški vojni minister Hussein-Avni-paša, kateri je bil močno b oj e v it in je bil pri volji, sam vojno s Srbijo začeti, ter je moral prostor narediti miroljubnemu Mahmud-paši, na katerega ima ruski poslanik Ignatiev velik vpliv, sodi se sploh, da za vsem tiči Rusija. Njej je ves vstanek prezgodaj prišel, tudi ona nij še pripravljena, z vojno reševati iztočno pitanje. Za to je potiskala v Belgradu, in Cetinji in Carigradu, in kakor (včasih oficijoznim dunajskim glasom služeči) „Wien. Tagbl." piše, razdelila je Rusija darove: Črnogora bode smela prosto barkati v luki Antivarskej, Srbija dobi želeno zvezo z železnico, Rumanija dobi luko v Črnem morji, raji pak hoče Rusija za zdaj neke „reformeu in polajšanje od Turkov dobiti, celo solastnik judovske „N. Fr. Pr.,“ jud baron Hirsch, zidalec turške železnice, dobi nekaj, — le Avstrija prazna odide!
Ali je sedaj konec vstanka? vpraša glasilo hrvatske narodne stranke, „Obzor,“ in odgovarja z: ne! Če Srbija nij še pripravljena, naj se pripravlja črez dolgo zimo. Hercegovec in Bošnjak puške ne bosta položila, turškim obljubam ne verjela. Ves svet se mora čuditi, koliko in kakega posla so vstajniki do sedaj zadali Turškej, ki ima velike vojske, Krupove kanone, puške straguše, a oni nič nemajo, kot junaško srce, v katerem gori sveti ogenj za svobodo. Kdo more lažje prezimiti, Hercegovec ali Turčin ? Nihče se nij nadejal vstanku, nihče ga nij pripravljal. Zima je dolga in bodo bratje pripravili, kar dosedaj nijso mogli. In Evropa bode potem z drugim očesom na nje gledala, na njihovo junaštvo in mučeniško kri, za križ prelito. Vstrajati treba!“
Iz Peterburga čitamo v„Glasu Črno* gorca11 sledeči dopis : Hitim, da vam javim, da se tukaj dosta dobro zbira denar za hercegovske in bosenske begunce. Tukajšnje
društvo za ranjenike, ki je pod pokroviteljstvom same carice Marije Aleksandrovne, darovalo je Hercegovcem 10.000 rubljev . .. “
Iz ruske Moskve se poroča, da je deželni zbor ruskega orelskega okraja votiral 5000 rubljev za Hercegovince in Bošnjake. Izreka se ob jednem upanje, da bodo tudi drugi ruski okraji spomnili se, da so slovanski.
Iz Sarajeva glavnega mesta Bosne se „Obzoru“ piše, da se katoliški duhovniki ali fratri nič kaj častno ne obnašajo, zato jim dopisnik na srce poklada „baciti na Btranu kastična pitanja", ker „ako se plaše zbog svojih privilegija, onda je to vrlo malodušno nepatriotično i nekrščanski.“ Oni s svojim „ležanjem ne bodo osvobojenja zaprečili, ali s svojim udeleževanjem bi mogli mnogo pomagati. — „Sicer — pravi dopisnik — se naše čete povsod dobro drže. Popa Žarka čete so v nekoliko bojih Turke potolkle, na stotine je ranjenih sem prinesenih. Turci so kakor poparjeni, nikjer ne čuješ nobene pesni, nikjer veselja, vse je jadno.“ Tndi ta dopisnik dalje pripoveduje, da je turška vojska strašno slabo oskrbljena z živežem in obleko.
Da bodo tudi Bolgari na spomlad vzdignili se na Turke, ako se Hercegovci črez zimo držč, verjetno je iz sledečega dopisa v „Pol.“ : Bulgari mislijo, da njih osoda je odvisna od osode vstanka v Hercegovini. Turške oblasti so Bulgarom nasproti naenkrat nenavadno mehke in nljudne postale. Ali hajduki bulgarski v Balkanu se množč pri Slivnu, Trojanu, Sumnu; nihče jih ne nadleguje in pričakujejo pomoči še od vseh krajev. Pri Plevnu so krščanski in mohamedanski Bulgari skupaj držali in Čerkeze zapodili. Turska vlada Bulgarom vse obeta, iz strahu, da ne bi tudi vstali.
Kazne stvari.
* (Petič troj ček e) ja porodila neka žena na Češkem v mestu Plzen-u. Žana je stara 23, mož pa 26 let. Otrok imata sedaj 12 dečkov in 1 deklico, vse čvrste in zdrave. Dva dečka sta umrla.
* (Nesreča n a železnici.) Na če-škej zapadnej železnici je vlak pri Veraunu iz šin skočil in mašino je svojim vagonom vred tri sežnje globoko pala. Vozovi, v katerih so bili popotniki, ohranili so se nepoškodovani na jezu.
* (Otomanska banka pokradena) Iz Carigrada se 21. p. m. javlja „Cesarska otomanska banka je žrtev neke predrzne in ravno tako zvito izpeljane tatvine v znesku 94.921 lir (850.000 gld.) Neki konsorcijum mešetarjev in kasirjev rojenih Armenijeev manjšali so v teku petih let premoženje zlata na ta način, da so z zlatom napolnene bankine Žaklje zmenjavali s srebernimi med-jidi. Tudi so nkrali 2004 obligacij turškega posojila od 1869, katere so vložili privatne osobe. Goljufijo so zapazili vsled natančne revizije. Od denarjev bode teško še kaj nazaj dobiti, mej tem ko se bodo vrnile pri avstro-otomanskej banki in drugih hišah prodane obligacije, proti plačilu 18.900 lir. Najbolje kompromitiranega kasirja ukradene banke, Miguerdič Simonoviča, kakor njegovega pomagalca Stefana Sapasijana so takoj spravili pod ključ. Pred sodnijo nij-sta tajila nedolžnost, protestirala pak sta energično proti dolženju „kraje“ kar sta le „zmikala“.
* (Nesreča na morji.) Parobrodna ladija „Bayer“ iz Lttbecka je na potu v Kopenbagen 3. okt. na morji užgala se in zgorela. Izmej 25 popotnikov je samo jeden rešen. Od pomorščekov je 11 mož smrt storilo. Kapitan in krmitelj sta rešena.
Tržne cene
v Ljubljani 6. oktobra t. 1.
Pšenica 5 gld. 30 kr.; — rež 3 gld. 60 kr.;
— ječmen 2 gld. 40 kr.; — oves 1 gld. 90 kr.; — ajda — gl, — kr.; — prosti 2 gld. 40 kr.; — koruza 3 gold. — kr.; krompir 1 gld. 60 kr.; — fižol 4 gld. 80 kr.; masla funt — gld. 53 kr.; — mast — gld. 48 kr.; — Špeh frišen — gld. 40 kr.; — Špeh povojen
— gld. 42 kr.; jajce po 2'/2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — teletnine funt 25 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 25 kr.; — slamo cent 1 gld. 30 kr.; — drva trda 6 gold. 80 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Loterij ne sreche.
V Gradcu 2. okt.: 18. 51. 77. 36.	9.
Na Dunaji 2. okt.: 9. 46. 18. 71. 14.
Iadatelj in za uredništvo odgovoren: Josip Jurčič.
Tisk „Nai'odne tiskarne“ v Ljubljani.