Bpediztoae ta abbonamento postale — Pottntaa plačana v gotovini Leto XXV. Ljubljana, 4. februarja 1943'XXI Posamecna iterOka tcni 60 Stev. g DOnOTINA in KMETSKI LIST Upravnifttvo 10 ureamStvo »LHJMUVLNU;« ujuoijuua, • « • a m Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno S.— L, polletno Pu cclni jeva ulica 9t 5. a nad., telefoni 31-22 do 31-26 ftZllSlVcl VS3K (60611 t2 ~ L- celoletno 24— L. - Posamezna Številka Račun Postne hranilnice podruž « Lluhllanl « 10 711 60 cent Se o slovenskem lanu In pridelovanju prediva Lan ru jemo takole: z obema rokama tri do Štirikrat potegnemo tako, da dobimo polno pest, oddrsamo od korenine zemljo, ln pokiadamo na tla. Plevela pri tem ne smemo ruvatl. Poruvanl lan naj ostane Se tri do Štiri dni na polju, da glavice postanejo rjave in da se lan osuši. Zdaj je treba lanišče sortirati po dolgosti, debelosti in dozoreiosti ter povezati v majhne snopiče, ki se postavijo drug poleg drugega (kakor streha) v vrste, en do dva metra dolge V enem tednu je tudi seme popolnoma dozorelo. Kdor ima na razpolago kozolec, dene lan vanj. kajti škodljivo je puščati ga predolgo na solncu, saj zgubi pri tem vse oljnate snovi. Dozorele semenske glavice naj se ne odstranijo od stebla s tolčenjem, ampak naj se lanišče zapelje povezano spet na polje zaradi g o d e-n j a, katerega razlikujemo več vrst. Pri nas je običajno godenje na polju, rosenje, tudi ono v vodi je več ali manj poznano. Godenje ima namen uničiti rastlinski klej (lim), ki vlakno na steblu drži. Pri godenju na polju moramo delati z vso previdnostjo in natančnostjo, kajti neizmerne množine lepega pridelka se vsako leto pokvarijo z nepravilnim godenjem. že takoj pri razprostlranju naj se pazi, da lanišče ne pride v dot i ko z golo zemljo. Lanišče naj se razprostre, ako le mogoče, na strnišče ali pa na pokošene travnike in to tako na redko, da se skozi lanišče vidi trava, kajti le tako je mogoče, da je ves lan enakomerno goden in da v primeru večdnevnega dežja ne začne gniti. Lanišče naj se med godenjem vsaj enkrat, ob dežju pa večkrat obrne, ker bo sicer gornja plast prej godena kakor spodnja, kar spet kvarno vpliva na kakovost prediva. Obrača naj se vedno v dnevih ko ni prehudega vetra, ker sicer spraviš vse lanišče iz reda. G<5dl naj se 4 tedne, vendar pa je mogoče, da je lani-Sče že v treh, pri slabem vremenu pa Sele v 6 tednih godeno. Preden lan spravimo, ga večkrat preizkusimo. Kakor hitro gre vlakno vsaj tri četrtine dolgosti od stebla, naj se vzdigne, ker je bolje, da je manj godeno kakor pa pregodeno. Pri vzdigovanju naj se, kakor že pri razprostiranju omenjeno, pazi, da ostane lanišče lepo v redu, ker se lz zmešanega lanišča ne da treti lepo . predi vo. Godenje v vodi je boljše in krajše; godi se tako, da se manjši na rahlo zvezani snopiči lani-Sča položijo v mehko vodo, največkrat mlako, pravilno pa v zato napravljene jame iz katerih se potem lahko umazana voda Izpusti ln sveža dopelje, in sicer tako, da Jih voda popolnoma pokriva (obtežijo se z deskami, na katere se naloži potrebno kamenje), vendar toliko da ni na tleh. V Belgiji namečejo v tako mlako jelševe vejice, da Ima potem predivo modro-sivkasto barvo, katera mu ceno zviša. V mnogih krajih godijo na oba načina in sicer najprvo v vodi, potem še na polju in s tem dosežejo, da je predivo enake barve, zelo trdno ter prožno mehko. Godenje v vodi (od temperature je odvisno, koliko časa trpi) je v največ 14 dneh gotovo. Preizkuša naj se kakor pri rosenju, da ne bo pregoden! Ko se lanišče vzame iz vode, naj se postavi na polje v kopice, v sredi votle, da se osuši. Torej prihranek na času ln delavcih, ko ni dolgotrajnega razprostiranja ln obračanja kakor pa pri rosenju in več vredno blago. Velike inozemske tovarne pokupijo cele množine negodenega lanišča in ga potem v do 25° C gorkl vodi ali pa s paro pa tudi z raznimi kemikalijami godijo. V severnih krajih (v Rusiji) pa godijo tudi tako, da ga razprostrejo po snegu. Priporočljivo je: kjer imate malo lanišča, ga rosite, kjer je pa večja množina skupaj, ga godite mešano, to je: v vodi in na polju. Veliko greha se napravi pri sušenju v peči; našim tericam lanišče ni nikoli dosti suho, pa nakladajo panje ln tako pokvarijo lanišče, ga opalijo, pa tudi marsikatera lepa domačija je že pogorela, ker se je lan vnel in ogenj preSel na poslopja. Lanišče naj se torej zmerno posuši ln potem z njim ne gre na trlico, temveč na nalašč za to pripravljeno orodje. To orodje sestoji iz stojala kakor miza visokega, ki ima spodaj po dva valjarja lz trdega lesa in okroglo je nazobčano. Ta dva valjarja tečeta, če jih zavrtiš, drug poleg drugega in se z zobmi narahlo ujemata v tretji valjar, ki teče v sredini nad obema; valjarji naj Imajo: spodnja po 25 cm. gornji pa le 20 cm premera in so 60 cm dosti dolgi. V ta' stroj naj se podaja lanišče v malih pesteh in lanišče bo tako nalomljeno, da ga bo terica — tudi če ne PREGLED VOJNIH DOGODKOV Uradna vojna poročila v sedanji vojski so kratka ln jedrnata. Vendar pa dan za dnem zgoščeno povedo vse tisto, kar je bistveno važnega ln po čemer si vsak čitatelj lahko ustvari pregledno sodbo o stanju bojev na različnih frontah. Listi itak objavljajo še nadaljnja podrobna poročila o posameznih stopnjah borb ln tako pač nikomur ni treba prisluškovati raznim ugibanjem in domnevam, marveč lahko vsakdo sam vč, kaj je resnica in kaj zgolj kavarniška strategija. Italijanska uradna vojna poročila so znana po odkritosrčnosti, o čemer smo se prav zadnji čas lahko vnovič prepričali, ko so bili odkrito priznani tudi nekateri bolestni dogodki. Nen ška vojna poročila javljajo zadnje tedne dan na dan zgoščeno in dkrito o silnih obrambnih borbah na vzhodni fronti. Ob kratkih navedbah si lahko predstavljamo, kako strašne so borbe na vzhodu, kjer si je sovjetska vojska poleg ogromne kopice vojaštva ln materiala izbrala za zaveznika trdo zimo. Citali smo v nemSkih listih članke, ki jasno prikazujejo, zakaj je Stalin postavil vse svoje upanje na zimsko ofenzivo: sovjetski vojak, ki je po svojih življenjskih navadah zrasel z zemljo in podnebjem, je bil že od vsega začetka izvežban za zimsko. vojnev Nemci pa se morajo, ker niso vajeni tolikšnega mraza in snega, na vse to navaditi, za kar je treba potrpljenja. V pokrajinah, kjer se zdaj razvijajo strašne borbe, zapade vsako zimo snega, kolikor je človek visok. Pogostokrat nastopajo silni meteži, v katerih ne more živa stvar ostati na prostem ter si mora poiskati kakršnegakoli zavetja. Zemlja zamrzne dva metra globoko, da Jo je treba z dinamitom razstrelje-vati, a poprej je treba razkopati zaledenell sneg. Kdor ni dobro obut. mu zmrznejo noge. Komur pokuka v bitki saino en prst iz rokavice, je že v nevarnosti, da mu zmrzne. Enolična zimska pokrajina že sama ubija premrlega človeka. Zamisliti si je treba, koliko trpita človek ln žival, ko je treba graditi obrambne postojanke in prežati vsepovsod na sovražnika, ki je poln zvijač. Vse te činitelje je treba upoštevati, da razumemo težo sedanjih bojev na vzhodni fronti, v katere pošilja Ste lin s pravo rusko brezobzirnostjo in s preziranjem človeškega življenja množice različnih narodov Sovjetske zveze. Vsak posamezni vojak, ki se mora boriti s strahotami ruske zime in obenem s sovjetsko premočjo, je že sam na sebi mučenik. Med zgledi velikanskega žrtvovanja v sedanji vojni bo v zgodovini ostala obramba 6. nemške armade pri Stalingradu. šesta armada, ki ji je poveljeval generalni maršal Paulus Je bila kmalu po pričetku letošnje zimske ofenzive od Rusov obkrožena, številne ovire so preprečile, da bi se bila prebila skozi ruski obroč. Pritegnila je nase več ruskih armad, katere bi se bile sicer razlile proti Rostovu in nevarno ogrozile ostalo nemško fronto, šesta nemška armada je ostala v borbi, čeprav so dan na dan naraščale njene žrtve in je vladalo dan za dnem večje pomanjkanje. Cele tedne se je borila 6. armada, dokler ni bila v preteklem tednu skrčena na majhno posadko, ki se je vedno branila, dokler ni bila zapečatena njena usoda. Le neznaten del posadke je pod silo okoliščin prišel v rusko ujetništvo. Ves nemški narod se je zastrmel ob nepopisnem žrtvovanju 6. armade. Njo si jemlje za zgled ob svojem znamenitem prazniku. Preteklo soboto — 30. januarja je minilo deset let, odkar je prišel v Nemčiji narodno-socialistični režim na krmilo. Kaj vse se je zgodilo v teh desetih letih, ima pač tudi preprost čitatelj vsaj v glavnih obrisih pred očmi. Višek vseh naporov narodnega socializma pa je sedanja vojna, ki je zavzela zares svetovni obseg. Mnogo zmag je pripela nemška vajska s svojimi zavezniki na zastave. Zdaj je prišla ura odločilne preizkušnje. Izdano je bilo povelje: »Vse moči za končno zmago!« V Nemčiji se morajo priglasiti vsi moški od 16. do 65. leta ter ženske &d 17. c!o 45. leta, da bodo v pomožni vojni službi lahko odrešile tiste može in fante, ki se lahko gredo borit na fronto. Od prijave so seveda izvzeti kmetovalci, uradniki, duhovniki, dijaki in dijakinje ter matere, ki imajo otroka, še neobveznega za šolo, ali pa vsaj dva otroka pod 14. letom. Podobni ukrepi so bili Izdani tudi v Italiji. In tako smo priče strr tve velik'h ljudskih moči za odločilno borbo v letošnjem letu. Pomen te borbe je bil močno razglašen na proslavi desetletnice narodn -»-socialističnega režima v Nemčiji. V Berlinu je v soboto dopoldne Ime' daljši govor maršal G 5 r 1 n g, ki se je obrnil predvsem do nemške vojske. Popoldne pa je v največji berlinski dvorani govoril minister dr. Gobbels. Oba govora so prenašale vse nemške in '.udi številne zavezniške oddajne postaje. Dr. Gdbbels je prečl-tal poslanico Adolfa Hitlerja, ki ni mogel priti v Berlin, ker sam vodi obrambno gibanje nemške vojske na vzhodni fronti. Adolf Hitler je zaključil z besedami: »Iz žrtev padlih in razvalin nemških mest In vasi bo vstala nova stavba, ki bo lahko procvitala v oni novi državi, v katero verujemo, za katero se borimo in delamo in sicer za veliko narodno socialistično državo nemškega naroda kot večno domovino vseh nemških rodov.« Za novega poveljnika nemške mornarice je bil postavljen veliki admiral D o n i t z, ki se je doslej proslavil kot poveljnik nemških podmornic. Dosedanjega poveljnika nemške mornarice admirala R a e d e r j a, ki je opravljal to odgovorno službo od 1. oktobra 1928 dalje, je Adolf Hitler Imenoval za Inšpektorja nemške vojne mornarice. Vojni dogodki v Sredozemlju beležijo velike uspehe italijanskih podmornic ob alžlrsld obali. Tri sovražne ladje so bile potopljene, tri druge pa zadete. Nadalje so italijanski oddelki letalcev z delno nemško pomočjo silovito napadli neki so\ -ražni konvoj. Na mesto se je potopil neki angleški rušilec. en velik tovorni parnik je eksplodiral, ena trgovinska ladja pa je bila zažgana in se je nato potopila. