hodniku v košaro, nesamo odrasli, marveč tudi otroci. V vsakem kupeju so zdravstveni in zahtevam pri- merni pljuvalniki a na steni poličica s steklenioo in kozarci; vodo v njej zamenjujejo posebni uslužbenoi na vsaki večji postaji Potniki sede mirno, pomenku- joč se polglasno, da niso v nadlego onim, ki prebi- rajo časopise, nakupljece od do prihodnje postaje brezplačno se vožečega raznašaloa. Ženske pa izvle- čejo iz koškov ročno delce ter marljivo vezejo, ple- tejo, kvačkajo in obšivajo potrgane nogovioe; brez dela ostajajo le tujke ali one, ki se prepeljujejo le za eno ali dve postaji. Z ozirom na ženske naj opomnim, da niso ni- kake krasotice s plemeuitimi potezami pa takorekoč izklesanega noska ali klasično zaokroženega podbrad- ka, vendar so take, da se skoro brez izjeme lahko vsaki zakliče „lepa ženska". Ravnega slokega stasa so, snežnobslega obraza in odličnih manir. Na splošno so zdravega krepkega života in srečala sem vsako uro stare ženice z dekliško svežo poltjo. Najbrže M. SKRINJARJEVA: Čuvam to dragocenost in se spominjam do- bre ženice, a pri tem se spominjam na njeno ljubezen do lepe narodne noše ki ji je bila sveta, kakor bi morala biti vsem nami Spominjam se tudi ko sem kot 10. letno de- kletce prišla v Trst obiskat teto. S svojo sestrično sva šli gledat procesijo sv. Rešnjega Telesa na Lesni trg, sedaj piazza Goldoni. Vsa vzhičena sem gledala lepe tržaške okoličanke v krasnih na- rodnih nošah. Vrstile so se mimo mene v lepem redu v pestrih slikah, v črno in lepo nabranih krilih z lepo vezanimi rokavci z snežnobelimi pe- čami. Pa možje in mladeniči ! Zamaknjena sem gledala, niti dihati si nisem upale Se le, ko je šla zadnja vrsta mimo mene in za njimi meščansko oblečeni ljudje sem se zdramila, obrnem se k se- strični in jo vprašam: Kedo in od kod so one lepa dekleta in žene in oni mladenči in moški v tako lepih oble- kah? Sestrična mi je pojasnila, da so iz okobce. Kaj so Italjanke? sem jo vprašala v svoji nevednosti. „Ne",mi odgovori sestrična. „To so sami Sl> venci in Slovenke." Vesela sem bila, tega odgovora in se v srcu radovala, da imajo tržaški Slovenci tako lepo obleko, lepšo kot mestna gospoda. In ODGOVORI NA VPRAŠANJA. Dijak v Jugoslaviji. Me jako veseli, da Vam in Vašim tovarišem tako ugaja spis „o Skandinaviji." To dokazilo me še bolj utrja v prepričanju, da če vsakemu vsa Jadranka ne dopade, prijajo in koristijo posamezni- kom vsaj posamični spisi. Zlasti me veseli, da koristim učeči se mladini, ki ji povojne težkoče in potne zahteve najbrže ne bodo dovoljevale zajti daleč preko domovjn. vplivata na njihovo gladko polt mrzla hrana in zdrž- Ijivost do kadenja in vsake alkoholne pijače. Glad- kega polnega lica so sioer tudi moški. Oboji spol je rumanosvetlih las in zlasti pri mladini so lasje meh- ki, kakor preja in kanarčkovo perje. Kar se tiče je- zika so si norveški, švedski in danski približno sli- čui, kakor so si naši slovanski medseboj; staro prist- no skandinavsko narečje pa govofe dandanes baje le na Islandiji. Potovanje po Skandinaviji je jako mikavno a ne le za onega, ki potuje le za zabavo, ampak ravnotako za prirodoslovca, kakor za vsakogar, ki se hoče se- znaniti z deželo v njeni-h go3podarstvenih in social- nih prikaznih. Zategadelj svetujem vsakomur, ki mu dopuste življenske in stanovske razmere da — kakor hitro se je sezuauil z najlepšim iu najimenitnejšim kar poseduje naša domovina napravi izprehod po Skan naviji. Ž^al mu za tak izlet ne bo nikoli! Koneo. sedaj naj vse to gine in izgine? Nikakor ne 1 To moramo preprečiti! Da pa preprečimo ni druge poti nego: Da polagoma začne mladina staviti nase kos za kosom lepe narodne noše. Tržaške oko- čanke naj dajo lep izgled, sledili jim bodo po odda- ljeni krajini. Iz okolice se bode narodna noša udo- mačila na deželi po trgih in vaseh. Začni Trst in sledili mu bodo kreji: Sežana, Postojna, Idrija I Kanalski, Tolminski, Kobaridski, Bovški, Vipavski, Goriški okraji ! Narodna noša se bode vselila v vsako najmanjšo vasico in vsako še tako borno kočo. Vezala bode med seboj vse, kar nas je v našej nesrečni domovini z lepimi Ko- rošicami in Beneškimi Slovenci. Edino z narodno nošo preprečimo potujčevanje. Ona bode nekaka sveta vez med nami vsemi. „Lov na slovenske duše" ne bode imel take moči. Narodna noša, bode tudi ščit narodnosti, ker vsak tujec bode vedel, da dokler dekle nosi narod- no nošo, nosi pečat svojega jezika in svoje narod- nosti in svojega ponosa. Da se ohranimo in ubranimo potujčevanju je naj- boljši in najkrepkejši jez: Slovenska narodna noša po vsej krajini, kjer bivajo Slovenci! Oživimo torej našo narodno nošo! (Konec). Zato imam na vsporedu še druge potopisue članke, n. pr: Preko Donave od njenega izvira do njenega iliva v Črno morje. Preko vseli slov. dežel do Carigrada in priko Egejskegti, Jonskega, Iadranskega morja, oziroma skozi Dalmacijo r Trst. In še mnogo drugih. Gospa V... Ono društvo ni bilo od ital. konus, ne razpuščeno, ne odbito..Torej čisto navadna izmišljo- tina, glede katero ni nihče .slutil, da so ji lahko pride na NARODNA NOŠA. DROBTINE DROBTINE