■ZYl{in ! M Pervo Berilo W i# 9 | C r za <41«»-mr s e š c» 1 «> V c. k. avstrijanskih deželah. Velja zvezano v platenem herbtu 24 novih kraje. Na Dnnaja. V ces. kralj, založbi šolskih bukev. 1863. 451103 V očitnih šolah se smejo, ako cesarsko-kra- Ijevo ministerstvo posebej ne dovoli, samo predpisane, s štempeljnom šolsko-knjižnega prodaja zaznamo¬ vane bukve rabiti. Tudi ne smejo dražje biti, kot je na pervem listu postavljeno. Pervi razdelek 1. Z Bogam. Z Bogam začni vsako delo, Pa bo dober tek imelo; Z Bogam delo dokončaj, Imaš tu že sladki raj. 2. Modrost. Mladost! tvoja perva skerb bodi modrost. Po modrosti spoznavamo Boga. Bogu lepo služiti, nas modrost uči. Prava modrost nam pravi, za kaj nas je Bog ustvaril. Modrost nam kaže pravo pot k Bogu. Cernu so vse stvari na nebu in na zemlji, nas modrost uči. Le modrost nam daje pravo srečo. Modrost več velja, kot srebro in zlato. Kdor modro živi, veselo živi. Modrosti pa na cesti ne najdeš; za denar je ne kupiš; tudi stan ne da modrosti. Samo 4 Bog nam daje pravo modrost. Kdor Boga prosi, njemu jo Bog hoče dati. Jezus otroke v šolo valji, in jih prave mo¬ drosti učiti želi. „ Pustite malim k meni priti!“ on veli. Radi bomo hodili v šolo, in prav pri¬ dno se bomo učili. Bog nam bo dal, da bomo modri, veseli in srečni otroci. 3 . Pred šolo. „ Pustite k meni otročiče!“ Nas ljubi Jezus govori, In nas prijazno v šolo klice, Kjer nas učiti sam želi. Preljubi Jezus! vsi želimo Učenci tvoji biti zdaj, Serce in pamet teb’ zrocimo, Učiti pridno nam se daj! 4 . Po šoli. Za vse, kar smo se naučili, O Bog! te zdaj zahvalimo! Da v sercu vse bi ohranili, Pomagaj nam, te prosimo! Daj nam, da rastemo v modrosti, Povsod vedemo se lepo; Dodeli nam, da bi v kreposti Služili vedno ti zvesto. 5 . . Pridna Rozika. Pridno Roziko so hotli mati doma imeti, da bi jim kaj pomagala. Rozika pa je žalostna. Jokaje materi pravi: Drugi otroci se bodo učili, jez pa bom zaostala. Drugi bodo veliko znali, jez pa ne. Potem prime mater zaroko, in pravi: Ljuba moja mati! lepo vas prosim, pustite me, naj grem v šolo. Saj bom iz šole hitro prišla domu, in bom toliko pridnejša. Mati ji prijazno rečejo: „Le pojdi, ljuba moja! ker se tako rada učiš; mi boš pa potem veliko bolj pomagala. Vidim, da se v šoli več naučiš, kakor mi doma pomagaš." — Tako pridni otroci prosijo, in radi hodijo v šolo; doma pa lepo bo- gajo. Taki otroci so ljubi Bogu in ljudem. 6 6 . Veseli učenec. Veselo, veselo kar v šolo hitim, ker v Šoli ve¬ liko se lep’ga učim. Se brati, pisati navadim lepo, in drugih na¬ ukov, ki treba jih bo. Učitelji, starši me ljubijo tud’, ker s pridnostjo vračam obilni jim trud. In Bog ljubeznjivo pomoč mi daje, da zmiram po sreči se steka mi vse. 7 . Zavidljiva učenka. Katarinka se je iz šole domu prijokala. „Kaj ti je?" jo poprašajo oče. „Oh, gospod kaplan so prišli v šolo!" „No! kaj ni prav, da so prišli?" prašajo dalje oče. „Druge so pra- šali, in so jim spominke pridnosti dajali, meni pa ne," je djala Katarinka. „Bila bi tudi jez znala, še bolje ko drugi. Druge so hvalili, kako so lepo peli; tudi jez sem lepo pela, pa me niso