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Preteklo nedeljo je minilo 20 let, odkar jo bila ustanovljena fašistična milica. Dvajset let milice v Italiji pomeni 20 let uroehov fašistične revolucije. Kajti fašistična milica ie bila ustanovljena zato, da bi zaščitila vse pridobitve fašistične revolucije. Zatrla je prevratništv o v Italiji, potem pa se je borila na frontah, številni bataljoni milice so se borili v Abesiniji. nat o v Španiji in sedanja vojna je pritegnila na fronto neštete oddelke črnih srajc. Ob 20 letnici milice je načelnik njenega Glavnega stana general Gal-biati predložil Duceju obširno poročilo, ki so ga v prevodu objavili tudi vsi naši dnevniki. Iz Rima poročajo: S Kraljevim ukazom je načelnik Glavnega stana Oboroženih Sil grof TJgo Cavallero na lastno prošnjo prenehal izvrševati posle načelnika Glavnega stana. Na njegovo mesto je bil Imenovan armadnl general Vittorio A m b r o s i o, dosedaj načelnik glavnega stana Vojske. Namesto generala Ambrosija je bil za poveljnika 6. armade Imenovan Ezlo RossL bp do vročine segret — lahko ln čisto otrla. Vlakna proste odpadke pa porabite za kurjavo in gretje. Lan mora biti čisto otrt, ne pa stepen; terica ga mora venomer obračati, les mora iz lanu, drugače ni predivo; les se ne da presti. Vsak tovarnar gleda v prvi vrsti na čistočo robe in plača le tisto, kar more kasneje uporabiti; nečisto predivo plača rajši manj, kakor je vredno, ker se mora varovati izgube pri odpadku, še rajši se pa slabemu blagu, ki je tudi pri nizki ceni dražje kakor dobro pri visoki, izogne in ne kupi. Ko je predivo otrto, naj se iztreplje, da ostane prosto pezdirja, in se na obeh koncih s pretrga-njem uravna; še enkrat naj se sortira po barvi, finosti in dolgosti, pogladi naj se v lepe pesti ter naloži nepovezano na deske v klet, da dobi spet potrebno vlago in tako izgubi krhkost. Ko se predivo proda, naj se v 5—7 kg težka povesma dvakrat trdo preveže in odda. Ce boste lan tako sejali in predivo po predpisu Izdelovali, bomo izgubili slab sloves, da je naše predivo najslabše, kar ga pride na trg; inozemstvo v bodočnosti ne bo več vračalo vsakoletnih ponudb, temveč se bo samo zanimalo za naš pridelek in nam stavilo ugodne cene. Pri nas se seje skoraj samo zimski lan edino od Škofljice po hribih do Litije in od tu preko rKne, Radohovevasi, Trebnjega—Novega mesta pa Mirne, Sevnice do Laškega. Pridelamo ga povprečno za 8 vagonov otrtega prediva letno; če Bi bil pravilno izdelan, bi dosegel več kakor tretjino višjo ceno. Torej nekaj občin izgubi zaradi nepravilnega ln tudi površnega dela v enem samem letu težke tisočake. Inozemski kupci — in le ti pridejo za nakup lanu v večjih množinah v poštev — upravičeno trdijo, da je naše predivo pregrobo, pretrdo, neelastično, nevzdržljlvo, poleg tega pa še nečisto, večinoma le napol otrto. Tako je vsaj bilo tik pred sedanjo vojno. Za bodočnost pa naj bi veljalo naslednje: Posvečajte večjo pažnjo kulturi lanu in izdelovanju prediva pa boste dosegli znatno večje uspehe pri svojem kmetoval-stvu in ustanovili boste podlago za domačo laneno Industrijo, ki bo, preskrbljena z domačimi sirovinami, zaposlovala vaše sinove in hčere ter onemogočala, da bi na vsakem platnenem robcu visela voznina sirovine v inozemstvo ter s carino obremenjenega Izdelka na povratku. Kmetovalci, pomagati si sami in pomagano bo vam in nam vsem. Izberite primerno zemljišče in pripravite ga. Sejte rajši spomladi. Pustite lan pravočasno opleti. Ne pustite lanišča prezoreti. Ne razmetavajte lanišča, godite ali rosite ga po navedbah, če ga imate pa več, se odločite za godenje v vodi. Ne raztolčite ga, ko mu odvzamete seme. Ne zapalite ga pri sušenju. Pred tarenjem ga lomite in glejte, da bo čisto otrt, sortiran ter natrgan ln uravnan. Pustite predivo, da se na vlažnem zraku spet oddahne ter dobi potrebno vlač) nazaj in povežite ga v lepe zravnane snope. Zakaj naj bi bilo ravno naše predivo, katero je še pred 60 leti imelo sloves dobrega iskanega blaga, zaradi nas samih najslabše? Zakaj bi za naše predivo ne dobivali niti polovične cene, ki jo dobivajo kmetovalci drugje, ko so vsi pogoji dani, da pri malo pazljivosti dosežemo še več? Zakaj naj bi si ne omogočili predilnice lanu pri nas s tem, da nudimo vsaj večji del potrebnih slrovin, — porab-nega prediva? Kmetje, oklenite se zadrug; kjer jih ni, jih ustanovite! Preskrbite si polnovredno seme, napravite v vsaki večji občini jame za godenje in peči za sušenje ter stroj za lomljenje; pazite, da bo roba čisto otrta ln nihče ne bo stavil več gornjih vprašanj na vas. Vi boste lepo zaslužili, vaši otroci in sovaščani bodo zaposleni v novi industriji in kupovali boste platno neobremenjeno ■i vozninami in carinami. Pred 170 leti vašim prednikom napisane besede veljajo še danes-»Vsi, 1:1 želite splošno blagostanje ln svojo domovino ljubite, se pozivate na produkcijo lanu, ne bo vam žal in domovina bo od vašega dela korist imela.« Poravnajte naročnino!I!. vendar pa sad popolnoma dozori Toda v večini primerov se sad okuži in propade. Kakor vidimo, jabolčni molj in jabolčni trdo-der povzročata, da je plod črviv; lahko sta pa tudi vzrok, da taki plodovi gnijejo, ker se odprte rane na sadežu zelo lahko okužijo s klicami raznih glivic, ki smo jih že omenili. Vbodljaj jabolčnega trdodera povzroča navadno gnitje. Gnitje se začenja navadno tam, kjer je ličinka izgrizla votlinico. Nič bolje ni z jabolčnim moljem. Ako ličinka ali črv še ni dovršila svojega razvoja, zapusti plod in preide v drugega, noseč s seboj na ta način tudi klice okuženja, M povzroča gnitje. Posledica je, da začne tudi ta sad gniti. To gre tako dalje, dokler ličinka popolnoma ne doraste in za vedno ne zapusti plodu. Kakor je iz tega razvidno, ni potrebno boriti se samo proti glivicam, temveč moramo tudi paziti na razne žuželke. Ne smemo torej dopuščati, da nam po sadovnjakih leže taki čr-vivi sadeži, da se vsaj za naslednje leto prepreči mogoče še večje zlo. Pobiranje takih slabih plodov se ne opravlja mogoče vsak teden samo enkrat, temveč vsak dan, kvečjemu vsak drugi dan, in te moramo takoj uničiti. Ako je sadje še predrobno in nezrelo, ga moramo zakopati globoko v gnoj. Ko so sadeži že uporabljivi, služijo za hrano svinjam. Isto velja za nagnito sadje, česar se pa na žalost ne drže samo nepoučeni naši gospodarji, temveč tudi oni, ki se imajo za pametnejše in puščajo t&ko sadje pod sadnim drevjem, ne brigajoč se zanj. In tako se glivice in žuželke v naslednjem letu razmnožijo še v. veliko večji množini. Da preprečimo preveliko črvivost sadja, mo-» ramo v jeseni in v teku zime škropiti sadna drevesa s kakim sadnim karbolinejem, a pomladi, ko začno odpadati cvetli listi, s kako arzensko spojino, kakršna je na primer nosprasčn. Z istim preparatom je treba škropiti še enkrat po treh ali štirih tednih, ko je plod postal velik kakor mal oreh. Ce bomo upoštevali vse te načine pri zatiranju sadne črvivosti, bomo dosegli s pridnostjo ne samo dobro količino, temveč v prvi vrsti kakovost, s katero bomo lahko preplavili svetovni trg in tako povečali dohodke v našem narodnem gospodarstvu; kajti stremeti moramo v prvi vrsti, da dosežemo dobro kakovost in s tem obenem za vsakega umnega sadjarja dobre dohodke ob majhnem truda Žrtve komunizma Kakor smo poročali, so komunisti ustrelili 24 januarja v Kožar j ah uradnika Kmetijsko družbe Antona Martinjaka. Težka kazen ni izostala Visoki komisar Ljubljanske pokrajine ter poveljnik 11. armadnega zbora sta dne 29. t. m. naznanila, da je bila zaradi tega umora izvršena ustrelitev šesterih oseb, ki so bile zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Skoraj ni dneva, da ne bi naši dnevniki prinašali vedno novih sporočil o žrtvah komunizma. V zadnji številki »Škofijskega lista« je ljubljanski škof po naročilu svetega očeta dal duhovščini navodilo, naj začne zbirati gradivo o mu-čeniški smrti partizanskih žrtev. Iz Mirne je prišlo poročilo, da so komunisti na Novega leta dan prijeli osrnošolca Lojzeta Grozdeta z Marjanišča, ko je hotel iti v Tržišče pri Mokronogu za nekaj dni k svojim na počitnice. V Stični je še opravil pobožnost prvega petka in se popoldne bližal Mirni Partizani so ga odvedli v bližnjo gostilno Dalje 6asa so ga zasliševali, proti večeru pa so ga po daljšem mučenju umorili. Lojze Grozde je bil mlad. nadarjen pesnik. Nadalje je bil ustreljen Zontov Tone iz šmi-helske fare star 32 let. Ze davno je bil od partizanov obsojen na smrt. V petek, 18 decembra 1942 zvečer, pa so ga zajeli na njegovi domačiji. Odpeljali so ga v Gabrje, nato pa čez Gorjance v brigadni partizanski štab. odkoder se ni več vrnil Odpeljan in bržkone umorjen je bil tudi Jernej Zonta, Tonetov stric, ki ie povsod ogorčeno nastopal proti partizanom Nedavno smo podrobneje poročali o napadu partizanov na Logotettijevo graščino pri Mokronogu. Tam je bila pomorjena skoraj vsa Mav-sarjeva družina, padlo in izgorelo pa je še več več drugih žrtev. Pred nekaj dnevi je bil svečan pogreb ostankov ožganih trupel na pokopališču v Mokronogu. Ostanki ožganih trupel gospodarja Jožeta Mavsarja, njegove žene Terezije ter njunih otrok Micke, Darka, Petrčka in Staniča so bili zbrani v skupno krsto, ki so jo pripeljali v Mokronog Ob grobu je govoril župnik Janez Slanič. Zbranega je bilo mnogo prebivalstva. Zakaj gnije sadje? Velikokrat čujemo vprašanje: zakaj gnije sadje? Marsikateri sadjar si je že belil glavo, toda do gotovega zaključka ni mogel priti. Da sadje gnije, je gotovo dan vzrok. In tega vzroka si ne moremo drugače razložiti, kakor da pogledamo nekoliko globlje v okolico, kjer sadje cvete, raste in zori. Za nas je važno, da poznamo vzroke gnitja in črvivosti, kajti naše sadjarstvo je dobro, kakovost pa dela dostikrat velike skrbi, ker ga ne morejo vncvčiti. I. Sadje gnije, ker je okuženo z raznimi drobnimi glivicami, ki se s prostim očesom niti ne opazijo. Okuži se navadno tisto sadje, ki je na svoji površini poškodovano in tako imajo okuže-valne glivice dovolj prostora za naselitev, od koder se potem počasi zajedajo v notranjost sadežev. Včasih povzroči gnitje sadja črv ali ličinka raznih žuželk. Najpogostejše gnitje pa povzročajo glivice, kot: Monilia fructigena, Monilia ci-nerca, siva plesen Botrytis cinerca, razne vrste Mucor, potem še glivice Trichotrecium roseum. Pri nas je navadna in najnevarnejša Monilia, ki ne okužuje samo sadja, temveč tudi veje in vsjice, ki potem zaradi okuženja počasi odmirajo. Na sadju napravi ta glivica nekoliko privzdignjene plesnate prevleke Barva te prevleko je rjava ali sivkastobela. Tako okuženo sadje jo ^veliko zlo za celotno sadjarstvo. Ce tako sad-jo ostane na drevesu do pomladi, včasih tudi še dalje, se spore ali klice, ki nastanejo na povr-š;ni takega sadja, raznašajo potem z vetrom na čruga sadna drevesa in povzročajo okuženje. I-ta- glivica povzroča tudi pri jabolkom sorod-n h sadežih pod gotovimi okolnostmi tako zvano (ijjo gnitje. Razume pa se, da ne povzroča gnitja s.'rno ono okuženo sadje, ki je ostalo na drevesih, temveč tudi ono, ki je padlo že okuženo na zemljo. Večkrat opazimo pri natančnejšem ogledovanju sadja nekako sivkastorjavo prevlako. To je plesen. Povzročiteljica plesni je glivica Botrytis i inerca. ki se pa ne naseli samo na sadju, temveč tudi na drugem zelenju, zato je njena nevarnost tem večja. Ena najbližjih sorodnic te f livice se naseli celo na grozdju in povzroča • )ko zvano plemenito gnitje grozdja. Ta glivica na lastnost, da jemlje grozdju vso vodo. Tako - grozdne jagode začnejo sušiti in zgube goto-\ .