Poltnl urad Celovec 2 — Verlagspoifamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort KlogenfuM Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina S šilingov P. b. b. Letnik XX. Celovec, petek, 16. april 1965 štev. 16 (1194) Skozi trpljenje v lepše življenje Ravno v velikonočnem tednu se letos spominjamo tistih črnih dni v aprilu 1942, ko se je za več sto koroških slovenskih družin začelo trpljenje v izseljeništvu. In v mesecu aprilu, ko se narava prebuja v novo pomlad, se spominjamo tudi mnogih drugih žrtev, ki jih je naše ljudstvo moralo doprinesti, ko je hodilo od postaje do postaje križevega pota, da mu je končno napočil dan vstajenja — svobode. Skozi trpljenje nas je vodila pot. čla tej poti je bilo mnogo velikih petkov, bilo je nešteto Kalvarij. Dol-Za je vrsta naših bratov in sestra, najboljših sinov in hčera naroda, ki so trpeli, se borili in umirali. Sega od izseljencev in pripornikov mimo partizanskih borcev do selskih obglav-Ijencev in Peršmanove družine, ki je pred dvajsetimi leti pod streli podivjanih nacističnih zločincev in v plamenih požgane domačije našla junaško smrt. Neskončna je bila pot in nepopisno je bilo trpljenje. Vendar pa koroški Slovenci nikdar nismo zgubili vere v vstajenje. Ta vera nam je dajala moči, da tudi pod najhujšim pritiskom nismo klonili. Misel na osvoboditev je bodrila izseljence v taboriščih in zaupanje v odrešenje je pomagalo trpinom v ječah in zaporih prenašati nečloveška mučenja; plamteča vera v zmago pa je vlivala partizanskim borcem pogum, da so junaško vztrajali v borbi do končne zmage nad nasiljem. Zavedali smo se, da se borimo in doprinašarno žrtve za zmago resnice in pravice, za lepše življenje. Zato je bila naša moč nepremagljiva, zato so nam žrtve, ki smo jih doprinesli, svete in vredne častnega spomina. Ko se spominjamo preslanega trp-ben;a in se v globoki hvaležnosti klanjamo spominu žrtev, se zavedamo, da le skozi trpljenje vodi pot v lepše življenje. Tudi pravice, ki so nyam zajamčene v zakonih in v državni pogodbi, so sad našega trplje-nja, našega boja in naših žrtev; njim smo dolžni zahvalo, da spet lahko svobodno živimo na svoji zemlji. . Tžoprinešene žrtve pa nam nalaga-1° tudi dolžnost: ostati moramo bud-n‘, da se časi trpljenja in žrtev, kri-Vlc in nasilja nikdar več ne bodo mogli ponoviti. Da ta nevarnost tudi dvajset let po zmagi nad fašizmom še ni povsem odstranjena, so Pokazali nedavni dogodki na Duna-lu in se to posebno v Nemčiji kaže v razpravah o zastaranju nacističnih zločinov. Na Koroškem pa nas na to še vedno obstoječo nevarnost opo-Zurjajo poskusi nepoboljšljivih šovinistov, ki bi z razpihovanjem nacionalističnih strasti spet hoteli zastrupiti mirno sožitje v deželi, da bi v fzdušju narodnostnih bojev onemo- Hans Sima - novi deželni glavar Koroške V ponedeljek se je na volitvah 14. marca izvoljeni deželni zbor sestal k prvi seji. Slavnostno vzdušje so poudarjali rdeči nageljni v gumbnicah socialističnih poslancev, medtem ko so poslanci OVP prišli z belimi nageljni; velika dvorana Deželnega dvora je bila okrašena z zelenjem in prostor za gledalce je bil napolnjen do zadnjega mesta. Po zaprisegi poslancev in izvolitvi treh predsednikov deželnega zbora (Rudolf Tillian — SPO, dr. VVolfgang Mayrhoter — 'OVP, Hans Pawlik — SPO) so sledile z napetostjo pričakovane volitve novega deželnega glavarja. Z večino 18 socialističnih poslancev je bil izvoljen dosedanji prvi namestnik deželnega glavarja Hans Sima; OVP in FPO' sta glasovali vsaka za svojega kandidata, komunistični poslanec pa je oddal neveljavno glasovnico. Nato je deželni zbor imenoval ostale člane deželne vlade. Namestnika deželnega glavarja sta postala dr. Hans Kerstnig (SPO) in ing. Thomas Truppe (OVP); socialistična deželna svetnika sta Hans Schober in Erich Suchanek, deželni svetnik OVP pa Herbert Bacher in deželni svetnik FPO’ Hans Rader. Novi’ deželni glavar Sima se je v svojem nastopnem govoru priznal k nadaljevanju sodelovanja, ki je v zadnjih 20 letih rodilo lepe uspehe, ter poudaril, da hoče biti deželni glavar vseh Korošcev, posebno povezanega pa se čuti z volivci, ki so mu izrekli svoje zaupanje. Med drugim je zavzel stališče tudi do manjšinskega vprašanja ter dejal: Naša dejanja morajo temeljiti na človečanskem mišljenju. Obmejna lega Koroške zahteva moderno in evropsko missjertje, kar hkrati Za pravice Slovencev v Italiji Med proračunsko razpravo v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine sta govorila tudi slovenska poslanca Šiškovič (izvoljen na komunistični listi) in Škerk (»Slovenska skupnost«) ter nakazala glavne potrebe Slovencev zlasti na kulturnem področju. Svetovalec Šiškovič se je zavzel za gočiii uresničevanje obeh narodov. enakopravnosti Prestano trpljenje in doprinešene žrtve nas obvezujejo, da proti tej nevarnosti zastavimo vse svoje sile, da skupaj z demokratičnimi množicami gradimo lepšo bodočnost — življenje v svobodi, miru in demokraciji. Bližnja dvajseta obletnica osvoboditve naše domovine je najlepša priložnost, da se v tem stremljenju združimo vsi, ki si iskreno želimo neodvisno, svobodno in demokratično republiko Avstrijo ter prijateljsko in miroljubno sožitje med narodi in državami. pomeni, da se odpovemo ne več sodobnemu narodnostnemu boju in manjšini brez pridržkov priznamo pravice, ki jih le-ta lahko zahteva. Poleg tega je naglasil potrebo po nadaljnji kulturni izmenjavi s sosednimi deželami, ki igra važno vlogo pri razvijanju medsebojnega spoštovanja in zbliževanja med narodi. Ob koncu pa je naglasil, da se priznava k politiki demokratične strpnosti — strpnosti v političnih, socialnih, narodnih in verskih vprašanjih ter k sodelovanju vseh dobromisle-čih sil. O manjšinskem vprašanju sta govorila tudi zastopnika KPO in FPO; medtem ko je poslanec Kalt zagotovil, da se bo tudi v bodoče zavzemal za demokratične pravice slovenskih deželanov, je poslanec Huber znova zahteva! ugotavljanje manjšine. Zamenjava v deželni vladi V ponedeljek takoj po zasedanju deželnega zbora se je sestala nova deželna vlada pod predsedstvom novega deželnega glavarja Hansa Sime, kateremu je dosedanji deželni glavar Ferdinand Wedenig predal vladne posle. Deželni glavar Sima se je svojemu predhodniku zahvalil za dolgoletno odgovorno delo na najvišjem položaju v deželi. — Zunanji minister dr. Kreisky je ob slovesu dolgoletnega deželnega glavarja Wedeniga poudaril zlasti njegove zasluge za manjšinsko vprašanje. »Njemu gre v prvi vrsti zahvala, da je prišlo na Koroškem do mirnega sožitja, kar je bilo tudi v smislu državne pogodbe. Ne nazadnje pa je to prispevalo tudi k normalizaciji naših odnosov z Jugoslavijo.