pohvalili." ,,Katarinka!" rečejo oče, „ako hočeš le zato pridna biti, da bi te hvalili, ne boš vse svoje žive dni nikoli prav srečna. Pridnost in sveta čednost se na tem svetu ne poplača. Ali ne veš, kaj Kristus uči: Ako samo zato dobro delate, 7 da bi vas ljudje hvalili, ste svoje plačilo že pre¬ jeli. Kaj pa bo za nebesa? Kdor je zvest in pri¬ den samo zavolj ljudi, pri Bogu vse plačilo zgubi. Bog na skrivnem vidi in vse ve; on te bo pohvalil in poplačal. Le vesela bodi, če si dobro znala, in si bila pridna. Bog te bo zapisal v zlate bukve večnega življenja. Posvetna čast je lede¬ na gaz. Kogar Bog hvali, on velja." Delaj vse le za Boga. On plačilo vredno da. 8 . Perva skerb. V nekem kraju sta bila dva kmeta. Imela sta mnogo otrok. Juri je bil bogat, in ni hotel svojih otrok v solo pošiljati. Rekel je, da lahko brez sole živijo. Radi so otroci doma ostali, pa tudi niso nič znali. Marka je bil siromak. Za otroke pa je zelo skerbel. Pridno jih pošilja v šolo. Kaplje vina si ne kupi, da plača za otroke šolski denar. Bos po leti hodi, da po zimi otroke za šolo obuje. »Ljubi otroci, 4 * je Marka večkrat djal »blaga vam ni¬ mam dati; dote za menoj ne hote imeli; le skerbno se učite in pridni bodite, Bog vas bo že preskerbel. Ce bote pametni, bote tudi srečni." Tako je tudi bilo. 8 Tatje so Jurja okradli, in so mu ves denar vzeli. Dve leti potem je Juri pogorel in od ža¬ losti umeri. Jurjevi otroci so ostali sirote. Gole roke so imeli in pa prazno glavo. »Poglejte, “ reče Marka, „kako slabo je, če se kdo na blago zanaša. Le kar človek zna, tega mu nihče ne more vzeti. Modra glava, pridne roke in pa zdravo telo je naj boljše blago. Za dober nauk moramo najprej skerbeti!“ Ko je Marka umeri, so vsi Markovi svoj kruh imeli. Filip je bil kolar, Simon kovač, Gre¬ gor dober kmet. Anica je bila pridna dekla. Neža pa šivilja. Vsem se je dobro godilo, in oni so Jurjovim dostikrat kruha dajali. Ce v mladosti se 'zueiš: Se za starost oskerbiš. 9 . Dobra misel kmečkega dečka. Kmečki deček Tinče, komaj štirnajst let star, je vozil nekemu kupcu težak voz iz mesta. Kupec je sedel na vozu verh blaga. Tinče pa je hodil zraven konj, in njegov pes zraven njega. Pot je šla skozi gojzd, in je bila zelo gručasta in navzdolna. Na nekem robu se stare kolo. voz se zverne, in kupec, ki je ravno dremal, je 9 tako močno odletel za neko drevo, da seje zelo ranil, in ni mogel vstati. Prestrašeni deček si sam pomagati ne ve in ne more; pa tudi ni smel pustiti ranjenca, konj in voza. Zapiše tedaj na košček papirja s svinčnikam prav v kratkem ne¬ srečo, ktera se mu je zgodila. Ta listek zavije v svojo žepno ruto, jo priveže psu okoli- vrata, ter ga z bičem silama zapodi proti domu. Doma od¬ vežejo psu ruto od vrata, dobe košček papirja, berejo, in zvedo, kaj se je dečku zgodilo. Hitro hite pomagat, in hvalijo dečka, da seje kaj ta- cega zmislil. Kako je bilo dobro, da se je Tinče v šoli pisati navadil! 