> množino kisline in sladkorja. Nekateri celo rdijo, da je grozdje s takimi jagodami zelo do-fo za vino, ker ga popravljajo. Res je, da se -'ke glivice sicer obnesejo na grozdju, ki raste na kamenitem svetu, toda tem škodljivejša je /a peščena tla, posebno kadar je vlažno leto. rsto je s sadjem. Tista sadna drevesa, ki imajo gosto črno krono in polno sadja in če so obkrožena še z višjimi sadnimi drevesi," da pride c'j njih le malo sončnih žarkov, trpe na teh glivicah. Zato je razumljivo, da ta glivica povzro- Zakaj je črvivo? ča sadju toliko škode kakor Monilia. Proti škodljivim glivicam pa ni druge pomoči kakor ta, da se gnilo sadje pobere na drevesu in po tleh in ga je treba brezpogojno zakopati v gnoj. Paziti moramo posebno pozimi, da nI ostalo kako zgrbančeno sadje na drevesu. Kolikokrat se na žalost to opaža po vseh naših sadovnjakih! Zato je nujno, če ga opazimo na drevesu, da ga brezpogojno utrgamo in zakop-ljemo v gnoj Tudi je treba jeseni dobro očistiti tla pod drevesom, tako da ne bo ostalo prav nič na zemlji teh glivic, oziroma njihovih gnezd Suhe veje je treba odrezati že jeseni, preden je listje odpadlo, ali pomladi, preden je listje pognalo. Tudi je zelo umestno, da veje. ki so bile polne gnilega sadja, pomladi pred ozele-njem, in sicer v sončnih dneh. škropimo z dve-do triodstotno bordijsko vodo (To je raztopina na 100 1 vode 2 do 3 kg apna in 2 do 3 kd modre galice.) S to raztopino uničujemo klice glivic, preden sadje odevete. Treba je tudi pregosto sadno krono razredčiti, da pride do sadja več sonca. Pri spravljanju sadja je treba posebno paziti na zdravo sadje in čist prostor, kjer ga hranimo. Prostor haj ima v jeseni od 8 do 10 stopinj, pozimi 2 do 5 stopinj Celzija. Vsekakor je pa potrebno kleti razkužiti pred shranjenjem sadja, in sicer z žveplenim plinom, to je. da vžgemo žveplo v tem prostoru. Ob gorenju žvepla se morajo okna in vrata dobro zapreti. II. Črvivost sadja povzročata najčešče jabolčni molj (Carpocapsa pomonella L) in jabolčni trdo-der. Jabolčni molj je najčešči in najnevarnejši škodljivec jabolk. Majhen metuljček odlaga svoja jajčeca sredi junija na drobna jabolka. Ličinke, ki se izležejo iz teh jajčec, se zajedo v nezrele plodove in delajo škodo z ritjem in izgri-zovanjem jabolčnega jedra. Ko je dovršila svoje delo v enem sadežu, preide na drugega in to tem laže. če so jabolka skupaj. Tako se hrani in uničuje plodove vse do jeseni. V jeseni se potegne iz ploda in se zabubi kie v zemlji ali pa. če smo tako sadje spravili v sadne shrambe, se potegne tukaj iz jabolka in si poišče ugodno mesto za zabubenje. Jabolčni trdoder se pojavlja v krajih, kjer se gojijo jablane in slive v večji meri. Jabolčni trdoder prihaja na sadne plodove. ko so že orehove velikosti Pri pecljih, zlasti če je več sadežev skupaj, vbode majhne luknjice, kakor šivanka tanke. V te vbodi,jaje potem odlaga svoja jajčeca. Kakor so dognali, ima včasih lahko eno jabolko do 30 takih vbodljajev v vsakem po eno jajčece, iz katerega se potem izleže majhna bledorumena ličinka ali črv. Toda plod raste vseeno dalje, ker je rana na njem še majhna. Dostikrat se zgodi, da ličinka kaj kmalu zapusti notranjost jabolka zaradi nagle rasti in se zabubi v zemlji. Na takem sadju ni vidna nobena škoda. Edino majhna votlinica se vidi še na jabolku. To mesto je sicer posušeno, rXBSK*mW - —MBBI»M»ili'j; 23 N O R A H L O F T S V SUŽENJSTVU Ne oziraje se na svoj sklep, da ne bo nikdar več nikomur zaupala, je začela Hestera raz-gati vse, kar je bilo doživela: o svojem begu iz gostilne, o srečanju s pridigarjem; pripovedovala ji je o Sally in o gospodični Martino-jevi, slikala ji je izumrlo hišo, ki je bila polna zakladov in iz katere je tako obupano hrepenela po življenju, o večeru, ko je malo manjkalo, da ni zgorela pri živem telesu, a se ji je vendarle posrečilo pravočasno priklicati pomoč; pripovedovala je o času, ki ga je prebila v zaporu, kjer je vse dni po stenah kapljala voda, o sodnijski razpravi, ko se ji je njena gospodinja izkazala tako nehvaležno in sovražno, in nobene podrobnosti o naporni večteden-ski vožnji ni zamolčala. S pridržanim glasom jo je Filipa poslušala. Niti opazili nista, kdaj se je zmračilo. Nenadoma sta zaslišali prijeten moški glas, ki je vprašal: »V temi si?« Hesteri je zamrla beseda na ustnih. Filipa je planila po koncu. »Ambrož!« je vzkliknila vzradoščena. »Si že nazaj?!« Stekla je k njemu, da bi ga objela, a mladi gospod Markham se je napravil, kakor da ni videl njene kretnje. Pobožal jo je po laseh in vprašal: »Zakaj ne prižfeš luči? Te glava boli?« »Ne, dobro se počutim, tako dobro, kakor že dolgo ne. Čisto sem pozabila na luč... na vse sem pozabila... Tvoja mati mi je poslala tako prijetno tovarišico, deklico... ime ji je Hester Roon in je doživela toliko razburljivih reči... in pomisli — bela je resnično bela... le poglej jo!« »Bojim se, da ne bom mogel izpolniti tvoje želje — ničesar ne vidim.« Ko je zagorela luč, je Hestera opazila vitkega, elegantnega mladega moškega svetlih las in pravilnih potez. Bil je sicer popolno nasprotje zastavnega, krepkega Sama, in se tudi ni v ničemer ujemal z njeno predstavo o velikem pustolovcu, kakršen je bil Jožef Martino. na ji je vendarle srce močneje zatripalo. »Upajmo, da se boste dobro počutili pri na" zadržano dejal Markham. ' - a ni mofla iznregovoriti, pobrala je po'---.''^ in molče zapustila sobo. V svoji sobi, ki je bila majhna, a prijazna, je stopila k oknr in se zasrledala v noč. Iz sosednje sobe je slišala Filipino klepetanje, ki ga je kdaj pa kdaj prekinil moški glas. Ob tem glasu je Hesten močneje zaplala kri po žilah. Pomislila je, kako neumno je bilo, da je pomilovala Fi-lipo, ker se je bala roditi — kakšen nesmisel! Pomilovati Filipo, ki jo je morda ta trenutek nekdo božal in poljubljal, Filipo, ki je imela vsega, kar ji je srce poželelo: denar, lep dom in predvsem moža, kakršen je bil Ambrož Markham. Vsekakor je trajalo precej časa, preden je spoznala, da je bila Filipa res vredna pomilovanja, Ambrož pa nevreden ljubezni. PETO POGLAVJE Filipa ni potrebovala Hestere samo zato. ker so se ji črnci gnusili; pogumna deklica ji je bila veliko bolj to, kar je močno drevo bršljanu, ki se ovija okrog njega in najde v njem oporo. Kajti Ambrož Markham, ki je bil v prvi vrsti poklican, da bi ji nudil to oporo, je bil sam le slabotna trstika. Saj je bil potrpežljiv z ženino slabostjo in njenimi razpoloženji, ni pa predstavljal tiste moči, ki jo je Filipa potrebova. Njegova neodločna narava je bila vse preveč podobna Filipini, da bi mogel v njej vzbuditi občutek varnosti. Hesteri pa je lahko mirne duše prepustila odločanje. Tako je bila Filipa vesela, da je imela ob svoji strani človeka, na katerega se je smela zanašati. Ko je bila Hestera tretji dan v Watershea-du, je začela razlagati mladi gospe, kako napačno je, če ženska v njenem stanju po ves dan polega v postelji, mesto da bi vstala in 3« gibala. »Preveč slabo se počutim,« se je branila Filipa. »Če boste ves dan v postelji, boste še slabši. Le poglejte kmetice! Do zadnjega delajo na polju — in rode stokrat lažje kakor gospe, ki se negujejo in se izogibajo slehernega napora.« Hestera je stopila k oknu in pogledala ven; zrla je v neznani svet, ki bi ga od srca rada spoznala. Ne, ne more ves dan posedati tu v sobi, medtem ko sije zunaj solnce! Ne bo se vdala brez boja. »Poskusite vendar,« ji je začela znova prigovarjati. »Saj ni treba, da bi šli daleč in čisto počasi bova hodili. Lahko se naslanjate na mojo roko.« Konstanca je četrt ure pozneje zagledala skozi okno svoje delovne sobe dve ženski, katerih ena bi utegnila biti Filipa — toda ali je bilo to mogoče? Saj se je zmeraj tako branila hoditi na sveži zrak in je zatrjevala, da je mnogo preslaba za sprehode. Gospa Markha-mova je stopila k oknu, a obe ženski sta se skrili za skupino palm. Trenutek pozneje sta se zopet prikazali. Vsa zavzeta je stara gospa gledala svojo snaho, ki je veselo kramljajoč prihajala s Hestero po vrtu. »Kako za vraga se je tej odvratni ženski to posrečilo?« je mrmrala. Svojčas je bila Filipa obiskala delavske koče. Ambrož je menil, da bi bilo dobro, če bi se njegova mlada žena pozanimala za plantažo. Vendar se to ni zgodilo. Delo na plantaži Filipe ni zanimalo. Zato ni vedela na He-sterina vprašanja, kako se pridobiva sladkor, odgovarjati drugega kakor: »Ne vem.« »Tega res ne razumem,« je menila Hestera. »Ali res nikoli niste poželeli vedeti, kako je s podietjem, ki bo morda enkrat vaše?« »Nikdar ne bo moje.« »Tega ne morete vedeti. Tudi vaša mati je preživela svojega moža.« »Tedaj bom vendar imela sina, ki bo prevzel podjetje.« »Kaj pa, če bo hčerka?« Filipina je obstala in jo očitajoče pogle- i dala- »Kaj takšndega ne smete n'ti misliti!« ! »Mislim, da ni prav nič strašnega, imeti hčerko. Nikdar nisem mogla razumeti, čemu smo ženske vzgojene tako, da nismo za nobeno rabo. Vse življenje sediš doma in čakaš moža. Zdi se mi, da nam naša spodnja krila zakrivajo tudi oči in ušesa, da ne vidimo in ne slišimo, kaj se dogaja oksog nas.« »Morda imate prav, čeprav so to nekam čudne besede... Vi torej mislite, da bi se bila morala seznaniti s pridelovanjem sladkorja?« »Morda bi vam nekega dne to prav prišlo. Meni se zdi zabavno čim več vedeti. Vam morda ne.« Filipa se je nasmehnila in se krepkeje naslonila na Hesterino roko. »Vi ste res izredno bitje, kakršnega doslej še nisem srečala. Srečna sem, da vas je usoda zanesla sem.« »Jaz tudi,« je odvrnila Hestera. SESTO POGLAVJE Gospa Markhamova je prišla na običajni jutranji obisk k snahi. Kakor zmeraj, so se ponovi jala ista vprašanja: »Kaj je novega? — Kako se počutiš? Kako si spala?« Nenadoma pa ji je pogled obstal na Hesteri, ki je bila oblečena v snahino čedno jutranjo haljo. »Kakšna obleka je to?« je vprašala. »Gospa mi jo je dala,« je odvrnila Hestera zadirčno. Konstanca je požrla opazko, ki jo je imela že na jeziku in je čez trenutek vprašala: »Ste si jo sami podaljšali?« »Da.« »Vi pa menda vse znate,« je zamrmrala. Naslednjega dne pa se je prikazala s kupom perila v naročju. »Preglejte, prosim, tole,« je dejala hladno. »In zakrpajte, kar je strganega.« Hesteri se je iz srca upiralo to dolgočasno krpanje, vendar ji čut dolžnosti ni dal, da ga ne bi opravila z vso natančnostjo. Gospa Markhamova se ni nikdar spomnila, da bi ji dala kakšen kos perila ali spodnje kri!o — zato pa je bila Filipa dvakrat in trikrat bolj darežljiva. Zdaj bi bila Hestera lahko zadovoljna s svojim življenjem, če bi se ji posrečilo premagati nemir, ki ji ga je vzbujal pogled na biladega Markhama. Nekega večera je zaslišala trkanje na vrata svoje sobe. »Naprej!« je zaklicala. Ambrož je pomolil glavo v sobo. »Moja žena vas prosi, da pridete k njej.« A mesto da bi ji želel lahko noč in odšel, je stopil v sobo. Hestera je odložila škarje, ki jih je imela v rokah, vstala je in šla k vratom. A Markham se ji ni umaknil s praga. »Se dobro počutite pri nas?« je hotel vedeti Zdelo se ji je, da tiči za temi besedami nekaj drugega, pa čeprav le želja, da bi ostal še trenutek v njeni bližini. »Hvala, prav dobro mi je tu pri vas,« je odvrnila. »žena mi je omenila vašo povest,« je porogljivo povzel. »Lepo povest, po mojem mnenju zares povest. Nič čudnega ni, če hoče človek vedeti, koga ima v hiši... Želim torej, da mi poveste natanko, kaj vas je privedlo do de-portaeije A prosim le gola dejstva, na olepšave se požvižgam.« Hestera se mu je presunjena zagledala v obraz. Jezilo jo je. da jo je hotela premagati slabost in da so ji stopile solze v oči. »Gola dejstva so ta, da sem se obnašala kakor kakšna naivna trapa. Podrobnosti pa tako poznate. S'"cer pa ne maram, da bi me gospa čakala.« Prerinila se je mimo njega, odpahnila vrata in stopila iz sobe besna na samo sebe, da je morala z begom prikriti solze in besna nanj, ki ji ni hotel verjeti. Nikdar mu ne bo tega odpustila... Dan in noč si je Hestera razbijala glavo, kako naj dokaže gospodu Markhamu, da je bilo njeno pripovedovanje resnično, če bo še kdaj vprašal po njeni preteklosti V pogovorih s Filipo je vedno iznova omenjala podrobnosti, ki so se ji zdele prepričljive in je upala, da jih bo Filipa pozneje omenila svojemu možu. Nenehoma ji je bil pred očmi njegov okrogli obraz, njegove rjave oči, zlati lasje. Ko se je nekega večera nenadoma vrnil s kratkega potovanja in v Filipini sobi poljubil svojo ženo, je presunila Hestero ostra bolečina, žgoče ljubosumnosti. Zaprla se je v svojo sobo. Ni prižgala luči, zagrebla je glavo v dlani in razglabljala, kako se je pač moglo to zgoditi. V zaporu in pozneje na ladji je pogosto prisegala, da ne bo nikdar v življenju ničesar pričakovala od usode, če srečno prestane ta strašni čas in če ji usoda nakloni vsaj deloma znosno življenje. Zdaj ima več kakor znosno življenje: ima dobro hrano, lepe obleke in naklonjenost mlade gospe — ali ni bilo pregrešno, prepirati se s Previdnostjo? »O Bog, kaj naj napravim!