« ZSO je obravnavala važna vprašanja in Upravni odbor Zveze sloven-na skupni seji ter obravnavala deželnozborskih ga je zavzela zaposlitev Slovencev v deželni upravi ter zahteval javna sredstva za slovenske kulturne ustanove. Predložil je resolucijo, ki poudarja potrebo po spoznavanju in razvoju slovenske kulture na območju dežele, kjer prebivajo Slovenci. V ta namen bi morala deželna vlada omogočiti zadostna sredstva za kulturni razvoj manjšine. Posebej je omenil, da je dežela Furlanija-Julijska krajina stika-lišče slovenske in italijanske ter v širšem smislu slovanske in romanske kulture. Iz tega izhajajo tudi širše kulturne potrebe, pri čemer pa morata biti primerno upoštevani obe narodnosti. S posebno resolucijo je zahteval, da dežela posveti ustrezno pozornost kulturnim posebnostim slovenskega življa ter v okviru dežele ustanovi primerno ustandvo za proučevanje teh posebnosti. Tudi svetovalec Škerk je zahteval pospeševanje dejavnosti slovenskih organizacij, katerih obstoj im delovanje bi morala deželna vlada zagotoviti z ustreznimi sredstvi. Zadnjo soboto sta se Nadzorni skih organizacij na Koroškem sestala razna aktualna vprašanja. Najprej sta podrobno analizirala izid letošnjih volitev, kateri je jasno potrdil pravilnost stališča, ki Zveza slovenskih organizacij. Odbora sta vzela na znanje poročila o zadnjem razgovoru zastopnikov obeh osrednjih slovenskih organizacij in predstavnikov koroške deželne vlade z zunanjim ministrom o manjšinskih vprašanjih ter o nedavnem obisku avstrijske vladne delegacije v Jugoslaviji. Po pregledu trenutnega političnega položaja sta odbora zavzela stališče do bližnjih volitev zveznega prezidenta ter sklenila tozadeven proglas ZSO na slovenske volivce, ki bo objavljen v prihodnji številki glasila ZSO. Končno je bila sklenjena resolucija v zvezi z nedavnimi protiav-sirijskimi dogodki na Dunaju, pri katerih so prišle do izraza močne nacistične, rasistične in nacionalistične težnje. ►000000000000000000000000 o ° SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Vabimo vse koroške Slovence na spominsko proslavo V 20-letnice osvoboditve Avstrije in 10-!etnice ^ podpisa državne pogodbe o ki bo v nedeljo, dne 16. maja, v Domu glasbe v Celovcu. £ O 9 Na sporedu bodo slavnostni govor, recitacije ter nastopi moških g O in mešanih pevskih zborov včlanjenih Slov. prosvetih društev. S o )00000000<>000000000000000000000<0000000 Prijetne praznike naročnikom, bralcem, sodelavcem in prijateljem ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA Spominske proslave 20-letnice osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč Auschvvitz in Buchenwald Zadnjo nedeljo so se v bivših nacističnih koncentracijskih taboriščih Auschvvitz (Oswieczim) in Buchen-wald zbrali mnogi tisoči nekdanjih internirancev in drugih antifašistov, da se spomnijo osvoboditve teh taborišč pred dvajsetimi leti in se poklonijo spominu neštetih žrtev, ki so jih tukaj umorili nacistični zločinci. V taborišču Buchenvvald so nacisti pobili 51.000 ljudi, pripadnikov raznih narodnosti iz vseh evropskih držav. 11. aprila 1945 so taboriščniki z lastnimi silami osvobodili taborišče, kamor so kmalu zatem prispele tudi zavezniške armade. Spominske proslave ob 20-letnici osvoboditve so se udeležili preživeli interniranci in antifašistični borci iz 20 držav. Poklonili so se svojim umorjenim tovarišem in si prisegli, da bodo zastavili vse sile za to, da se časi nasilja in grozot nikdar več ne bodo ponovili. Tudi v bivšem taborišču Auschvvitz so se ob 20-letnici osvoboditve zbrali nekdanji taboriščniki iz vseh evropskih držav. Med udeleženci je bil tudi predsednik poljske vlade Juzef Cyrankiewicz, prav tako nekdanji interniranec, ki je opozoril, da je bilo to taborišče skozi pet let največja tovarna smrti. „Stojimo na največjem pokopališču sveta, pepel štirih milijonov ljudi je pomešan s to zemljo." V svojem govoru je poudaril, da za zločine, kot so jih zagrešili nacisti, sploh ne more biti zastaranja. Kar pa je najbolj važno, je to, da se kaj takega nikdar več ne sme zgoditi. Zato s tega mesta pozivamo in svarimo vse tiste, od katerih je odvisen mir v svetu: da bodo svoja dejanja skrbno pretehtali, da usoda onih, ki so tukaj zgoreli v pepel, ne bo postala usoda njihovih otrok in vnukov. Udeleženci spominske slavnosti so soglasno sprejeli resolucijo, s katero so odločno obsodili stališče zahodnonemške vlade glede kaznovanja nacističnih vojnih zločincev, ter zahtevali, da morajo vsi zločinci prejeti zasluženo kazen. Razvoj maloobmejnega blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo na podlagi videmskega sporazuma Odkar je bil med Italijo in Jugoslavijo podpisan videmski sporazum o maloobmejnem prometu med obema državama, se ne odvija ugodno le prehod meje za prebivalstvo obmejnih predelov, marveč se uspešno razvija tudi blagovni promet. Trgovinsko poslovanje na podlagi sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu je v prvih treh mesecih tega leta doseglo skupno vrednost 2 milijard 134 milijonov lir. Vrednost blaga, ki so ga tržaški trgovci uvozili iz sosednih jugoslovanskih področij, je znašala eno milijardo 141,3 milijona lir, protivrednost blaga, ki so ga jugoslovanska uvozna podjetja kupila na Tržaškem, pa je dosegla 992,5 milijona lir. Vendar pa so v primerjavi z istim obdobjem leta 1964 tokrat zabeležili rahlo popuščanje v maloobmejnem blagovnem prometu. V prvem tromesečju lanskega leta je skupna vrednost trgovinskega poslovanja znašala namreč še več kot tri milijarde lir, tako da se je letos njen obseg zmanjšal za dobrih 900 milijonov lir. Kljub temu poudarjajo, da je sedanji razvoj malobmejnega blagovnega prometa zadovoljiv. Če se bo trgovinska izmenjava v okviru videmskega sporazuma nadaljevala vse leto z istim elanom, računajo, da bo vrednost obojestranskih postavk do konca leta 1965 dosegla okoli 8,5 milijarde lir. Obračun pokojninskih zavarovalnic Gospodarsko sodelovanje MED SOCIALISTIČNIMI DEŽELAMI Mednarodna javnost in še zlasti tisti njen del, ki se ukvarja pretežno z gospodarskimi odnosi, čedalje pozorneje spremlja razvojne procese, ki potekajo v vzhodni meddržavni gospodarski organizaciji SEV (Svet za vzajemno gospodarsko pomoč). Vzrokov za to je več: impresivna gospodarska rast članic SEV, ki počasi, a zanesljivo spreminja razmerje sil med gospodarskimi bloki; kvalitetne spremembe, ki zajemajo gospodarske sisteme članic; intenzivne priprave za koordinirani planski vstop v razdobje 1966—70. SEV je bil ustanovljen 23. januarja 1949. Na ozemlju njegovih članic je leta 1961 živelo 316,24 milijona prebivalcev. Industrijska proizvodnja v teh državah je v obdobju 1931 do 1962 naraščala znatno hitreje kakor na primer v zahodni