« je vzdihovala. Sama si je odgovorila na to vprašanje: vstala je, prižgala luč in vzela v roke osovraženo krpanje, kakor da bi mogk) pridno vbadanje z iglo drugam usmeriti njene misli. Dnevi so potekali. Filipa je zopet in zopet zapadla v otožno razpoloženje, kadar jo je prevzelo usmiljenje nad samo sabo in strah pred smrtjo. Tedaj je Hestera pogosto prezirala mlado ženo in je vroče želela, da bi mogla biti na njenem mestu. Kako ponosna, kako srečna bi bila, če bi mogla dati otroka možu, ki je bil predmet sleherne njene želje. Ni vedela, da morijo Filipo, ki ji je tako zavidala, iste skrbi. Saj ni mogla verjeti v ljubezen moža, ki mu je bila pripadala. Res je, da se je Markham poročil z njo, toda nikdar se ni resnično potrudil, da. bi se ji tudi duševno približal. O vsem tem ni vedela Hestera ničesar. Iz dneva v dan je vsa obupana hrepenela po Ambrožu in živela le za tista trenutna srečanja z možem, kateremu je veljala sleherna njena misel, za tista srečanja, ko ji je mimogrede raztreseno voščil »dobro jutro« ali »lahko noč«. Živela je za ure. ko je smela kaj popravljati na njegovih oblekah, na teh bogatih, okusnih oblekah, ki so tako prijetno dišale po dobrem tobaku. (Dalje), Ženski vestnik Najnujnejše znan' 2 o »udobnem kuhanju Vsaka gospodinja ve, da mora biti hrana tudi v današnjih časih okusno pripravljena. To pa ni vedno lahko. Treba je znanja in dobre volje. Ker dobre volje ne primanjkuje, je treba našim gospodinjam samo postreči s priročnikom koristnih kuhinjskih naukov. Tak prlroinik je pravkar izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Knjižica je lepo opremljena in prav poceni, da si jo lahko omisli sleherna gospodinja. Obširno poučuje gospodinjo o tem, kaj sploh moramo vedeti o prehrani človeka. Podrobna tabela naših živil navaja do vseh podrobnosti, kakšne redilne snovi vsebujejo posamezna živilska ln rasti nska hranila. Nadalje govori knjižica o maščobah, o mleku, siru, jajcih in sladkorju. Podrobneje i az-pravlja o našem vsakdanjem kruhu, pri kateiem nadomeščamo primanjkljaj moke z drugimi živili. Sledi 127 kuhinjskih nasvetov ln to so sami taki recepti, ki jih danes lahko uporabljamo z ozirom na razpoložljiva hranila, ki ne zahtevajo prevelikih žrtev. Na ta način je našim gospodinjam zelo olajšano sestavljanje jedilnikov, saj imajo lahko dovolj izpremembe v teku tedna, četudi shramba ni nabito polna Na koncu je objavljen zelo zanimiv pouk, kako si uredimo leseni štedilnik. To je sodobna pridobitev, ki jo lahko sami napravimo. Pripravljanje jedi v zaboju ali v vreči za kuhanje je snažno in izdatno. Gotovo se bo marsikatera družina odločila za novi način kuhinja in ga obdržala tudi po vojni. Za primer kuhinjskih receptov, ki jih prinaša novi priročnik, naj navedemo naslednje: Koruzni žličniki s krompirjem. Sestavine: 1 kg krompirja, 30 dkg koruznega zdroba, 3 dkg masti. — Koruzni zdrob stresemo v 1 liter vrele vode, premešamo in kuhamo. Potem primešamo pretlačen krompir. V vroči masti pražimo drobno sesekljano čebulo, namočimo žlico -» vrečo mast, zajemamo žličnlke ln jih polagamo v pripravljeno posodo. 21ičnike polijemo s preostalo mastjo. 9e okusnejšl so. če potrosimo nanje nastrganega parmezana. Vojni kolač. Sestavine: 20 dkg črne moke, 7 dkg sladkorja, 3 dkg masti, 1 Jajce, pol paketa pecilnega praSka. — Stepemo jajce sladkor In mast ter pridamo osminko litra črne kave, moko In nazadnje pecilni prašek. Mešanici pridamo Se malo cimeta, en stoičen nageljček in malo soli. premešamo dobro in damo v namaščenem kalupu ▼ pečico. Makaroni s kislim zeljem. Sestavine: 25 dkg kuhanih makaronov, 1 kg že skuhanega in zabe- ljenega kislega zelja, četrt litra omake od pečenke ali juhe, 6 dkg drobtin, 4 dkg masti (10 gramov masti za namaščenje kolača), 5 dkg nastrganega parmezana. — Pekačo namastimo, v plasteh nalagamo vanju: makarone, kislo zelje, omako, potresemo z drobtinami ali dvema žlicama ^.strganega parmezana, dodamo žličko masti, pečei*o ene uro. Drobni nasveti žaltavo mast popravimo, če jo raztopimo, jI prilijemo vode (na 10 litrov masti pol litra vode), pridenemo skorjo kruha in narezane čebule ter jo še enkrat preevremo. Zmrznjeno jajce in sadje denemo za nekaj časa v mrzlo vodo, da se odtaja, potem ga pa takoj porabimo, ker se sicer hitro pokvari. Kadar nastopa mraz, ne imej v nezakurjenih prostorih z vodo napolnjenih vaz vrčev in drugih posod. Vse dotoke vode, ki jih čez zimo ne potrebuješ, imej zaprte. Splnačo kuhaj v odkriti posodi, da lahko uhajajo plini in da ne porjavi, vode pa naj bo le toliko, da je pokrito dno. Olga Nedeljsko popoldne je bilo. Zunaj je narahlo deževalo, nebo je bilo zastrto s temnimi oblaki in v sobi je vladala silna puščoba. Olga je sedela v jedilnici s svojim malim edincem v naročju. Njen mož Janko je čital v svoiem kabinetu. Zunaj je zazvonilo. Olga je vstala in šla radovedno odpirat vrata. V veži je stal sluga iz bolnišnice »Prosim vas, ne stanuje tukaj gospod Janko Kovač?« »Da.« »Ste vi, gospa, njegova sorodnica?« Preden je Olga utegnila odgovoriti, je sluga nadaljeval: »Prosim vas, da pripravite gospoda na najhujše. Obvestite ga, prosim, da je njegovo soprogo pred nekoliko minutami povozil avto. Zdaj leži onesveščena v naši bolnišnici.« Olga se je za trenutek zamislila in nato mirno vprašala slugo: »Kako veste, da je ponesrečena dama soproga gospoda Kovača?« »V njeni ročni torbici smo našli posetnico in pismo gospoda Kovača, ki je bilo naslovljeno nanjo. Iz tega sklepajo, da je ponesrečenka njegova soproga.« Olga je prebledela in na čelo ji je stopil mrzel znoj Najrajši bi bila zakričala od neznane notranje bolečine, vendar se je premagala in ravnodušno rekla: »Dobro, takoj bom gospoda obvestila o tem« Sluga je odšel. Olga je omahnila na zid, kjer je nekaj časa nepremično slonela kakor oka-menjena Tisti trenutek ji je postalo jasno, kdo je ta žena, ki se bori s smrtjo v bolnišnici. To je prijateljica njenega moža. Olga doslej ni ničesar vedela o njej. Nikoli ni niti v mislih dvomila o moževi zvestobi. Zdaj tudi ve, kam je njen mož zahajal vsako popoldne in kaj so pomenile vse njegove številne »konference« v raznih društvih. Prvič v življenju je čutila, da je prevarana in tista neznana bolečina se ji je zagrizla v srce. »Kdo je bil zunaj?« je vprašal mož iz sobe. »Pomisli, dragi — moja prijateljica mi je sporočila, da so jo nekje na izprehodu napadli zlikovci Nerazumljivo! Prosi me, da se takoj odpeljem k njej.« »Dobro, le pojdi, toda vsekakor te prosim, da se vrneš do sedmih, ker moram na sejo.« Olga je oblekla plašč in odhitela v bolnišnico. Tam je kmalu zvedela vse. Prečitala je moževa pisma, ki so jih našli v torbici oonesre-čenke. Ko je prisotni zdravnik doznal za vse, je rekel: »Gospa! Nikar se ne vznemirjajte! Vaša tekmovalka je — mrtva. Moža si lahko na lep način spet pridobite.« Olga se je vrnila domov še pred sedmo uro Mož je bil sijajno razpoložen. Oblačil se je v svoji sobi ter se pripravljal za »sejo«. Ona je vzela otroka v naročje in mu zaf ' pripovedovati žalostno otroško zgodbico !>?? pripovedovanjem so ji stopile solze v cii. V sobo se je vrnil mož napudran, cbrit, n -parfumiran. Ko je opazil solze v žen:r:h ečcV. se je porogljivo zasmejal, zamrmral in šel. Olga je pomislila, kako bo zdaj zaman 'sk^l svojo ljubico in kako mu bo. kadar izve, da je mrtva. Skoraj se ji je zasmilil. * Pozno ponoči se je vrnil mož. Bil je bled, izmučen, žalosten. Drugi dan je ostal v postelji. Tretji dan si je oblekel črno obleko. Ko si je privezoval črno kravato, je rekel ženi: »Umrl mi je dober prijatelj. Grem na pogreb." Olga ni ničesar odgovorila. Zdravnik je imel prav. Njen mož je bil nekaj dni potrt, kmalu pa se ie pomiril in postal prav zelo ljubezniv in dober. Nekal dni pozneje sta se zakonca spoznala z mlado gledališko igralko. Kmalu potem je mož spet rekel, da gre na sejo. Olga pa je Izvedela že drugi dan, da je bil v gledališču, kjer je med odmori zabaval v garderobi mlado igralko. Tisti večer je Olga rekla možu: »Janko, Jutri je vseh mrtvih dan. N'č ne nasprotujem. če odneseš šopek svežih rož na grob one nesrečne ženske.« Mož je bil presenečen. »Da,« je nadaljevala, »jaz vem vse. Vse to sem vedela že tisti dan, ko se je ona ponesrečila. Odpuščam ti. ker vem, da te je bolelo zaradi nje. Toda, če mater svojega otroka še enkrat pozabiš, potem ti ne bom mogla nikoli več oprostiti!...« Mož se je nagnil k ženi in iz njegovih oči sta spolzeli dve veliki solzi in padli na ženino lice. R. P. Fran Pogačnik: Vesela tekma Mirko iz ravnega Srema in Janko iz Ljubljane sta bila junaka, da ju je bilo veselje pogledati, in pa tiča, tiča! V njiju druščini ni bilo nikoli nikomur dolgčas. Znala sta izvabiti smeh najbolj pustemu in čemernemu obrazu Znala pa sta tudi človeka potegniti kar tako mimogrede, sebi in drugim v zabavo. V resnosti in šaljivosti ju je spajalo tesno prijateljstvo, ki se je razvilo takoj, čim sta se spoznala. Seznanila sta se 0 priliki orožnih vaj. ki sta jih morala provesti v skalovitem Kotorskem zalivu, v kraju nedaleč od mesta, ki daje zalivu ime. Janko se je med gorami počutil prav dobro. Mirko pa se je večkrat zamislil in zasanjal o svojem d emu na plodni sremski ravani in rahlo mu je prhajalo preko ustnic: »Širok Dunav, ravan Srijčm — — —« No, Janko ga je že znal prevesti na druge misli V soboto proti večeru sta Milko in Janko malomarno postopala ob morski obali in opazovala živo vrvenje na morsk gladini Sonce je kakor velikanska žareča krogla zapadalo v božjo milost tja proti Italiji, na iztoku pa se je že rogačil bledi mesec in zvezdice so poredno mežikale s sinjega neba. Prijatelja sta se sprehajala po beli cesti kraj morja in poslušala godbo, ki se je razlegala iz bližnje krčme in ki je čudno vplivala na večerna šetalca. »Hm,« je vzdihnil Janko in iztegnil roke v zrak. »Kaj ti je?« ga je vprašal Mirko. »Ne vem, kaj bi dejal, zdi se mi pa. da se mi hoče tako nekaj ženskega. Je že tak večer, veš « »Ti ne zadostuje Kat->a iz kantine? Čemu s-prebiraš?« »Ah, sit sem je do grla in še čez. Vsiljiva je kakor osa, neumna pa tako, da bi se ji še krop pri smodil.« »Da, da, vsega se človek preobjč.« Ze je hotel Janko ostro zavrniti prijatelja, ko jima obema zastane korak. Iz prijazne hišiee v bregu nad cesto je pritekla ženska postava in hitela proti bližnjemu vodnjaku Brž je zajela vode in kakor srna odskakljala nazaj v hišo Dekle je bilo še prav mlado in prav zares dra-žestno, vzor južnjaške lepote »Hm,« je zopet vzdihnil Janko. »Hm. ali ti je vzelo sapo?« ga je podražil Mirko »Saj jo je tud; tebi Zdi se mi. da ti je še zdaj zmanjkuje.« Mirko se je razhudil: »Kaj? Meni zmanjkuje -sape1 Le sebe glej! Toliko je imam še vedno kot ti.« »Sem prav radoveden.« »No. saj se lahko prepričava Saj ne hodiva tod mimo zadnjikrat. Imela bova še priliko, da pokaževa. kdo vzdrži dlje in bolje. Da pa bo delo olajšano tebi kakor meni, predlagam stavo Kdor naju jo dobi. bo nastopil sam pri tej čarobni devojki; tekmec mora odstopiti! Stavim namreč da vzdržim dlje pod vodo kakor ti. ke» mam več sape ko ti!« Prijatelja sta stavila za sodček vina — kaj sta hotela drugega! — Plača ga oni, ki pogori pri tekmi Življenje samo je valovilo v vojaškem kopališču in po rebrh, dvigajočih se smelo iz morske gladine Omamljajoč vonj se je razlegal preko kopnega in morja. Po beli cesti se je sprehajalo nebrojno domačinov in tujcev, po vodi pa je čo-fotala množica kopalcev. Lahen vetrič je vel od zapada in hlad!l znojna čela. Mirko in Janko sta tovarišem že razglasila, kako nameravata tekmovati. Ob naravnem po- molu, segajočem dokaj daleč v morje, se je zbrala velika skupina orožnih »soborcev«, ki so željno pričakovali, kako poteče stava. Gladina morja je bila mirna, da so se sončni žarki odbijali na njej kakor na zrcalu in da Je jemalo očem vid Voda je bila takoj ob obrežju globoka, da so lahko brez skrbi skakali vanjo. V ta namen se je dvigala nadnjo močna, dolga deska Zmagoslavnega obraza je stopil na desko najprej Mirko. Prožno je stopil h kraju ki se v lepem skoku pognal v vodo Takoj mu je sledil Janko nič manj samozavestno Tekma se je torej pričela Oči prisotnih so bile radovedno uprte v vodo. kjer so se še poznali kolobarji na mestih, kjer sta se potopna tekmovalca A glej, glej, kaj je to' Nista še minili dve minuti, ko se pokaže iz vode človeška glava. Povodni mož? Kaj še! Mirko, to se pravi, njegova glava Črni lasje mu kakor nalepljeni padajo čez lobanjo in čelo, da ga je smešno videti. S svojimi cigansko ža-rečimi očmi se ozira po gledalcih, pok ima in spet izgine pod morsko gladino A ni se še prav umirila voda nad njegovim telesom, ko vznikne iz vode druga glava Janko' Široko mu gredo usta na smeh, ko se ozira okoli, urno ln krepko se nasrka zraka in žumo izgine nazaj v vodo. Na obali izbruhne težko zadržan; smeh: »To sta navihanca! Drug drugega hočeta uka-niti! Da jima pride to na pamet!« Niso še ponehali vzkliki presenečenja in razumevanja. že se Mirkova glava pokaže drugič iz morja. Izraz obličja mu je še hudomušnejšl, ko vidi, da se njegov nasprotnik muči pod vodo. A le brž nazaj! Nekaj trenutkov nato se pojavi iz vodnega zrcala tudi Jankova butica, zroča v svet prav tako šegavo in veselo. To »e Je ponovilo še tretjič v velikanski smeh gledalcev na obali. Igra bi se menda vlekla v neskončnost, da ni usoda okrenila drugače. Ko se namreč Mirico fred odletom italijanskega lovca na vojno akcijo v Sredozemlju DomaČe novice » Odbor Zveze javirih nameščencev je bil te dni sprejet pri Eksc. Visokem komisarju Grazioli-ju. Predsednik Zveze dr. Hubad je naslovil na Visokega komisarja topel pozdrav. V novi Zvezi je 24 društev in znaša število članstva 5716. Eksc. Grazioli je izpregovoril nekatere tehtne besede javnim nameščencem ter je dal predsedniku na razpolago 20.000 lir za pomoč najbolj potrebnim članom. * Sestanek delavcev na Visokem komisarljatu. Visoki komisar je nedavno zbral v vladni palači zastopnike delavstva Ljubljanske pokrajine, da bi proučil vprašanja posameznih kategorij ln slišal žive potrebe delavnih razredov. V Ljubljanski pokrajini je bilo doslej sklenjenih 43 kolektivnih pogodb. Ustanovljenih je bilo 23 pokrajinskih sindikatov in 17 občinskih sindikatov. Organiziranih ■ 5200 članov. Na tem sestanku so bile izčrpno ■pretehtane vse zadeve, ki se tičejo delavstva v Ljubljanski pokrajini. * Novi nemški generalni konzul v Ljubljani e g. dr. Rudolf Miiller. Dne 29. januarja ga je ) vladni palači sprejel Visoki komisar. Dr. Mttl-?r ima za seboj že uspešno diplomatsko službo. žboval je v Bernu, Bruslju, Bogoti, Bukarešti, ' 'enburgu, Argentini, v Havani in v Braziliji, o pa kot konzul v Boljanu, od koder je zdaj . .jel za generalnega konzula v Ljubljano. Ljubljanski proračun odobren. Z odločbo VI-. ;.ega komisarja so bili odobreni vsi proračuni .-itne občine Ljubljanske za 1. 1943. Pred odo-: Itvijo je Visoki komisar natančno pregledal pro-june in določil nekatere izpremembe, ki naj odo v korist zboljšanju cen na mestnih trgih. * Opozorilo prebivalstvu. Oblastvom je bilo na--anjeno, da se nekateri zlobneži in goljufi pred-tavljajo v trgovinah ali javnih lokalih, da so bili sslani od osebnosti oblastev, ln tako prevzemajo ozno blago. Trgovci in drugi prebivalci so vablje-!. da v Iatno korist takoj naznanijo vsako tako ebo oblasti, ki jo bo aretirala in jo primerno .aznovala. * Važno opozorilo služkinjam in gospodinjam • -> te dni objavili naši dnevniki. Naznanjeno je imreč bilo, da se predpisi, ki urejajo službeno merje hišno gospodinjskih poslov, v mnogih nerih kršijo. Zlasti se ne postopa pravilno pri ^ovedih pri podeljevanjih dopusta, odpravnine, 5e in drugega Trgovinski oddelek Pokrajin-■ delavske zveze zatorej opozarja, da je služ- 0 razmerje hišnega posla urejeno predvsem ■selskim redom, ki je v veljavi od 6. avgusta 2 in delno z drugimi zakoni. Prizadeti deloda- 1 naj se teh določil dobro drže, da se izognejo rijetnostim. Hišno-gospodinjski posli pa lahko itve prijavijo trgovinskemu oddrtlku Pokrajin- :s delavske zveze na Miklošičevi cesti 22 v Ljub-■»nl. kjer bodo dobili ves potrebni pouk in za-"■ito. 2trtič pojavi iz vode. se prikaže poleg njega 'udi Janko. Prvi mah osupneta oba Da bi bil -usprotnik toliko časa neprestano pod vodo? -Ve, to ni mogoče! Tu mora biti vmes kaj dru-ega! Svesta si svojega početja se nehote glasno -akrohotata in prav umevaje svoj položaj splavata na obalo, kjer ju sprejmejo razigrani tovariši z gromkim smehom. Kdo je zmagal? O tem nista hotela in dovolila govoriti, in tovariši so modro molčali ko sta tekmovalca izjavila, da plačata vsak za sodček vina Tekmo s tako srečnim koncem, kjer sta bila oba nasprotnika zmagovalca, so zvečer obilno zalili v kantini. Prijatelja pa sta bila vesela, da sta tako rešila svojo čast. Dan zatem sta se naša vrla znanca pod večer Starček iz Sibirije, ki je dobro poznal to zgodbo, mi je pripovedoval, kako je sam Jezus Kristus posetil kmeta in česa ga je naučil. Zgodbo vam povem z istimi besedami kakor sem jo bil slišal: V našem kraju, ki je bil tudi prikladen za trgovino, je bila v resnici prava kolonija pregnancev. V času tlačanstva je bil moj oče v teh krajih in jaz sem se tu rodil. Za naše razmere smo bili pač premožni in še danes ni mogoče reči, da bi živeli v pomanjkanju. Ohranili smo našo skromno rusko vero. Moj oče je dosti čital. On me je tudi naučil čitati In me vzpodbudil v tem. Kdorkoli se je zanimal za učenje, je bil moj prijatelj, moj veliki prijatelj, za katerega bi ne vem kaj storil. Neki dan ml je Gospod v moj« veliko veselje * Prvi Ljubljančan s kolajno mesta Ljubljane. Te dni je praznoval 75 letnico rojstva Anton Jagodic, dolgoletni skladiščnik Rdečega križa v Ljubljani. Njegovo človekoljubno delo je splošno znano. V priznanje za zasluge mu je župan general Leon Rupn;k izročil za 75 letnico prvo medaljo mesta Ljubljane z napisom: »Človekoljubu Antonu Jagodicu mesto Ljubljana, 24. I. 1943.« * O svečnici pravi naš ljudski rek, da vrže prvo iskro v zemljo. To po ljudski sodbi ni dobro in se lahko nadejamo, da bomo po močni odjugi, ki nam je zadnje dni pobrala skoraj ves sneg, imeli še nekaj hude zime. * Vodnikova družba v Ljubljani obvešča vse one člane ki še n'majo let.-4nj'h kniig, da je dala ponatisniti Vodnikovo pratik i /.a leto 1943. Po 10. februarju bo letošnji knjižni dar članom-za-mudnikom na razpolago. Kdor se še do danes ni prijavil, naj takoj obnovi svoje članstvo. Prijave sprejemajo družbena p sarnnn, Puccinijeva 5 (poslopje Narodne tiskarne). Kni'garna Tiskovne zadruge. Selenburgova " in Knjigarna Učiteljske ! tiskarne Frančiškanska 8. * Svojevrstna poroki v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo o nenavadni poroki, ki je bila nedavno sklenlena. 2anin je štej 10.3 leta ter je imel doslej že 22 otiok. Zdaj se je namreč poročil že tretjič in je njegova tretja boljša polovica stara 50 let. spet sprehajala ob morski obali. Med prisrčnimi razgovori so jima koraki krenili proti brežuljku, kjer sta zadnjič videla ono krasotico in kier bi se imela njiju tekma nadaljevati 'n končati. Oči so jima uhajale v breg. hudomušno sta si pome-žikovala. rčči pa nista hotela ničesar Nedaleč od hišice sta začula govorico: mošk'. in ženski glas Iztegnila sta vratove in jela pozorno motriti najbližjo okolico. Nista sicer videla mnogo, a kar sta zagledala, jima je bilo dovolj. Vitek Dalmatine«. u- v slovo poljubil ono čarobno devo, ona mu je zamahnila z roko v pozdrav in — izginila. To je zaprlo sapo obema prijateljema. Tekma je bila s tem končnoveljavno zaključena: oba zmagala, oba poražena!--- poslal Timoteja. To je bil Timotej, sin Jožefov, kateremu se je zgodil čudež, ki vam ga hočem povedati. Ko je prišel k nam, je bil še mlad. Jaz sem imel svojih osemnajst let, on pa je mogoče pravkar prekoračil svoje dvajseto leto. Njegovo vedenje je bil vzorno. Zakaj so ga poslali semkaj v pregnanstvo, se iz raznih ozirov pri nas ni povpraševalo. Šepetalo se Je, da je imel strica, ki mu je prizadel veliko krivico. Timotej je bil sirota; stric, njegov varuh, pa je zapravil, mogoče si tudi prisvojil, skoraj vse njegovo premoženje. Timotej je bil mlad in vročekrven. Neki dan med prerekanjem je z nožem prebodel stricu roko. Gospod v svoji milosti ni dopustil, da bi mladi nepremišljenec dovršil svoje zlo. Upoštevaje .,—,»« — i—i,, i— i. ..■■■■ „ - i— n.» X Nad 700.000 ukrajinskih delavcev v NemCijl. Nemški komisar za zasedene ukrajinske pokrajine je izdal proglas, iz katerega je razvidno, da je zdaj okoli 710.000 ukrajinskih delavcev zaposlenih v nemški vojni Industriji ter v nemškem kmetijstvu. Izvedelo se je tudi, da je doslej odpeljalo 4000 vlakov živila iz Ukrajine v Nemčijo. X Na Madžarsko pritiskajo volkovi. Na Madžarskem opažajo, da je od tedaj, ko je izbruhnila vojna z Rusijo, vedno več volkov. Nobenega dvoma ni, da volkovi pritiskajo na Madžarsko zaradi vojaških nastopov na ruskih bojiščih. Za Madžarsko so trume volkov postale že prava nadloga, zato je madžarska vlada razpisala nagrade za vsakega ubitega volka. Prišlo je že tako daleč, da so izdali odlok, po katerem je tisti, ki bi se upiral preganjati volkove, lahko kaznovan z globo do 8000 pengov. V Načrt za največjo In najffHlobnej&o tovarno vžigalic v Evropi. Po poročilu iz Sofije ima bolgarsko finančno ministrstvo v načrtu ustanovitev ' tovarne za vžigalice, ki naj bi bila največja ln najsodobnejša, kar jih Je bilo doslej zgrajenih v vsei Evropi. Poslopje samo bo pokrivalo po tem načrtu kar 50.000 kvadratnih metrov prostora. V tej bodočt tovarni naj bi Izdelovali vžigalice v tolfk5»ih mnnžtnah. da ne bi bile krite samo vse domače bolgarske potrebe, pač pa bi mnogo v''i'ral!c celo lahko izvažali v druge dežele. Do-rlej je Bolgarija uvažala vžignli^e predvsem iz Italije in s Finskega. nicigovo mlndost in položaj uglednega trgovca je bn fant bolj milo obsojen — samo v pregnanstvo Poslali so ga k nam. Devet de=etink svojega premoženja je zgubil. D^setinka na. ki mu ie še ostala, je vendar še zadostovala za življenje. Vnovčll jo je. Sezidal si je v našem kraju h:šo in sc nastanil v nji. Dolgo časa se je vseh izogibal, njegova duša je bila polna ogorčenja Iz hiše ni hodil in ni videl drugega človeka kakor svojega služabnika in svojo služkinjo. Vedno je tičal pri knjigah, pri svojih najbolj pobožnih prijateljicah. Prišel je Pa dan, ko sva se seznanila, in sicer prav po knjigah. Navadil sem se obiskovati ga skoraj redno in vsakokrat me je prijazno sprejel. Razumela sva se in sklenila sva prijateljstvo. Starši me v začetku niso radi pustili k njemu. Timotej se jim je videl nekako sam svoj, čuden: — Kaj hoče? Nikdo n:'česar ne ve! Zakaj živi sam zase? Kaj če bi otroka navadil takih reči, ki jih še ne sme znati? — Jaz sem še bil pod nadzorstvom ste šev, katerim sem pe vse odkritosrčno povedal. Nič slabega se nisem naučil od Timoteja. Cas sva zapravljala s tem, da sva čitala knjige in razpravljala o veri. Kako živeti, da bi bilo Bogu najbolj dopadljivo, kako se izogibati vsemu, kar bi osramotilo in oneča-stilo v nas samih sveto sliko Gospodovo. Slednjič so me starši pustili prebiti ves prosti čas pri mojem prijatelju. Tudi moj oče ga Je večkrat obiskal in naposled je tudi Timotej prišel k nam. Moji starši so spoznali, da je dober