Evropski gospodarski skupnosti (EGS). Povprečna letna mera naraščanja industrijske proizvodnje je bila v SEV 11,4 odstotka, v EGS pa samo 7,5 odstotka. Tudi ekspanzija zunanje trgovine za obdobje 1950 do 1962 je bila v SEV znatno nad svetovnim povprečjem: indeks zunanjetrgovinske ekspanzije s podlago 1950 = 100 je znašal leta 1962 za ves svet 250, za SEV pa 385. Udeležba SEV v svetovni industrijski proizvodnji se je od leta 1950 do leta 1963 povečala od 18 na 31 odstotkov. Zanimivo pa je, da je leta 1963 prišlo v nekaterih članicah SEV do upada hitrosti industrijskega naraščanja. Pri tem je značilno, da so visoko mero rasti obdržale manj razvite članice SEV, medtem ko so industrije v visoko razvitih državah zaostale. To je bil eden glavnih vzrokov, ki so razvneli intenzivno razpravo in prinesli vrsto ukrepov v smeri znatnejše specializacije in kooperacije. Leta 1963 je bila sprožena zamisel, da bi ustanovili naddržavni planski organ SEV, ki naj bi planiral skupne akcije za delitev dela in mednarodno sodelovanje. V šestnajstih letih od ustanovitve SEV je sodelovanje rodilo že vrsto lepih dosežkov. Naftovod *Prijateljstvo«, ki je dolg več kot 5000 kilometrov, povezuje Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Poljsko, Vzhodno Nemčijo in Madžarsko, zdaj pa gradijo odcep tudi proti Romuniji. Zgrajen je bil skupni elektroenergetski sistem »Mir», ki povezuje zahodno Ukrajino, Češkoslovaško, Poljsko, Vzhodno Nemčijo in Madžarsko, medtem ko ga zdaj razširjajo še na Romunijo in Bolgarijo. V letih 1962 in 1963 so članice SEV izmenjale med seboj že približno 3 do 4 milijarde kilovatnih ur energije. SEV je organiziral skupni park tovornih vagonov, ki šteje danes okoli 100.000 enot. Poleg tega je prišlo do vrste posameznih dvostranskih ali večstranskih akcij. Kot enega najvažnejših dosežkov pa moramo smatrati Mednarodno banko za razvoj, ki so jo ustanovili leta 1963. Ta banka je omogočila, da so članice SEV prešle s sistema dvostranskih plačil na multilateralni kliring, ki sloni na transferabil-nem rublju, vezanem s trdnim tečajem na sovjetski rubelj, kateri ima zlato podlago. Trenutno se Svet za vzajemno gospodarsko pomoč ukvarja predvsem s koordinacijo gospodarskih planov svojih članic za obdobje 1966—70. Ta problem je v bistvu eden najvažnejših, ker raven gospodarske razvitosti v posameznih državah-članicah ni enaka ter so strukturne spremembe v gospodarskih sistemih posameznih članic doslej dosegle zelo različne stopnje. Razlikujejo se že same oblike in pota, ki se jih države SEV poslužujejo pri prehodu od administrativnega k plansko-tržnemu gospodarstvu. Eden izmed razlogov, zaradi katerih priporočila SEV v preteklosti marsikdaj niso učinkovala, je bilo to, da so jih izdelali šele potem, ko so posamezne države že sprejele svoje perspektivne plane, ko so bile proizvodne zveze med njimi že vnaprej določene in jih je bilo težko spreminjati. Zdaj se priprava priporočil za specializacijo proizvodnje časovno ujema s proučevanjem in koordinacijo nacionalnih planov za obdobje 1966—70, kar je pomemben pogoj za boljšo povezavo teh dveh prizadevanj. Kljub zastojem in težavam je koordinacija in specializacija že doslej precej napredovala. Čuti se močan pritisk na to, naj bi sodelovanje in specializacija povečali proizvodnjo in dvignili kvaliteto na najvišjo znanstveno- bo gotovo privabila turiste v kraje. Za to ne govori le že se-^ja slikovitost pokrajine, marveč komunikacije, ki tod okoli obijajo: železnica, ceste in mostovi, ,l se jih poleti poslužuje tisoče tu-r>stoy, kateri pridejo v deželo in ki Pijejo proti jugu. Razvoj turizma Pa utegnejo pospešiti tudi elektrarne , ed Humperkom in Aninim mostom, aRi njihova jezera bodo vsaj na eno ran odprta in z dolžino 4,3 do 6,5 1 ometra nikakor ne mala. Končno fa bo do vsake elektrane tudi spe-Jana cesta, kakor je bila speljana v azazah in na Bistrici v Rožu. Gotovo, ta jezera za kopanje na ELEKTRARNA HUMPERK — tudi pod Humperkom bo z zajezitvijo Drave nastalo jezero ga urejanja naših krajev in njihovih območij. Ta zvezek namreč vsebuje izvedeniško analizo, mnenje in načrte za gospodarsko urejanje in rabo območja Velikovškega jezera. Strokovnjaki menijo, da pridejo za gospodarsko ureditev jezera in obale v poštev predvsem veslaški, jadralni in ribiški šport. S tem povezano naj bi na določenih mestih in sicer pri Goreči vasi, pri Tinjskem cestnem mostu na levi strani, pod Črnim gradom in v Velikovškem zalivu nastale čolnarne in campingi, drugje in sicer pod Kamenom, vzdolž Lasinj-skega zaliva in v bližini Črnega grada pa kopališča s stoječo vodo. Z drugimi možnostmi turistične rabe Drave tudi v Rožu ne moremo računati, najmanj pa s športom z motornimi čolni. Stvar podjetnih možganov in rok v obrobnih krajih jezer, ki bodo nastala po Rožu navzdol, pa bo, kako /jih bodo znala koristiti v turistično pridobitne svrhe. ELEKTRARNAM MORA SLEDITI INDUSTRIJA Kakor smo uvodoma videli, bo Drava v doglednem času lahko dala letno nad 2 milijardi kWh električne energije in sicer po razmeroma nizkih cenah. To pa bi moral biti vzrok dovolj, da bi se na gradnji elektrarn kot soinvestitor udeležila tudi industrija, ki v svoji proizvodnji potrebuje velike količine električnega toka. Ta soudeležba pri investicijah za gradnjo elektrarn na Dravi bi morala industrijo nadalje spraviti na misel ustanavljanja podružnic svojih podjetij prav na tem /področju, ki ne bo /le dobavljalo po ugodnih cenah električno energijo, marveč ima tudi še zelo bogat rezervar delovne sile, ker je v industrijskem razvoju zaostalo. Do tega spoznanja bi se morala zlasti priboriti podržavljena industrija, ki zajema industrijo osnovnih surovin kot največjega /potrošnika električne energije. Če na splošno ugotavljamo, da je treba v bodoče na Koroškem ustvariti letno najmanj 3000 novih delovnih mest, potem je to za pristojne kroge signal, da bi tudi v tej smeri razmišljali in privabili v naše kraje interesente za udeležbo pri financiranju nadaljnje gradnje elektrarn in za ustanovitev podružnic svojih podjetij, ki jih imajo v načrtu ali perspektivi. To je potrebno in razumljivo tudi v smeri prizadevanj, da bi se ozemlje južne Koroške izkopalo iz gospodarske zaostalosti in da bi prebivalstvo prišlo na domačih tleh do boljšega in lažjega kruha, kot ga je deležno sedaj. To je pa tudi potrebno, če hočemo, da bo naravno bogastvo Roža in Podjune — kar je Drava — res v mogoči meri spremenilo podobo naših krajev in da bo koristilo prebivalstvu, ki tod živi. Blaž Singer Kulturno sodelovanje na meji Danes pogosto slišimo, da kultura ne pozna meja. Če pomislimo na uradno kulturno izmenjavo med Koroško in Slovenijo, ki prav letos slavi že svoj 15-letni jubilej, potem vidimo, da je meja res postala most med sosednima narodoma in deželama. Pa tudi koroški Slovenci kot manjšina bistveno prispevamo k tej izmenjavi, še več: bili smo sploh prvi, ki smo položili temelje temu sodelovanju. Dragocen prispevek h kulturnemu sodelovanju na meji pa so tudi stiki, ki jih vzdržujejo naša prosvetna društva s sorodnimi organizacijami v Sloveniji. Da omenimo le Železno Kaplo in Jezersko, Bilčovs in Hrušico, RadiŠe in Kropo ter Hodiše in Duplje. To meddruštveno sodelovanje je že tradicionalno in uspešno prispeva k dobrososedskim odnosom od človeka do človeka tu in onstran meje. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na odkritje spominske plošče V SPOMIN ŽRTVAM PERŠMANOVE DRUŽINE ki bo v nedeljo, dne 25. aprila 1965 s pričetkom ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo. Vabljeni so vsi člani Zveze koroških partizanov ter protifašisti slovenske in avstrijske narodnosti. Naj bo to srečanje manifestacija za mir in prijateljstvo med narodi, obenem pa demonstracija proti novoporajajočemu se nacizmu. VABILO Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu gostuje na Velikonočni ponedeljek 19. aprila ob pol tretji uri popoldne v dvorani gostilne Marica v Logi vasi z Nušičevo igro Navaden človek Vse prijatelje slovenske prosvete vabi na to priljubljeno igro odbor Občni zbor SPD v Logi vasi V začetku aprila je imelo Slovensko prosvetno društvo .Svoboda" v Logi vasi svoj občni zbor, na katerem je predsednik posebno prisrčno pozdravil dva člana, ki delujeta v društvu že 60 let: to sta Rudolf Groblacher s Trebinje in Matevž Rainer. Iz poročila, ki ga je poda! marljivi tajnik društva Stanko Černič, smo slišali, da trenutno deluje v okviru društva le moški pevski zbor, katerega vodi požrtvovalni pevovodja Hanzi Aichholzer. Zboru in njegovemu pevovodji velja vse priznanje z željo, da bi tudi v bodoče z uspehom nadaljevala staro tradicijo gojitve slovenske pesmi, s svojo požrtvovalnostjo pa polagoma pritegnila tudi še druge prosvetaše, da bi kmalu tudi v našem društvu spet zaživela vsestranska dejavnost. Na občnem zboru smo se spomnili vseh nekdanjih sodelavcev, ki so medtem umrli, njihova nekdanja aktivnost pa nam je še danes lahko svetel zgled nesebičnega prizadevanja za ohranitev slovenske besede in slovenske kulture na Koroškem. Pri volitvah je bil znova potrjen stari odbor, kateremu želimo obilo uspeha pri njegovem trudu za poživitev prosvetne dejavnosti na vsem področju naše občine — od Vrbskega jezera do Drave. Lani sta tako sodelovanje sklenila tudi SPD .Edinost" v Skofičah in DPD .Tone Čufar" na Jesenicah. V tem okviru je škofiško društvo minulo soboto že drugič gostovalo na Jesenicah. Na koncertu so nastopili pevski zbori iz Škofič, Hodiš in Loge vasi ter inštrumentalni trio Mira Miškulnika s pevci Reziko Portsch, Lenijo Aichholzer in Mihom Nočni-kom. Goste je pozdravil predsednik DPD .Tone Čufar" Jože Varl, ki je izrazil željo, da bi to sodelovanje postalo trajno in da bi prišlo do tako prisrčnih stikov, kot jih imajo Jesenice s kulturnimi društvi v Italiji. Za dobrodošlico se je v imenu gostov zahvalil predsednik SPD .Edinost" Herman Jager. Na prireditvi je spregovoril tudi predsednik Slo- venske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter in poudaril, kako važna in plodonosna je taka izmenjava. .Naša društva so bila prva, ki so pokazala, da je kulturno sodelovanje možno tudi tam, kjer nas ločijo politične meje. Kajti kultura ne pozna meja. Danes gojimo kulturno izmenjavo tudi že v meddržavnem merilu in vidimo, kako lepe uspehe prinašajo taki stiki." SPD .Danica" v Šf. Primožu v Podjuni vabi na igro V Črna žena na velikonočni ponedeljek ob 1/23. in V28. uri pri Voglu v Šf. Primožu. Bilčovs Dne 7. aprila je na svojem novo postavljenem domu v Stranjah nenadoma preminul Anton Kurise-I o. Dosegel je lepo starost 82 let. Kot mlad fant se je šel učit kolar-skega poklica v Št. Janž v Rožu, kjer se je izuči! v res dobrega delavca svoje stroke. Po nekaj letih je dobil službo v Celovcu, kjer je slovel po svoji pridnosti in spretnosti. V tistem času se je marljivo udejstvoval tudi v slovenskih organizacijah, ki so takrat delovale v glavnem mestu dežele. Mnogi slovenski vajenci, nameščenci, delavci in pomočniki so se v tistih letih zbirali v društvu pomočnikov (Gesel-lenverein), kjer je bil pokojni Tone Kuriselo med vodilnimi člani. Ko so v letih pred prvo svetovno vojno v tedanjem hotelu Trabesinger redno uprizarjali lepe slovenske igre — Miklova Zala, V tem znamenju boš zmagal in druge — je bil pokojni vedno nosilec glavnih vlog. Konec leta 1911 se je vrnil na svoj dom. Takoj smo občutili, da je prišla v naše vrste agilna osebnost. Po njegovem prizadevanju se je že januarja 1912 ustanovilo pri nas Slovensko prosvetno društvo .Bilka"; Tone Kuriselo je postal njegov prvi predsednik. To društvo je bilo postavljeno na tako trdne temelje, da ga tudi najhujši viharji, ki so tekom desetletij divjali preko naših krajev, niso mogli uničiti; to društvo tudi še danes obstoja in agilno deluje. Skozi več volilnih dob je rajni Tone zastopal slovenske volivce v občinskem odboru takratne občine Zgornja Vesca, ki je sedaj zdru- žena z Bilčovsom. Povsod je bil neustrašen zagovornik interesov in potreb našega domačega slovenskega ljudstva. Naj mu bo za vse njegovo požrtvovalno in nesebično delo izrečena prisrčna zahvala. Slovensko prosvetno društvo .Bilka" se je svojemu prvemu predsedniku zahvalilo tudi z lepim vencem, društveni pevski zbor pa se je od njega poslovil z žaiostinkami. Lepo je bilo število žalnih gostov, ki so ga spremljali na zadnji poti na bil-čovsko pokopališče, kjer smo ga položili k trajnemu počitku. Njega in vse njegovo delo v korist našega ljudstva bomo ohranili v lepem spominu, žalujoči ženi in vsem sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. VABILO Ob priložnosti izleta na Koroško priredi pevski zbor iz Dupelj pri Kranju v nedeljo, dne 25. aprila 1965 ob 15. uri popoldne pevski koncert v Hodišah, gostilna .pri Rav-šu ob jezeru". Po koncertu bo prosta zabava s plesom; igrala bo priljubljena godba iz Kranja. Vse ljubitelje lepe pesmi od blizu in daleč vabi SPD .Zvezda" v Hodišah Uspela prireditev v Pliberku SPD .Edinost" v Pliberku je imelo minulo nedeljo kulturno svečanost — Meškovo proslavo. Življenjska pot in delo pred dobrim letom umrlega pisatelja je bilo tesno povezano s težnjami, trpljenjem in hrepenenjem koroških Slovencev, saj je študiral bogoslovje v Celovcu ter služboval na nekaterih župnijah na Koroškem. Veliko motivov, mnogo živih likov za svoja bogata literarna dela je jemal prav iz spoznanja ljudske biti na