človek. Vzljubili so ga. le obžalovali so, da je bil večkrat tako mračen in zamišljen. Spominjal se je krivic, ki jih je moral utrpeti. Če mu je kdo omenil strica, je prebledel, postal je otožen in upadel mu je pogum. Nič mu ni bilo po godu, še čtivo ne, njegove običajno mile oči so oe zasvetile v divji jezi. Bil je pošten in bister, toda N. S. I.ie*'-n. ■ (k>spad obišče ruskega kmeta Zimska zgodba iz preteklih časov Ali poznate Belo Krajino? Bela Krajina je najjužnejši predel Ljubljanske pokrajine in se domala vjema z območjem črno-meljskega okraja. Nasproti ostali pokrajini tvori mejo Bele Krajine na severu in zahodu gorska skupina Gorjancev in Roga, na jugu in vzhodu pa meji Bela Krajina ob Kolpi in po obronkih Gorjancev na Hrvatsko. Sama Bela Krajina je zelo rahlo nagubana kraSka ravan. Milo, ugodno podnebje Ime Bela Krajina je v rabi Sele dobrih sto let in ga je pokrajina dobila po belih oblekah svojih stanovalcev, ki so v onem času pa tudi še pozneje ohranili prvotno slovensko nošo bele barve. Zaradi svoje nasproti severu in zapadu s sorazmerno visokim hribovjem (okrog 1100 m) zavarovane lege ima Bela Krajina zelo milo podnebje in je znana zlasti po svojih zmernih zimah in zgodnjih toplih pomladih. Letna temperatura je povprečno 2° višja nego po ostalih slovenskih predelih. Zato je v teh krajih tudi zelo dolga kopalna sezona in dobro uspeva zgodnje sadje, zlasti češnje, ki so zrele skoraj istočasno kakor v prlmorju. Podnebje je milo, sončno in bree megle, zato je tudi zelo zdravo. Slikoviti, nepozabni razgledi Kljub svojemu kraškemu značaju je Bela Krajina skoraj povsem pokrita z gozdovi, njivami, travniki in vinogradi in napravlja, pogledana od zgoraj, vtis lepe zelene ravnice. Ker gredo vsi dohodi v Belo Krajino iz ostalih krajev preko sorazmerno visokih prelazov, se pri prihodu od severa ali zahoda odpre potniku zelo lep in slikovit pogled na nižje ležečo belokrajinsko ravan. Ta pogled se nudi potniku tako pri prihodu z železnico od Novega mesta skozi predor pri Semiču, kakor tudi pri prihodu po cestah bodisi od Novega mesta ali Žužemberka ali Kočevja. Eden najlepših pogledov je vsekakor pogled iz vlaka ob prihodu skozi semlškl predor. Zlasti veličastna panorama se pokaže potniku na pomlad, ko 1e pokrajina odeta s cvetjem sadnega drevja, med katerim se svetijo beli. značilni belokrajnski domovi. Pobočja gričev so pokrita z vinogradi, na vrhovih goric pa se bllščljo bele cerkvice Izleti na hribe in k vodovju Mnoge naravne lepote se nudijo gostu Bele Krajine v slikovtt:h predelih ob Kolpi, zlasti pri Starem trgu. kjer teče Kolna v globoko zasekani dolini, dalje pri Vinici. Adiešič'h in pri Metliki, preden nride povsem na Hrvatsko. Lepi so pa tudi vinogradniški predeli v semiški. čmomeljski in metliški okolici, kjer se med vinogradi bleste 7'danlce. posejane kakor beli golobi po pobočjih. Slikoviti so belokranjski steljniki. zasejani z belimi brezami ki so tudi ena izmed belokranjskih, žal gosnodarsko iako skopo donosnih posebnosti. Ker ie R»la Krasna ni?ka ravnina —• povprečna no^m^-oim 00 let pred Kristom. Iz rimske dobe, v kateri je Bela Kraiina spadala k Panoniji, imamo znamenite razvaline Mitrovega templa pri Rožancu v bližini železniške postaje Sela pri Otovcu kamen z rimskim napisom v zidu črno-Iz staroslovenske dobe so znani grobovi pri smod-meljskega mlina, v Loki pri Crnomljtf in drugod, nišnici v Črnomlju; v Vinici se hrani glagolski napis. dočim so glagolske Ii"t!ne i? Črnimija shranjene pri Hrvatski akademiji v Zagrebu. Na braniku proti Turkom V srednjem veku je bila Bela Krajina z delom ostalega Dolenjskega dolgo časa samostojna mejna pokrajina in se je imenovala slovenska marka, pozneje tudi metliška marka. Imela je dolgo časa lastnega deželnega glavarja s sedežem v Metliki. Sele v drugI polovici 16. stoletja je bila priključena ostalemu Kranjskemu. Usodna je bila obmejna lega Bele Krajine za časa turških vpadov. Komaj 19 let po bitki na Kosovem polju so Belokranjci že doživeli prvi turški vpad. Črnomelj in Metlika sta v tem času postala prva branilca na slovenskem ozemlju proti Turkom. V Beli Krajini so se začeli ob turških vpadih prižigati prvi kresovi, ki so se vrstili proti severu čez vso slovensko zemljo in so naznanjali prihod Turkov. Takrat je bila v BeLi Krajini organizirana prva vojaška granica. V srednjem veku in posebno za časa turških napadov je nastala večina utrjenih naselij ln gradov v Beli Krajini, ki so sedaj povečini že razpadli. Od ohranjenih gradov naj omenimo v Črnomlju: grad in komendo, v Metliki: grad in komendo, v Gradcu grad z lepim drevoredom, z grbom Guš:čev. rimskim spomenikom in mavzolejem, in končno grad Krupa, kjer so včasih gospodovali grofi Blagaji. Pri AdlešiCih je deloma že v razsulu grad Pobrežje, ki so ga iz vo-jaških razlogov sezidali vojskovodje Lenko-v:či. V tej dobi je bil narejen tudi poseben trdnjavski pas ob obali Kolpe pri Preloki nasproti hrvatskemu Prilišču in pri Vinici, ki je sedaj seveda razrušen V čas'h vojaške granice je bila Bela Krajina polna vojaštva. Za njegovo oskrbovanje so se tu naselili obrtniki in trgovci, tako da je tedaj preživljala Bela Krajina dobo splošnega gospodarskega procvita Pozneje se je vojaška gmn ca pomaknila proti jugu, posadke so odšle v novo zgrajeni Karlovac :n druge utrjene kraje bliže bosanski meji in prebivalstvo se je moralo oprijeti kmetovanja, ki je ostalo glavni način preživljanja vse do danes. Gospodarsko si od tedaj Bela Krajina ni opomogla in jo pač šele po sedanji vojni čaka tista bodočnost, ki jo ta krasna in zanimiva deželica po pravici zasluži. Stara noša, stari običaji Kakor smo rekli, se je v Bell Krajini najdelj ohranila prvotna slovenska noša bele barve iz domnčega platna, po kateri je pokrajina dobila svoje ime. Zal je bela noša tudi tu v zadnjih letih začela izginjat-i in se mesa z nošo iz tovarniškega blaga. V krajih, ki so oddaljen: od prometa, pa najdeš še vedno ljudi, zlasti ženske, ki vsaj delno še nosijo belo ljudsko nošo. V večji meri je ohranjen prvotni tip belokranjske hiše, ki je večinoma lesena in sestoji iz treh delov veže, ki je obenem kuhinja, glavne sobe (prednje hiše) in manjše sobe (zadnje hiše). Ta ~'de'itev se je ohranila še iz čacov zadrugar-stva Belokranjske vasi so sklenjene in gručaste. v tem obupnem stanju ni bil več gospodar svoje volje Ali Gospod mu ie priskočil na p:imoč v tej njegovi malodušnosti. Timotej se je zaljubil v moio sestro, jo poročil ip zapustila ga je tesnoba. Živela sta srečno Timotej si je s svojo pridnostjo še pridobil premoženje in po ljudskem mnenju le bil Po desetih letih mož na svojem mestu Sezidal si je pravcato palačo in imel je vsega v izobilju Vsi so ga spoštovali. Mož je bil pridpe žene, oče krepkih otrok, kaj je hotel še več? Zdelo se je. da mora še samo pozabiti na preteklost. Timotej se je pa še vedno spominjal krivice Neki dan, ko sva se zaupno razgovarjala na njegovem vozu, sem mu rekel: — No. Timotej, ali si zdaj srečen? — Kako to misliš? — Pridobil si si vse, česar si bil oropan! Nenadno je prebledel, pognal je konja, ne da bi črhnil besedico. Ko sem to zapazil, sem za začudil rekoč: — Bratec, oprosti mi, mislil sem, da si vso to grenko preteklost že pozabil, pokopal... — Pokopal, hm, pokopal, a nik&r ne pozabil... Zasmilil se mi je. V primeru z njegovim sedanjim premoženjem je bilo gotovo njegovo prejšnje večje, a nisem ga pomiloval zaradi tega, temveč zaradi njegove zaslepljenosti. — Pozna Sveto pismo, sem si mislil, govori, in sicer dobro govori o sveti veri, a vendar ne more pozabiti zla, ki mu je bilo povzročeno. Mar beseda božja pri njem nič ne zaleže? — Imel sem ga za moža, ki stoji visoko nad menoj, njegovo odločno mnenje mi je bilo všeč ln vendar ta človek ni mogel pozabiti... V teh mojih razmišljanjih je opazil mojo molčečnost. uganil je moje misli rekoč: — Kaj pa premišljuješ? — Mislim pač; na kaj, šaro n« vem. «— Nič ni res, tvoje misli se sučejo okrog mene. — Mogoče, da mislim nate kakor na druge stvari. — No, torej, in kaj misl š o meni? — Ne zameri, a mislil sem pravkar, da ti pač veš, kaj stoji nap-sano, a da tvoje srce, polno mržnje, ne posluša besede božje Po takem' kake koristi imaš od Svetega p sma? Timotej mi ni zameril. Mračnega čela me vpraša: — Kdo si ti, da omenjaš besedo božjo? — Res je, ničesar ne vem. — So pa druge reči. katerih tudi še ne poj. muješ. Ti še ne poznaš krivice sveta. Da je on o tem več vedel, kakor jaz, priznavam. Razlagal mi je, da so nekatere žalitve neznosne. Pravil mj je, da je svojemu stricu toliko zameril — ne zaradi zgube premoženja, temveč da tiči vzrok globlje, v tem, da ne more pozabiti gotovih reči. — Sklenil sem, da ne bom nikdar in nikomur o tem govoril, a danes ti kot prijatelju povem vse, je naposled rekel. — Naj bi ti bilo to v olajšanje, sem pripomnil. Pravil mi je nato, da je zguhil očeta zaradi tuge, ki mu jo je povzročil stric; da mu je mati od žalosti preminula, da so njega samega blatili in obrekovali in kako je stric, četudi že star, s svojimi spletkami in grožnjami gotove ljudi prisilil, da so mu dali za ženo mladenko, ki jo je on — Timotej — ljubil že izza rane mladosti in jo tudi želel poročiti Zaključil je: — In vse to naj človek pozabi? Dokler živim, mu ne odpustim! — Krivice, ki si jih utrpel, so res velike, to je gotovo, sem mu odgovoril, res je pa, kar Je treba tudi omeniti, da ti Sveto pismo nič ne koristi. Iznova je začel trditi, da jaz ne poznam Svetega pisma tako dobro kakor on, navajal mi je besede starega testamenta, po katerih se je vsak prestopek zakonito kaznoval, lutko so žrtve ka- menjali in podobno. Skušal je v tem potolažiti svojo vest in se opravičiti pred menoj. V svoji preprostosti sem mu rekel: — Timotej, ti me po razumnosti in po znanju visoko prekašaš, v navajanju svetih besed bi se jaz gotovo zmotil. Dovoli pač, da ti povem, kar mi je po razsodnosti grešnega in omejenega človeka ostalo vtisnjeno v srcu od Svetega pisma. V starem testamentu je vse staro, vse je temno ter se more razlagati na dva načina. Tcda kar pravi novi testament, je vse jasno ko na dlani. Luč je, ki vse razsvetljuje: Ljubi in prizanesi! To je brezprimeren zaklad, zlati ključ, ki vse odpira. Na kaj naj bi se to priza-našanje in odpuščanje nanašalo? Mar na maie, rekel bi. brezpomembne grehe? Ne, ne. — na največje krivice! Molčal je. V svojem srcu sem sklenil uporabiti besede Gospodove: — Kaj bi Ti ne bilo povšeči. Oče, da se poslužiš moje besede, da govoriš mojemu bratu? — Pripovedoval sem mu, kako so bili Jezusa v obraz, zaničevali Ga, bičali in s trnjem kronali, a On vendar le vsem odpustil. — Sledi Njegovemu zgledu in ne zablodi na pot maščevanja! — sem rekel. Timotej pa je s svojimi navedbami zašel v dolge razlage in je trgil, da odpustiti pomeni krivico podpirati. Kaj mu naj na vse to odgovorim? — Bojim se, sem pripomnil, da ti je preveliko učenje udarilo v glavo. Bolje bo, da izvojuješ svoj boj sam s seboj. Dokler se spominjaš krivic, ki so ti bile storjene, tako dolgo bodo te krivice obstojale. Pusti jih. naj zamrejo v tebi, potem bo našla tvoja duša svoj mir. Ne da bi črhnil besedico me je poslušal in ml stisnil roko. — Dosti, ne morem več govoriti... jaz trpim .. In nič več ni govoril. Vedel sem, kaj ga tare, ln tudi jaz sem umolknil. Z najstarejšimi slovenskimi nošami so se v Beli Krajini ohranili tudi najstarejši običaji v značilnejši obliki in večji meri ko v katerem koli drugem slovenskem delu. Poleg drugih običajev so zlasti znameniti ostanki starodavnih obredij, ki so se ohranili v narodnih plesih in igrah, kakršnih v drugih krajih v Sloveniji več ne najdemo. Posebno je znan belokrajski Zeleni Jurij, ki nastopa spomladi o Jurjevem, dalje kresnice v poletnem času. Ob določenih dnevih na primer na veliki ponedeljek, se še danes plešejo po starem običaju po poedinih krajih narodna kola, ki so po različnih okoliših Bele Krajine različna. Imamo metliško kolo, črnomeljsko kolo, edlešičko kolo, starotrško kolo, bojansko in še Kanadski državni zbor se je moral pred nekaj leti pečati z vprašanjem, ki danes ni več vsakdanje. Odločiti je moral, kako naj oblastva nastopajo proti pustošim neke verske ločine, ki žive že tri sto let v državi. Skoraj neverjetno se čuje, da se je razmerno majhnemu številu teh vernikov posrečilo živeti tako svobodno, da so ustvarili pravo državo v državi. V začetku 18. stoletja se je namreč med tlačani začela širiti nova vera, ki je imela za podlago prvotno skupnost iz zgodnjih krščanskih časov. Nastale so cele zadruge, kjer niso posamezni člani razen obleke poznali nikakšne osebne lastnine. Ta sekta je dosegla svoj višek za časa Lukerije K a m 1 i k o v e , ki je bila več desetletij njena duhovna voditeljica. Ruska vlada je izprva pustila sekti, da se Je Po svoje razvijala, potem pa jo je jela preganjati. Duhoborci — to hne so si sami dali — so se namreč uprli vojaški službi in plačevanju davkov. Pozneje so Sli celo tako daleč, da niso hoteli priznati nobene posvetne oblasti nad sabo. Carska vlada jih je sprva zapirala, potem pa je vso sekto izgnala v Transkavkazijo. kjer se še danes imenuje velika pokrajina po njej »Du-hoborska zemlja«. Kakih tisoč pripadnikov te sekte pa je Rusiji pokazalo hrbet. Ker niso smeli ostati na svojih domovih, so se sklenili izseliti tako daleč, da jih carjeva roka ne bo več dosegla. Po velikih naporih so prišli v Kanado, kjer jim je vlada dovolila naselitev v pokrajini Alberti, severno od mesta Calgaryja. Skozi vse 19. stoletje ni nihče motil ruskih naseljencev. Z neutrudnim delom so zadruge, ki so narasle v 850 družin z 2500 člani, napravile iz pustinje rodovitno zemljo. Vsa ta leta so znali duhoborci varovati načela in zapovedi svoje vere pred tujimi vplivi. Sele po prvi svetovni vojni so poizkusila kanadska oblastva to idilo razdreti in uveljaviti moč svojih zakonov nad peščico duhoborcev. Ti so druga kola. Plesom se navadno priključijo druge obredne igre. Po sodbi strokovnjakov spadajo ti plesi in igre med najstarejše narodopisne ostanke in nekatere od njih označujejo kot edinstvene primere svoje vrste v Evropi. Njihove izvore je po znanstvenih dognanjih iskati v starih verskih obredih starih Slovanov in prvotnih naseljencev Bele Krajine, Keltov. Poleg običajev naj omenimo le še zelo razvite domače izdelke v pristnem belokranjskem slogu. Tu stoje na prvem mestu splošno znane belokranjske velikonočne pisanice, vezenine, čuta-rice, sodčki in domače platno. A kakšno kapljo rodi Bela Krajina, ve prav le tisti, ki jo je kdaj že okušal »pri viru«, v beli zidanici. namreč dotlej skrbeli, da se otroci razen branja, pisanja in učenja svetega pisma in drugih preprostih verskih knjig niso ničesar naučili, ker je učenost po njihovem prepričanju »hudičev napuh«. Tega mnenja pa ni bilo kanadsko prosvetno ministrstvo, ki je hotelo med njimi ustanoviti redne šole. Zato je prišlo že leta 1925. do prvih demonstracij. Duhoborci so se nekega dne zbrali v Calgaryju, glavnem mestu svoje pokrajine. Oblekli so se v dolga, bela, srajcam podobna oblačila, ki so bili z rožami okrašena, kar naj bi bilo simbol čistosti in nedolžnosti njihove vere. Tako oblečeni so hodili po mestu in prepevali prastare ruske duhovne pesmi. Ta protest pa je bil bob ob steno. Kanadska vlada se zanj ni zmenila. Nekega dne je poslala med duhoborce učitelje in zahtevala razen redne šolske vzgoje tudi plačevanje davkov in priznanje veljavnosti kanadskih zakonov med naseljenci. S temi zahtevami pa brez uporabe sile ni mogla prodreti, ker se duhoborci zanje sploh niso zmenili. Da preprečijo prelivanje krvi ali druge ostre mere, je moral parlament odločiti, kako naj se ta spor reši. Ce smo lahko Po pravici rekli, da so duhoborci ohranili kos srednjega veka do sedanjosti, vendar še niso z vsemi svojimi posebnostmi vred najbolj čudaška sekta na svetu. Vzlic vsem sovjetskim napadom na cerkve in verstvo Je Rusija še danes domovina raznih drugih verskih sekt. V začetku minulega stoletja je nastala pod Aleksandrom I. sekta skopcev, kj je obstojala še Po ruski revoluciji, čeprav so jo vse vlade preganjale. To je še posebno čudno, če pomislimo, da je sekta navezana samo na dotok novih članov, ker so njeni člani zaradi neke operacije, ki jo izvrše na sebi na-mestu krsta, da bi se obvarovali grešnih strasti. brezplodna bitja. Tudi skopci so prebivali v zadrugah, ki so štele zmeraj po 13 članov. To število jim je bilo sveto. Ko je doživel skopec 44 let, mu ni bilo treba več delati in je živel na stroške mlajših. Duhovni voditelj skopcev se je imenoval »odrešenik« in je prebival z »božjo materjo« v Čerkisovem blizu Moskve. Verniki so jima postavili tam templju podobno poslopje. Neko drugo ločino so sovjeti iztrebili leta 1929. Inokentij, nekdanji moldavski menih, je namreč zbral veliko število vernikov, ki so po svetopisemskih besedah, da se nebesa bolj vesele enega skesanega grešnika kakor devet in devet deset pravičnih, mislili, da morajo najprej grešiti in se potem pokoriti. Posledice takega razlaganja svetega pisma so bile orgije, ki so jih prirejali v svojem svetišču — saj so mu rekli paradiž in je bilo na posestvu nekega svojega privrženca. Posebnost tega »raja« so bili nepregledni podzemeljski rovi, ki so služili vernikom za zavetišče, če jih je vojaštvo hotelo polovitL Ker so začeli člani sekte kar na debelo pobijati ljudi, da bi dosegli večno zveličanje, so jih oblastva v Odesi polo-vila in pobesila. V številnih državah obstoje še danes cerkvene občine »kristjanov«, ki so se započele svojCas v Romuniji. Razširili so se tudi po Ameriki, pred vsem po Newyorku. Njih glavni namen je to, da se s stradanjem in trpinčenjem ubijejo. Spolnega življenja po svojih naukih ne smejo poznati. »Kristjani«, ki so tako bogati, da jim ni treba služiti kruha, pojejo in molijo podnevi in ponoči v svojih cerkvah in pri tem skoraj nič ne jedo. da bi prišli čim prej na drugi svet. Njihov namen — pravijo — bo dosežen tedaj, ko bo človeški rod iztrebljen. Dejansko pa bo po sedanji vojni treba iztrebiti vse krive »verske« nauke takih zmešanih glav po širokem svetu. »No kolega, kaj Je rekel zdravnik?« »Sredstvo za potenje mi je napisal!« »Caj ali tablete?« »Ne, račun.« »Zakaj se režiš, smrkavec?« »Saj se ne vam, gospod učitelj!« »Kaj pa je potem smešnega?« V gimnaziji se uče o muzah. Profesor vpraša enega izmed učencev: »Koliko je muz?« »Devet,« odgovori učenec. »In kje imajo muze glavno vlogo?« »V križankah, gospod profesor.« • Otroci se Igrajo v sobi. Pa pride Zorica z rdečimi lici in solznimi očmi k mamici v kuhinjo. »Mamica, prosim, daj mi liro!« »Kaj boš z njo?« »Dušanček se zmerom igra z Danico poroko, z menoj se pa nikoli noče, ker nimam nič dote.« Ostanki srednjega veka Čas je mineval. Dolgih šest let sem ga opazoval in razumel sem, da še vedno trpi, a kljub njegovemu obvladanju sem dobro videl in vedel, da bi takoj pozabil na vse lep©., nauke Svetega pisma, čim bi se nenadno pojavil pred njim njegov stric ... Satan, podpihovalec maščevanja. bi ga spet obsenčil... Toda kljub vsemu še nisem obupal v svojem srcu, ker sem že malo razločil nad njim prst božji. Veroval sem, da bomo neki dan videli nad njim celo Njegovo roko. Veroval sem, da očisti Gospod mojega prijatelja in mojega brata njegovega greha: sovraštva. Izpolnilo se je — in na kale čudežen način! Šestnajst let je že minilo odkar je živel Timotej pri nas v prognanstvu in petnajst, odkar je bil poročen. Imel je svojih sedemintrideset let in troje otrok in je bil srečen. Ljubil Je cvetje in rože, vrtič pred hišo jih je bil poln, vsa okna so bila z njimi okrašena, povsod si videl samo cvetje in rože in njih prijetni vonj je polnil vse izbe v hiši. Ko je sonce zašlo, je šel na vrt zalivat svoje rože. Nato se je vsedel na klop in čital, mislim pa, da je v teh trenutkih več molil kakor pa čital. Neki dan je kakor po navadi vzel svoj Evangelij in šel na vrt pogledat svoje rože, se vsedel na klop in se poglobil vanj. Zanimala ga )e Kristusova zgodba pri farizeju, ki mu še vode ni ponudil, da b; si umil noge. Timoteju je bila Gospodova žalitev tako neznosna, da je občutil zanj tako veliko usmiljenje, da se je razjokal pri sami misli, da Je farizej-bogataš tako brezobzirno ravnal s Svetim Gostom. V tem trenutku se je začel čudež Evo, kako mi ga je Timotej opisal: — Pogledal sem krog sebe in si rekel: kakšno blagostanje, kakšno bogastvo in moj Gospod je živel v ponižanju in uboštvu... Solze so mi zaLile oči, trudil sem se jih zadržati, a nisem mogel. Naenkrat je bilo krog mene vse rožnato, da, celo moje solze so bile rože. Pol v nezavesti sem vzkliknil: Gospod, če prideš Ti k meni, vse Ti dam, vse in še samega sebe! Kakor da bi ga od daleč prinašal lahen vetrič, poln vonja in dišave, sem slišal glas: Pridem!... Nekoč priteče Timotej ves razburjen k meni: — Kaj misliš Ti? Je mogoče, da Gospod enkrat vendar le pride? Odgovori mil — Slušaj, mu odvrnem, to presega moj razum. A bi se ne našlo kaj v Svetem pismu? — Pisano je o njem, mi odgovori: »Zdaj in na vekov veke.« On torej živi in — kako morem jaz dvomiti, da ne bo prišel? — Svobodno ti je dano, da veruješ. — Naročiti moram, da Mu je od danes naprej pri meni vsak dan miza pogrnjena in stol pripravljen. Z dvomom sem mu odvrnil: — Ne vprašuj me za svčt, na tebi je, da vidiš, kaj Mu je bolj po volji. Naposled ne vidim v tem, da Mu pripraviš mizo, nič slabega. Pazi pa, da ne bo pri vsem tem kaj napuha zraven! — Pisano je, je dejal: »Tisti pride, ki bo sprejel grešnike in jedli bodo skupaj s cestninarji.« — Dobro, a rečeno je tudi: »Gospod nisem vreden, da greš pod mojo streho.« Ta izrek ni slab, kaj praviš — Kaj ti veš! — me je zavrnil. — Kakor ti drago! Timotej je naročil svoji ženi, naj pogrne mizo še za enega. Od tistega časa je bil stalno pri mizi, kjer je sedel on, žena ln troje dece, še šesti prostor prazen ln pripravljen. Na koncu mize, na častnem mestu, je stal velik stol. Zena Je bila radovedna, kaj to pomeni. Zakaj to? Za koga? Timotej se ni nikomur jasno izrazil, rekel ji Je, kakor vsem drugim, da je sprejel obljubo, da mora tako biti in da je prostor pripravljen za prvega gosta, ki pride. Toda kdo je bil ta gost, tega ni nikdo vedel razen naju dveh. Drugi dan potem, ko je slišal tisti glas, je čakal v vrtu; tudi naslednji dan je čakal; potem je pa to opustil do prihodnje nedelje. Nič. Njegovo čakanje je bilo zaman. Potem je pričakoval Kristusa z mrzlično nestrpnostjo samo za praznike. Se večkrat je čakal, a njegova gotovost ni bila omajana. Mislil je: Gospod drži svojo obljubo, pride. Timotej ml je zaupal, da je vsak dan molil: »Pridi, o Gospod!« A slišal ni več toliko zaželenega odgovora: »Skoro pridem.« Nisem vedel, kaj bi mu na vse to odgovarjal,. Zdelo se mi je, da je moj prijatelj v svoji- oholosti le igra praznih domnev. Kakor vidite, namenov božjih nisem predvideval. Mraz je hudo pritisnil na tisti sveti večer. Timotej ire je obiskal ln ml rekel: — Brat moj in prijatelj, jutri Gospod vendarle pride! 2e dolgo časa mu nisem več odgovarjal na take ogovore, a vseeno sem pripomnil: — Iz česa to sklepaš? — Ko sem pravkar molil: »Pridi, o Gospod,« je navdal mojo dušo velik nemir in čutil sem v sebi kakor trobente glas, ki kliče: »V resnici skoro pridem ...