naši zemlji — bil je kot Prežihov Voranc tudi naš koroški pisatelj. Kljub svetovno-nazorni razliki sta bila s Prežihovim Vorancem dobra prijatelja, kakor je v svojem govoru o Mešku povedal tudi prof. Janko Messner. Govornik je v svojem temeljitem predavanju pokazal lik, značaj ter vso lirično globino pisatelja Meška, njegov odnos do soljudi ter naroda, prav posebej pa do koroških Slovencev. Številni udeleženci, med temi razveseljivo veliko mladine, so govor nagradili z odkritim navdušenjem. Vžgal je nastop mladih pevcev in igralcev, ki jih je iz-vežbala naša domačinka-pesnica Milka Hartmanova. Petje, deklamacije in prizor .Oh, ti otroci" so bili podani odlično. Marljivi društveni pevski zbor je na visoki ravni obrobil uspeli kulturni praznik. Meškovo podobo je z občudovanja vredno sposobnostjo naslikal umefnik-samorastnik Valentin Mišic iz Čergovič. Strašno je bilo trpljenje, neizmerne so bile žrtve, in vse to samo zaradi tega, ker smo ostali zvesti narodu, ker nismo zatajili materine govorice. ^ ... selili so nas, preganjali z domače zemlje ter oropane premoženja in človeškega dostojanstva kot zločince odgnali v tujino ... £ ... streljali so nas, nečloveško mučili in morili naše otroke, brate in sestre ter starše, cele družine... ... zapirali so nas, vtaknili v zapore in koncentracijska taborišča ter pošiljali v plinske peči... ... požigali so naše domove, izropali naše kulturne in gospodarske ustanove ter prepovedali naš jezik ... Tudi trpljenje nas ni uklonilo, tudi žrtve nam niso vzele poguma. Verovali smo v zmago pravice, zaupali v sile našega ljudstva. 0 ... uprli smo se nasilju in si v junaškem boju priborili pravico do lepšega življenja ... V Postaje križevega pota slovenskega ljudstva na Koroškem Starost je morda eden najbolj značilnih pojavov našega časa, pojav, ki bo postopno zavzemal čedalje širši obseg. Po mnenju nekaterih sociologov posveča sodobna družba premalo pozornosti tej težnji, čeprav jo je opaziti na vsakem koraku. To stališče je nakazano in obdelano tudi v sestavku pariškega profesorja Alfreda Sauvyja, objavljenem v mednarodni reviji za družbena vprašanja (»International Social Science Journal«), Ob upoštevanju sedanjega silno naglega naraščanja svetovnega prebivalstva, ki ga nekateri označu-> °čka in mama sta bila v službi (N Pa na sestanku. Oh ti sestanki! ama sta bila, sama s svojo Ijubez-3^N_‘n nihče ju ni motil. Rada se je Pominjala njegovih ljubkovanj, sko-aJ otroških poljubov. Poljubljal io _e njen vihravi deček. Dnevi so mi-' evali in z njimi sreča. Potem je postal do nje manj po-k°ren; pred šolo je ni prišel več ča-at. Tega mu ni očitala. Zamujal je stanke in vedno je bil raztresen in _ mislimi daleč od nje. Takoj je Pazila pri njem spremembo, toda p01:1 si tega ni hotela priznati. Ne, vičT k?c so drugi; iskala je opra-je 1 a zanj- Kadar mu je očitala, da ' ne ljubi, se je opravičeval, da ima ..ttpgo ;dela in da se mora priprav-Jatl aa izpite. Ni več dvomila, da jo vara. Sča-kj113 vsi bo morala priznati, čeprav ur. c. o. Imela je še vedno nekaj ,Panja. Nekoč ga je zagledala z §?• Bilo ii je kot bi jo udaril s .pivom po glavi, kolena so ji klec-i a> v prsih jo je dušilo. Ni hotela QtexULfa, Iz tople, od rodovitne in blagodarne ljubezni spočite jesenske zemlje, iz mirno vzdramljene, otroškega pričakovanja polne noči je vzklilo preslavno jutro. Megle, ki so še leno dremale, so se vzdignile počasi znad rosne ravni, so se nato pognale oblakoma proti nebu ter tam utonile v mladi luči. Tiho je vztrepetalo v čistem zraku, zaiskrilo se je na pokošenih senožetih, v zlatem vejevju bukev, jelš in topolov. Tako je nedeljsko sonce oznanilo svoje kraljevanje. Oznanilo ga je brez glasu. Od nikoder ni bilo ne pesmi, ne vriskanja, ne prazniške besede. Iz doline, hribov in gričev so se pozdravljale in si odzdravljale bele cerkve; ali molčale so. Le z očmi, svetlimi, žalostnimi so se spogledovale; in zeblo jih je, čeprav so bile od gorkega sonca obžarjene. Po široki beli cesti, po stezah preko travnikov, po strmih klancih se vijo procesije vernih kristjanov. Veliko jih je, ker v potrtem svojem srcu so željni molitve in tolažbe. Ali za čudo: počasi gredo, tiho in nemo; ne besede ni, komaj da je plaho šepetanje. Glave klonejo globoko, trudno klonejo ži-voti; še tisti so starci, ki imajo mladostna lica. Gredo, gredo in si šepečejo na skrivaj: »Ti, kaj praviš, zakaj je umolknila Marija na Hribu, kaj je ni več?« In oni drugi se s prezeblimi ustmi nagne k sosedu in mu reče skoraj brez besed: »Mislim, da je Marija umrla, ker glasu ni od nje, ki nas je vselej tako lepo pozdravila!« Nobene besede več, tudi plaho šepetanje je utihnilo. Gruda molči, ta naša gruda, ki je prepevala kakor nobena nikje ni nikoli! Sladka, bratje, je bila njena beseda, saj ste jo slišali! Vse je bilo v nji, kar je v nas dobrega in lepega, vse, česar se v dnu srca sramujemo in veselimo; bila je tista brezmejna, čista, materinska ljubezen, ki je pravo znamenje slovenske duše in slovenske zemlje. Ob lepem nedeljskem jutru, kadar so od holmov in hribov zapeli zvonovi, nam je bil korak lahek in prožen, lica so bila sveža, oči so gledale jasno in veselo, na ustnicah je bil smeh- ljaj. In vsakemu je bilo takrat srce očiščeno, od jutranje rose oprano, kakor da smo prihajali od spovedi in obhajila. Ob tej blagoslovljeni uri ni bilo nič zlega, nič temnega v nas; bili smo verni otroci te zemlje, svoje matere, vredni njene lepote; z njo smo prepevali in vriskali, z njo žalovali, govorili smo z njo zvesto in odkritosrčno, kakor govori otrok z materjo. Praznik, poln pesmi in veselja, je bil na nebu, na planinah, na polju in senožeti, na belih cestah, kolovozih in klancih; in bil je najlepši v naših srcih. Milost božja, kaj sc je primerilo v teh silnih časih! Gruda molči, ta naša gruda, ki je nekoč tako veselo in glasno prepevala z nami! Ne gane se; nobena prošnja, noben klic je ne vzdrami. Tudi nebesa molče; v vsej svetlobi svoji so ledena in neprijazna. Gozd ne šumi več, tiho je polje, škrjanci so obnemeli. Ta vesoljna tišina je vsa prežeta z brezmočno žalostjo; življenje ne sope več, vse je okamenelo, mrtvo. Oj, saj ni nedelja; veliki petek je, dan trpljenja, kesanja in bridkosti. Nemi kleče kristjani v tihi, temni cerkvi, trkajo se na prsi, čela jim klonejo do mokrih tal. In blede ustnice šepečejo trepetaje tiste velike, čeznaturne ljubezni polne besede: »Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Pritajena, Šepetajoča je ta molitev, ali vendar je glasna, kajti ne zvona ni, ne orgel, niti ne ministrantovega zvončka. Zato ne, ker je veliki petek za vernike od vzhoda do zahoda. V drugič je bil križan Kristus; obsojeni od farizejev, bičani in križani so bili z njim kristjani, njegovi otroci. Ko se je zgodilo to strašno poveličanje na Gol-gati, se je nebo stemnilo, se je zemlja stresla v pre-silni grozi. In v to grozo, v to noč je vriskaje planilo novo, svetlejše sonce; zagrinjalo stare zaveze se je pretrgalo od vrha do tal in evangelij je nastopil svojo pot, da nese odrešenje od naroda do naroda. Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje. Ivan Cankar Majhne ljudske resnice polje." Šla sta, in ko sta prišla na Kosmov dom, je rekel menih kmetu: »Vzemi posodo in greva najprej na njive." Kmet je vzel zaželen pisker pa sta šla na njivo. Ko sta bila na njivi, je dejal menih: »Zdaj morava najprej pokaditi. Kadilo smeva pa le iz žaganja, trsk in smeti, ki se jih meče na gnoj, žgati." Začela sta iskati po njivah suhe gnojne ostanke iz prejšnjih let, ali čeravno sta iskala z očmi in rokami, nobenega koščka lesa nista našla. Ves uspeh je bil zastonj. »Kaj pa zdaj?” je vprašal žalostno kmet. »Nehati morava," je menil menih. »Kaditi se mora z gnojnimi ostanki od prejšnjega leta. Druga kadila ne veljajo. Če hočete, da bi prišel kadit in blagoslovit, vozite pridno gnoj na njivo, in kadar boste zapazili sledove od prejšnje gnojitve, me pokličite, da pridem." Menih se je poslovil, Kosmovi so se pa ravnali po njegovem ukazu. Pridno so sekali steljo, nastiljali živini in potem gnojili. Vsako leto so pa pazili, ali se že poznajo v zemlji sledovi starega gnoja. Prvo leto ni bilo nič, tudi z žetvijo ne, a glej, tretje leto se je valjal stari gnoj po vrhu, a tudi žita so dobili, da ga je bilo dosti za Kosmovo družino Kmet se je napotil k menihu, da mu sporoči. »Starega gnoja je dosti za kajenje," je pravil, »a tudi žita za jed • Stokrat bolje je, da prižgemo eno samo svečo, kot da se pritožujemo zaradi teme. (Kitajska) • Modrost ni zdravilo, ki bi ga lahko zaužili. (Konga) * Kdor bi se rad kopal, mora odložiti Obleko. (Romunija) * Starejša kot knjiga je glava. (Jugoslavija) O Lepota volov. bolj vleče kakor deset (Anglija) O Nevarna je tista žena, ne ljubimo. • Samo norec sl bavi mačko. za vsako miš na- ISpanlJa) Hotela je po- ^*lr L- * k ° mimo njega, op a51> da je ni iprizadel. Ni je hotel N; m> le bežno se je ozrl na njo. mrzli pogled ji je segel do je h’l sP°znala je grenko resnico, ki dar * 4 Z? ni° 'tako neverjetna, a ven-tau re,sn‘^na- Ljubila ga je in rmu vse . Pa*a, a on tega njenega zaupanja je J*azd 'n ji ljubezni ni vračal. To ^onec°Zna^a e'e se£lai’ k° ie • Čas ima močne zobe. iHorvoika) • Lepota sama ne pripravi vode v loncu, da bi zavrela. (i»ka| • Nihče ne ugrizne v lastno roko. (Litva) • Navdušenje so slabi naočniki. (Škotska) O Kdor se enim priklanja, kaže drugim hrbet. (Turei)a) O čim manj izobražen je človek, tem slabše ravna s svojimi podrejenimi. (Madlorska) O Žena prinaša možu srečo ali nesrečo. (Anglija) O Četudi bi bile žene iz stekla, bi ostale neprozorne. (Rusija) O Tudi najboljša žena ima v sebi vsaj eno vragovo rebro. (Romuni)aj O Žena zapeljuje k dobremu ali slabemu, toda zapeljuje zmerom. (Iirael) Samo en cvet je več (Islond) O Jeza nima oči. (Indija) Prvi nasvet žene je dober. O Neskromna žena je kot juha brez SOli. (Afrika) O Dve stvari zadržuje žena zase: svoja leta in tisto, česar ne ve. (Bolgarija) • Lepota moškega je v njegovem razumu, razum žene v njeni lepoti. (Mavratanijal • Ne verjemi smehljajoči se ženi pa tudi ne jokajočemu moškemu. (Ukrajina) • Žene so bolj zvite kakor kralji. |Nlgori|a) • Žena se zanaša na jok, tat na laži. (Jugoslavija) • Lepe žene prinašajo nesrečo. (Kitajska) • Kjer so žene, tam je zmeda. (Hkndustan) • Žene vidijo s srcem dalje kakor Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel odlomi, moja draga! Ne bom ga za klobuk pripeL ne bom ga v gumbnico si del, odlomi ga, odlomi, draga! Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet trpi v pomladi tej... In glej, ta drobni češnjev cvet bo v njih izbrisal malodušja sled in spet razžaril tožni jim pogled. Samo en bel, en češnjev cvet odlomi, moja draga, saj veš, kako vsak tak pozdrav človeku za rešetkami pomaga. KAJUH in za seme je dosti, menim, da ni treba hoditi kadit." .Vidiš," je rekel menih. »Ko bi bil ti prej tako ravnal in stregel polju kakor zdaj, bi ti ne bilo treba hoditi k meni po blagoslov. Blagoslov za njive in travnike je gnoj, in kjer gnoja ni, blagoslova ni. Bog pa ti zavoljo tega ne bo dal svojih čud z nebes, če boš ti lenaril in pričakoval blagoslova le od zgoraj, sam pa se valjal po (Hlnduslanl možje Z daljnogledi. (Portugalsko) Senci.” Spet smo sredi podraževanja V paritetni komisiji oziroma njenem pododboru za cene je bilo v zadnjih dneh spet precej živahno. Na dnevnem redu je bila cela vrsta zahtev po zvišanju cen; nekaj teh zahtev so zavrnili, drugim so ugodili. Tako smo se znova znašli sredi podraževanja, katerega polni obseg bo postal znan šele v praktičnem izvajanju. Med potrebščinami, ki so se odnosno se bodo podražile, naj omenimo razne vrste mila, kjer znaša podražitev od 7 do 14 odstotkov. Pri izdelkih iz sladkorja ter drobnem pecivu (keksi in podobno) so se cene dvignile za 5 odstotkov. Na dnevnem redu je tudi podražitev kruha in drugih vrst peciva; za ta vprašanja je pristojna posebna komisija za cene pri kmetijskem ministrstvu, ki je v sredo imela prva posvetovanja. Podjetniki so zahtevali, naj bi se kilogram kruha podražil za več kot šiling, izgleda pa, da bodo našli kompromisno rešitev in je treba računati s podražitvijo za kakih 30 grošev pri kilogramu kruha medtem ko se bodo žemlje podražile za 2 groša in druge vrste peciva za 5 grošev pri komadu. Val podražitve pa je zajel tudi celo vrsto gradbenega materiala, tako da bo gradbeno gospodarstvo v bodoče še bolj pritiskalo na splošni razvoj gospodarstva. O stabilizaciji cen, ki so jo v zadnjem času toliko naglašali, torej ne more biti govora. Toliko manj je potem razumljivo, da na pristojnih mestih vedno govorijo o .nevarnosti za šiling", kadar delojemalci upravičeno zahtevajo zvišanje plač in mezd. Atomske centrale pomenijo bodočnost Po vsem svetu naglo narašča potreba po električni energiji. Povsod nastajajo nove elektrarne, katerih zmogljivost se veča hkrati s tehničnim razvojem. Vendar pa »klasična« proizvodnja električne energije — v hidro- in termoelektrarnah — danes ne more več kriti vseh potreb, zato se strokovnjaki ibavijo z novimi načrti, da bi našli boljše in predvsem cenejše proizvodne vire. V zadnjih letih se na tem področju vedno ■bolj uveljavljajo atomske električne centrale. Zgradili so jih že v številnih državah in na izkušnjah dosedanjih nastajajo vedno spet nove, kajti »atomske centrale imajo bodočnost,« kakor ugotavljajo