« Kaj nI mar jutri dan Njegovega rojstva? Zakaj bi si ne izbral jutršniega dne? Pridi jutri k meni z vsemi svojimi bližnjimi, ker srce mi je že polno svetega strahu. — Glej, Timotej, moram ti reči, da ml je vse to že odveč, ker ne računam, da bi kot grešaik mogel videti Njegovo obličje. Toda vseeno, kar < nas je prijateljev in znancev, vsi pridemo jutri k tebi. če pa zares pričakuješ tako velikega Gosta, ne povabi samo svojih prijateljev, temveč pripravi Mu sprejem po srcu Njegovem. — Razumem, odvrne Timotej, takoj pošljem svoje hlapce in svojega sina v vas, da povabijo k meni vse pregnance, vse bedne in uboge. O« PO SVETU X živali ob letalskih napadih. Med sovražnikovimi letalskimi napadi na mesta, kjer Imajo živalske vrtove, se je pokazalo, da je velika večina živali ohranila čisto mirno kri In da jih brnenje letalskih motorjev ln prasketanje bomb prav nič ni motilo. Velika Izjema pa je opica. Vselej, kadar so se približala letala, so zagnale silen vik ln krik ln nI jih bilo na noben način mogoče pomiriti in potolažiti. Medved in kamela ob letalskem napadu mirno spita dalje, kakor se ne bi zgodilo ničesar Tudi slon ostane čisto miren ln levi, tigri tn druge zverine, ki so znane po svojem nočnem rjovenju, ne kažejo nobenih znakov kakšne posebne vznemirjenosti. Morda jih letalski napad spominja na silne nevihte, ki divjajo po vročih krajih, kjer je njihova prava domovina. Nasprotno pa opice, kakor rečeno, vse preplašene začno cvtllti. se skrivati druga za drugo ter divje skačejo sem ln tja po kletkah, kakor da bi hotele pobegniti. X Nemški delavci se uče ruščine. Iz Berlina poročajo: Nemška delovna fronta je že svoj čas uvedla za delavce posebne tečaje, v katerih se lahko uče tujih jezikov. Kakor poročajo, zavzema V načrtu jezikovnih tečajev za leto 1943 prvo mesto ruščina. Mnogo delavcev se je v te tečaje tudi že vpisalo, ker se hočejo naučiti ruskega jezika. X Važen preobrat pri gradnji iifmšldli podmornic. Iz Berlina poročajo, da je bil dosežen velik napredek pri notranji zgradbi nemških podmornic V Skandinaviji pridobivajo zdaj tolikšne količine niklja, da bodo lahko izdelovali električne akumulatorje na podmornicah iz n kija. Doslej so jih morali Izdelovati iz svinca. Ta sprememba .19 zelo vnžna, kajal dosedanji svinčeni akumulatorji bo tehtali 16 do 20 ton in so tako znatno zmanjševali delokrog ln hitrost podmornic, krožečih po Atlantskem oceanu. Novi nikljasti akumulatorji bodo devetkrat lažji tn bodo omogočili, da bodo podmornice lahko dosegle hitrost 23 vozlov na uro. X Me«to r dvema prebivalcema. Misijonar o Artemio I>ulby je v bližini Vlktor'jine zemlje ob zemeljskem tečajniku obiskal mesto ki velja za pravo čudo In ki se je v prejšnjih časih, ki je bilo na višku svojega razvoja. Imenovalo »mesto ra-dluma«. Leži v bližini nekega nekdanjega rudnika kjer so kopali zlato tn neko drugo rudo, ki iz nie pridobivajo radlum. Vprav po tej rudnini je mesto tudi dobilo svoje ime Da Je to zelo dragornna rudnina, se vidi najbolje po tem, da so prodajali gram radia po 84 000 dolarjev Ni čudno, da se Je mesto naglo začelo razvijati tn da je bilo kal kmalu tam do 2000 ljudi, ki so stikali za omenjenim bogastvom. Kmalu pa so rudnike čisto izčrpali ln posledica tega je bila, da so ljudje tudi kmalu začeli zapuščati »Radijsko mesto«. Misijonar g. Artemio Dubly pravi, da je našel v tem čudnem mestu samo še dva prebivalca. X Hrvatice na Izpraznjenih moških službenih mestih. Spričo dejstva, da se Je tudi Hrvatska odločila za boj proti boljševizmu, Je v tej deželi začelo zelo občutno primanjkovati moških delovnih moči skoraj na vseh poljih gospodarskega ln javnega življenja. Za sedemmilijonskl narod je precej huda, če manjka 450.000 delavcev. In teh nI zato, ker so jih bodisi poklicali pod orožje, ali pa so odšli na prostovoljno delo v Nemčijo. A službena mesta moških so na Hrvatskem že v velikem številu zasedle ženske. Tako vidimo Hrvatice danes tudi v službi sprevodnic na cestnih železnicah, kot uslužbenke pri pošti ln brzojavu (v dokaj večjem številu kakor pa prej v mirnih časih) in Se na neštetih drugih poljih udejstvo-vanja. Zlasti po muslimanskih mestih, kakor na primer v Sarajevu, kjer stari strogi verski predpisi in običaji branijo ženskam, udeleževati se javnega življenja, je »notranja mobilizacija« žensk zavzela naravnost revolucionaren obseg. X Koliko zdravnikov Ima Švica? Po nekem nemškem poročilu imajo zdaj v Švici 5014 zdravnikov. Od teh jih je 1566 specialistov za razne vrste bolezni, švicark, ki opravljajo zdravniški poklic, pa je 484. V švtel pride na vsakih 1208 prebivalcev povprečno en zdravnik. DEDIŠČINA »Poglej, ta dama ima krasne svetle lase.« »Te ima po očetu.« »Tako? On Je Imel tako lepe lase?« »Ne, ampak Izdeloval Je lasulje.« OTROŠKA RADOVEDNOST »Prenehaj že vendar s temi večnimi vprašanji!« »še eno, očka!« »No torej!« »Kdo bo pokopal poslednjega človeka?« ŽIDOVSKA »Morlc! Zdaj ob eni prihajaš domov, ko ste Imeli pouk samo do dvanajstih?« »Neka gospa je izgubila kovača,« je dejal Morlc. »In kaj te briga to, domov bi bil šel, ne pa da si ga pomagal Iskati!« »Saj ga nisem Iskal, moral sem tako dolgo držati nogo na njem. dokler niso vsi ljudje odšli!« Križanka smesnice 1 mmstiM »n — iniwu n.»mwp TOKLON »Gospod, ne vem, kako naj se vam zahvalim, ker ste mi rešili življenje . . « »Ampak, gccpodična. to vendar ni vredno be-se-J!« KONTRA - RE Sloveči filmski igralki Gretn Garbo in Marlena-Dietricho/a sta se pričkall. »Veste, gospa.« pravi Greta »če bi bila jaz vaš soprog! bi va.ri deia čotrt ki ie strihnina v kavo.« »Jaz bi pa. če bi bili vi moja žena. to kavo s slastjo izpila.« je dejala Marlena. ONA IN ON Janez: »Sem si šal, da bo Peter vzel Mico. To je izvrstno -dekle, le kar je res Zna igrati na klavir, jahati, plrvati, plesati moderne plese ter ravnati z letalom in avtom.« | lakob ? t>Ta dva utegneta biti prav srečna v i zakenu. ker zr.a Peter dobro kuhati'« 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ■H 14 15 16 17l 18 19 20 ! ! 21 Vodoravno: 1. klica; 4. reka v Rusiji; 5. žival; 6. časovna enota; 9. padavina; 13. moško ime; 14. posoda; 15. torba za spise; 17. pritok Save; 18. zelišče; 20. časomer; 21. povodna žival. Navpično: 1. ples; Z. veznik; 3. lastnina; 6. pritok Drine; 7. žensko ime; 8. orožje; 10. čutilo; 11. čarobnost; 12. žensko ime; 16. sinjlna; 17. rastlina; 19. doba. 5f««s REŠITVE IZ ZADNJE ŠTEVILKE Črliovnica. Dolžan nI samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Kvadrat. 1. sova; 2. osel; 3. Vega; 4. Alah. mi Gospod nakloni svojo božjo milost, da me obišče, naj najde vse pripravljeno po nauku Svojem. Tudi tokrat nisem mogel odobravati tega, kar je rekel — Timotej, kdo naj bi napravil vse po njegovem nauku? Mogoče tega ne razumeš, kaj zanemariš ali pa nisi v stanu to ali ono izvesti. Ce pa ti glas še močno odmeva v srcu, naj se zgodi po volji tistega, ki ti ga je razodel. Ce Gospod pride, zadoščeno bo vsemu, a če si koga spregledal, katerega on potrebuje, ga privede sam s Seboj. Tisti sveti večer smo šil vsi k Timoteju, šla je vsa naša družina z malo zamudo seveda, kakor Je v navadi pri takih slavnostnih pojedinah. V svojem povabilu je Timotej omenil, da počakamo, da vsi pridejo. Velike izbe so bile že polne našega ljudstva. Sibircl, Rusi, Poljaki in celo Finci so bili. Timotej je zbral vse revne naseljence-pre-gnance, ki so bili v zadnjem času pripeljani semkaj ln Se niso bili preskrbljeni. Pripravljene so bile dolge, pogrnjene mize. Služabniki so nanosill nanje jedi ln pijače. Padla je noč na zemljo... Zdelo se je, da nikdo ne manjka. Vsi gospodarjevi povabljenci so prišli že ni bilo več koga čakati ... Kakor da se bliža konec sveta, je zunaj divjal strašen snežni metež, ki je zavijal vse v svojo belo odejo. Manjkal je pa še vedno Gost, najdražji Gost. Tema se je zunaj zgoščala, čas je bilo prižgati luči In se razvrstiti okrog miz. Mi smo stali in čakali v temni Izbi, ki jo Je le medlo razsvetljevala lučica, brleča pred sveto podobo. Timotej — vidno razburjen — ni našel mesta. Zdaj je stal, zdaj sedel videlo se mu, je da je njegova gotovost omajana. Očlvidno oboževanega Gosta, katerega Je čakal, ne bo. Timotej je vzdihnil, obupno me pogledal in rekel: - Vidim, dragi prijatelj in brat, da je Gospodu ljubo, da tre Izroči vam v zasiueh. ali pa imaš prav ti, da nit-em znal zbrati pri sebi vseh tistih, ki bi se spodobilo, da Ga sprejmejo. Naj se zgodi volja božja! Molimo in sedimo k mizi - Moli! — sem mu ganjen pritrdil. Stoje pred sveto ikono je začel: »Očo naš, kateri si v nebesih«... in je slednjič vzkliknil: »Krist se je rodil, slava Mu, Krist je prišel z nebes, sprejmimo ga v svoja srca, Kristus je na zemlji!« Komaj je izgovoril zadnjo besedo, je vihar od zunaj omajal steno, da se je stresla. Trušč se je razširil do vhoda, — vrata izbe, kjer smo bili zbrani, so se nenadno široko odprla. Kakor preplašeni konji so se vsi stisnili na stran, v zadnji kot izbe. Mnogi so popadali na tla, nekateri bolj pogumni so pogledali proti vhodu. Na pragu smo videli prikazen starega, jako starega moža, zavitega v raztrgane cape. Ves trepetajoč se Je držal za podboj vrat, da ne bi omahnil. Ob vhodu se je temno ozadje zasvetilo v čudežnem, nepopisnem rožnatem svitu. Nad ramenom starčka in preko njega je snežno bela roka nesla naprej proti izbi podolgasto llnato svetilko, enako tisti, ki jo vidimo na slikah, kjer razsvetljuje pomenek pri Nikodemu. Vihra, ki je od zunaj divjala, nI niti zazibala plamenčka. Njegov svit je obseval starčkov obraz, razsvetli je tudi njegovo zgrbančeno roko, kjer Je bila vsem vidna od mraza prebledela stara brazgotina ... Ko je Timotej to videl, Je vzkliknil: — Gospod, on je, poznam ga, sprejmem ga v Tvojem imenu, Ti pa ne pridi pod mojo streho, ker jaz sem slab človek in grešnik! Ko je to Izgovoril, je pokleknil in se priklonil do tal. Tudi Jaz sem padel na kolena, vzradoščen nad tem da je tudi njega prešinil duh prave kr- ščanske podložnosti. Obrnil sem se na navzoče z besedami: — Bratje Krist je med nami! In vsi v zboru so odgovorili: — Amen, tako je! Prinesli so luči. Timotej in jaz sva vstala. Snež-nobela roka je Izginila, le starček je stal tam na pragu. Timotej ga je prijel za obe roki, ga pri-vedel v izbo in ga posadil na častno mesto. Ta starček — vi vsi že veste je bil Timotejev stric, tisti, ki je bil kriv njegove propasti. V kratkih besedah je povedal, da je vse zgubil — družino in bogastvo — in da se je že pred dolgim časom podal na pot. da poišče svojega nečaka in ga prosi odpuščanja, željan je bil doseči to odpuščanje. četudi se je bal njegove Jeze Zašel je. Premirjen po sneženi vihri je že mislil na smrt sam. samcat, kjer je bil. Naenkrat pa je občutil, da ga je došel nov, svež duh in mu rekel: »Pojdi svojo pot, ogrej se na mestu, ki je meni namenjeno, in jej to, kar je zame pripravljeno!« Prijel me je za obe roki, ne da bi vedel, kam grem... Timotej Je pred vsemi navzočnimi odgovoril: — Vem kdo te je spremljal, dragi stric! Gospod Je bil, ki je rekel: »Ce je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti, če je žejen, daj mu piti! ...« Tukaj sčdl na prvem mestu tik mene, pij in jej v Njegovem imenu in v slovo Njegovo, razpolagaj z vsem, kar Je v moji hiSl. Od tedaj je starček živel pri Timoteju. Preden Je pa umrl ga je blagoslovil in Timotej je našel mir svojega srca. Na ta način se Je kmet naučil sprejeti Jezusa Kristusa — novorojenega — v zibelko svojega srca. Resnično, kdor spoštuje zapoved, ki ukazuje: »Ljubite svoje sovražnike in povrnite jim dobro za slabo!« — more v resnici napraviti iz svojega srca zibelko Gospodovo, kajti Kristus pride v vsako srce, kjer Mu je bilo mesto prihranjeno, da si ga Izbere za Svoje izvoljeno bivališče. Izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner Urejuje; Davorin Ravljen, Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jeraa