strokovnjaki. O vprašanjih jedrske energije so razpravljali tudi na konferenci Evratomske komisije, ki je te dni zasedala v Benetkah. Ugotovili so, da se bo delež atomske energije na pridobljeni električni energiji v razdobju med leti 1970 in 1980 dvignil za 25 do 30 odstotkov. Sprejeti načrti predvidevajo: do leta 1970 naj bi znašala inštalirana moč v atomskih centralah 4200 megavatov, kar bi predstavljalo 3 odstotke celotne proizvodnje električne energije; do leta 1980 naj bi se inštalirana moč atomskih central povzpela na 40.000 megavatov (to bi bilo 25 do 30 odstotkov celotne proizvodnje električne energije); leta 2000 pa naj bi zmogljivost atomskih central 'dosegla že 400.000 Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124. megavatov ali 50 odstotkov celotne proizvodnje električne energije. Gradnjo atomskih central narekuje zlasti dejstvo, da je v njih proizvedena energija znatno cenejša od tiste, ki jo proizvajajo v običajnih elektrarnah. Vendar pa to ne pomeni, da bodo atomske centrale delale običajnim elektrarnam resno konkurenco, vsaj v doglednem času še ne, kajti potreba po električni energiji še vedno hitreje narašča, kot je trenutno mogoče graditi nove elektrarne. S OD 8. DO 18. MAJA V NOVEM SADU: ■ 32. mednarodni kmetijski sejem V Novem Sadu bo od 8. do 18. maja 32. mednarodni kmetijski sejem, katerega se bodo poleg Jugoslavije udeležili razstavljavci iz 20 držav, med njimi tudi iz Avstrije. Na sejmu bodo razstavili predvsem poljedelske pridelke, semensko blago, živino, krmo, živila, embalažo, kmetijske stroje, kemikalije in drugo. Letošnji sejem bo dal poseben poudarek živinoreji. Domači živinorejci bodo postavili na ogled 380 glav goveda, 360 prašičev, 200 ovac in 100 konj. Med sejmom bo 9. razstava alkoholnih pijač in sadnih sokov, salon embalaže, ocenjevanje in nagrajevanje živine ter druge prireditve, kakor tudi strokovna predavanja in posvetovanja. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiii) Ta teden vam priporočamo: Knjige o boju in trpljenju v letih druge svetovne vojne | Miško Kranjec: MAJHNE SO TE STVARI, zbirka novel iz vojnih let, 484 str., ppl. 30 šil. | Ivan Ribič: GOZDOVI SO Ml POVEDALI, novele iz narodnoosvobodilne borbe, 208 str., pl. 20 šil. H Prežihov Voranc: NAŠI MEJNIKI, kratke štorije iz zadnje vojne, 160 str., ppl. 18 šil. H IN MINILA SO LETA, zbirka partizanskih novel, 200 str., br. 9 šil. m Ignazio Silone: FONTAMARA, roman iz italijanskega življenja pod fašizmom, 222 str., br. 12 šil. | Anton Ingolič: TVEGANA POT, mladinska povest iz zadnje vojne, 88 str., ilustr., br. 8 šil. | Ivan Hariš-Gromovnik: DIVERZANT, spomini partizanskega borca, 324 str., ppl. 63 šil. | Claudio Puglisi: ZADNJA URA, roman iz zadnjih dni druge svetovne vojne, 180 str., ppl. 40 šil. B Ivo Zorman: TRIJE BORJANOVI, zbirka partizanskih novel, 208 str., ppl. 22 šil. ^ Jean Laffitte: PREŽIVELI, roman iz nemških koncentracijskih taborišč, 300 str., ppl. 48 šil. R| Mimi Malenšek: DAJ Ml ROKO, POMLAD, roman iz narodnoosvobodilne borbe, 256 str., ppl. 36 šil. 0 Robert Merle: SMRT JE MOJ POKLIC, roman iz nemških koncentracijskih taborišč, 244 str., br. 16 šil. ^ lrwin Shaw: MLADI LEVI, veliki roman iz druge svetovne vojne, 916 str., ppl. 128 šil. £ Tone Seliškar: LJUDJE Z RDEČIM CVETOM, zbirka partizanskih črtic, 184 str., ppl. 52 šil. ( Elio Vitforini: LJUDJE IN NELJUDJE, roman o boju italijanskega ljudstva proti fašizmu, 192 str., pl. 20 šil. R| Milutin Vujovič: SREČANJA V VOJNI, dnevniški zapiski iz zadnje vojne, 200 str., ppl. 33 šil. | Norbert Fryd: KARTOTEKA ŽIVIH, roman iz nacističnega taborišča smrti, 400 str., pl. 55 šil. ■ SKOZI TRPLJENJE V LEPŠE ŽIVLJENJE, črtice iz druge svetovne vojne, 240 str., ilustr., br. 9 šil. »Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 1.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert Ponedeljek, 19. 4.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz narodne zaklodnice — 9.45 Igrajo tuje pihalne godbe — 10.15 Pisan orkestrolni ►ntermezzo — 11.00 Nimaš prednosti — 12.-15 Dobri znanci in Trio Vinka Horvota — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši pevci v italijanskih operah — 14.35 Voščila — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.15 Zvočni razgledi — 20.00 Izbrali smo za vas — 20.40 Tenorist Anton Dermota izvaja ciklus pesmi Franca Schuberta .Zimsko popotovanje". L RAD IO P R O G RAM si — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Nedelja, 18. 4.; 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Nekega pomladanskega dne ... — 11.00 Godba na pihala — 11.45 Ljudske viže — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — i17.00 Poročila — 17.05 Plesna glasba — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Šport — 19.45 Igra Rudi Platzer — 20.10 .Nevarna igra", glasbena veseloigra. Ponedeljek, 19. 4.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Za praznik — 9.05 Igralci so igralci — 10.40 Stara glasba na starih instrumentih — ,11.00 Veseli zvoki — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 114.30 Pozdrav nate — 117.05 Plesna glasba — 17.45 Nogomet iz Budimpešte — 18.15 Deset let dunajskega solističnega orkestra — 19.45 Pariška pomlad — 20.-10 Zabavna oddaja. Torek, 20. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov — 1-1.00 Ljudska glasba — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Ljudske pesmi — 16.00 Operni koncert — 17.00 Koncert v kavarni — 18.25 Ce mene vprašate — 20.15 In memoriam dr. Adolf Scharf — 21.15 »Ura spoznanja". Sreda, 21. 4.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.30 Orkestrski koncert — 11.00 Ljudska glasba — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Otroške pesmice — 16.00 Glasba za mladino — 17.00 Vojaška godba — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 20.15 ,Me-fistofeles", opera. četrtek, 22. 4.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Glasba Sergeja Prokofjeva — 11.00 Domače viže — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Ura pesmi — 16.00 Jazz — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.05 Kmečka oddaja — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Koroški hišni koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 23. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 11.00 Ljudske pesmi — 14.55 Posebej za vas — 15j15 Komorna glasba — 16.00 Operetni koncert — 17.00 Koncert v kavarni — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 20.15 Seine—Donava — 20.45 Dunajske viže — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.C0 šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer — 21.55 športni komentar. Nedelja, 18. 4.; 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.15 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.20 Zabavna glasba — 15.30 Lepa pesem — 16.30 Lahka hrana — ,19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 20.15 Dunajski simfoniki. Ponedeljek, 19. 4.: 7.05 Godba na pihala — 8.05 Stare viže — 10.00 Veselo petje, veselo igranje — 11.00 Velika simfonija —- 13.10 Za avtomobiliste — 14.20 Za desert malo ritma — 15.00 Afrika ali Amerika — 16.00 Otroška ura — 16.30 Vesele note — 17.30 Orkestrski koncert — 19.30 Melodije Franza von Suppeja — 20.30 Pripovedka o japonskemu kamnoseku — 21.00 Operne arije. Torek, 20. 4.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Komorna glasba — 10.00 Baletna glasba — M.00 Dobro razpoloženi — 13.30 Znani orkestri — 15.00 Na knjižni polici — 16.30 Zabavna oddaja — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 Lahko govorimo o tem. Sreda, 21. 4.; 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Dobro razpoloženi — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Pri nas doma — 15.00 šolska oddaja — 16.30 — Koncertna ura — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Popevke — 19.30 Halo! Teenagerjil — 20.15 Vseh devet — 21.55 šport. Četrtek, 22. 4.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Viva la mušica — 13.30 Zabavna glasba — 14.00 Znani orkestri — 15.30 Dobro razpoloženi — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevko — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Pozor! Snemanje. Petek, 23. 4.: 8.-10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Dobro razpoloženi — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — -19.30 »Dama kobold", slušna igra — 21.00 Mi in gore. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro — 11.00 Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 5.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik. Nedelja, 18. 4.; 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska i-gra — 8.45 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.40 Nedeljski koncert lahko in zabovne glasbe — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 V svetu opernih melodij — 15.05 šport — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Nedeljski sestonek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe. Torek, 20. 4.: 8.05 Ansambel Borisa Franka in ansambel Boruta Lesjaka — 8.20 Od melodije do melodije — 9.45 Plesni orkester RTV Ljubljana — 10.15 Glasbeni sejem — 12.15 Slovenske narodne pesmi pojo mali vokalni ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 15.30 V torek nasvidenje —■ 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Radijska igra — 21.0? Sereaadni večer. Sreda, 21. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Belokranjske narodne — 9.25 Domače pesmi in napevi — 10.15 Melodije za razvedrilo — 10.45 Človek in zdravje — 12.45 Na kmečki peči —- 12.30 Slavni pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Tako poje naša dežela — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 20.00 Japonska zborovska glasba — 20.20 Toka pojo in igrajo v Pragi. četrtek, 22. 4.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 9.45 Slovenske narodne — 10.15 Glasbeni sejem — 12.;15 Cer hrib in dol — 12.30 Kraljevi glasbeniki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Slovenski pevci v operah — 14.35 Voščila — 15.30 Igra vam kmečka godba — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas. Petek, 23. 4.: 8.05 Popularne orkestralne miniature domačih skladateljev — 8.35 Melodije za razvedrilo — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Pihalna godba — 10.15 Slovenski oktet poje pesmi jugoslovanskih narodov — 10.35 Novo na knjižni polici — 12.15 Domače pesmi in napevi — 12.30 Iz oper slovenskih skladateljev — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.25 Napotki za turiste — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 Revija zabavne glasbe — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.40 Svetovne operne hiše — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. TTCLCVIZUa Nedelja, 18. 4.: 1-1.10 Prenos iz Rima — 17.03 Pravljica — 18.05 Svet mladine — 18.25 Za družino — 18.55 Poročila — 19.30 šport — 20.10 Poročila — 20.20 »Koračnica Radetzkega", televizijska igra I. del — 22.00 Poročila. Ponedeljek, 19. 4.: 17.03 Za mladino — 18.25 Poročila — 19.00 Oknar — 20.00 »Koračnica Radetzkega", II. del — 22.35 Iz Ljubljane: Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Torek, 20. 4.; 19.00 Donavske pripovedke — 19.35 Zabeleženo za vas — 20.15 Adolf Scharf — 20.35 štirje proti štirim — 21.55 Maigret in brezglavi, kriminalna igra 22.50 Intervju s časom. Sreda, 21. 4.: 11.03 štirje proti Štirim — 17.03 Pavliha — 17.50 Za družino — 10.25 Kratka poročila — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki — 20*15 Tekma za »Zlato rožo" v Montreauxtf — 21.00 Pustolovska drama. Četrtek, 22. 4.: 12.00 Zvok iz človeške roke — 19.00 šport — 19.30 Čas v sliki — 20.15 čuda živalskega sveto — 21.00 Možje in sile; Adolf Hitler. Petek, 23. 4.: 18.50 Poročila — 19.00 Trg za konec tedna — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dunajski slavnostni tednr — 22.20 Jazz iz Amerike. RADIO TRST Slovenske e d d c j e Nedelja, 18. 4.: 8.30 Kmetijska oddaja — 10.30 Poslušali boste — 11.00 Cvetice v slovenski pesmi — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 14.30 Se* dem dni v svetu — 15.30 Ogrod, zgodba — 18.00 Velika noč v besedi, melodiji in poeziji — 19.30 Igra orkesf®r »Miramar' — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 19. 4.: 9.30 »Velikonočni ponedeljek v Lan-darski jami" — 11.15 »Čarobni studenec", pravljica 15.00 Igra orkesfer Vodopivec — 16.00 »Ubogo, moje p®' metno dete", veseloigra — 17.30 Plesna čajanka — 19.15 Plošče za vas — 21.00 Zlati petelin, opera. Torek, 20. 4.: 1 1.45 Florentinski motivi — 17.20 Italijanščina po radiu — 20.35 Kulturni odmevi — 22.00 Slovenske novele 20. stoletja — 22.55 Komorna glasba. Sredo, 20. 4.: 11.35 Radio za iole — 12.15 V Trstu pred sto leti — 13.30 Prijetna srečanja — 18.30 Iz programske glasbe — 19.25 Higiena in zdravje — 21.00 Simfonični koncert. Četrtek, 22. 4.; 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi —’ 12.15 Okno v svet — 17.35 Iz albuma lahke glasbe ’ 18.30 Glasbena oddaja za mladino — 19.15 »Prešernov® poezije" — 21.00 »Izbiranje žrtev", radijska drama. Petek, 23. 4.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.3® Slovenski solisti — 19.15 Italija in južni Slovani — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. BARVE ščitijo m olepšajo. Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eborndorf