10 . Od stvarjenja. h zučetka je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja je bila pusta in temna. Pokrivale so jo globoke vode. V šestih dneh je Bog vse tako lepo ustvaril. Pervi dan je ustvaril svetlobo; drugi dan nebo ali firmament; tretji dan suho zemljo in ze¬ lika, morje in vode; četerti dan solnce, mesec in zvezde; peti dan ptice pod nebam in ribe v vodi; šesti dan živino in vse, kar lazi in hodi; posled¬ njič pa človeka. 10 Bog more storiti vse, kar hoče; on je vse- g omogočen. Bogo je svet in vse reči na svetu iz nič naredil. Iz nič kaj storiti, se pravi ustva¬ riti. Bog je ustvaril nebo in zemljo in vse, kar je; Bog je stvarnik nebes in zemlje. Vse, kar je okoli mene in nad menoj, me spominja Boga, vsegamogočnega stvarnika nebes in zemlje. Njega bom vedno hvalil, ker nam je tako lepo stanovanje pripravil na zemlji. 11 . Vse stvari hvalijo Boga. Ves svet je velik tempelj božji. Bog je lepo svet olepšal. Na nebu je prižgal lučic brez števila. Pa zemlji je pogernil zelen plajs. Pisane rožice pokrivajo hribe in doline. Lahko smo otroci veseli. Bog je za nas vse tako lepo ustvaril. Za veselje nam je Bog dal pevce in pevke. Ptičice mično žvergole. Zvonovi milo zvonijo. Orgle sladko pojejo. Vrelci rahlo sumljajo. Potoki in reke hrušč. Vetrovi sumč. Viharji žvižgajo in buče. Grom bobni in treska. Hvalite Boga! nam velevajo vse stvari. Konji herčejo in rezgetajo. Volek in kravica mukata. Svinja kruli, pr ase cvili. Ovca beketa, koza mekeče. Kužej laja, mačka mijavka. Volk tuli in rjove. Gos gaga. Kura kokodaka, petelin poje. Golob gruli, gerlica gode. Lastovice čverčijo. Zabiče regljajo. Tudi grilec škriplje. Vsaka žival ima 11 svoj glas, in hvali po svoje Boga. Vse stvari svojemu stvarniku pojejo hvalno pesem. 12 . Spoznavanje Boga. Kdo je naučil ptičice peti? Kdo jih navadil urno leteti? Kdo dal jelenu hitre noge, Da po planini kakor blisk gre? Kdo da vetrovam močno pihati? Kdo reče burji silno vihrati? Kdo tiho zimo nam pripelja? Kdo toplo leto zopet nam da ? Kdo reče vrelcam rahlo šumeti? Hitrim potokam po bregih dreti? Kdo goni reke, vel ke vodi ? Kdo jih izliva v strašno morje? Kdo daje so Inču svetlo sijati? Kdo vkaze zvezdam milo igrati? Kdo olepšal je jasno nebo? Zemljo pogernil kdo je tako ? Kdo je nebo nad nami okrozil? Polziku his’co kdo je naložil? Kdo je naučil pajika presti? Pridne čebelice sterdi nanesti? 12 Kdo, dete mlado, te je ustvaril? Kdo ti telo in dušo podaril? Kdo ti da kruha, kdo ti da piti? Kdo ti da zdravja se veseliti? Vsegamogoeni — blisk in grom daje, Da se nebo in zemlja zamaje; On, kteri bliske v rokah ima, Pa tudi zemlji dezika da. Vse to je ustvaril Bog ljubeznjivi, Kteri nam oče je dobrotljivi, On nase duše k sebi bo vzel. Ko bode v grobu truplo pepel. 13 . Perva človeka. Ko je že bilo vse lepo pripravljeno, ustvaril je Bog iz ila človeško telo. Pa je bilo še mertvo, in se ni ganilo. Bog mu toraj vdahne dušo, in človek živi. Tako je bil ustvarjen pervi človek. Bog ga je imenoval: Adam. Adam pa ni imel tovarša, ne tovaršice; bilo mu je dolgočasno. Bog mu da sladko spanje, in mu vzame eno rebro; iz tega rebra ustvari Evo, in jo da Adamu za tovaršico, jo blagoslovi, in po¬ stavi v naj lepši veri, ki se mu pravi raj ali paradiž, naj ga obdelujeta. Prav dobro se jima je godilo; vsega sla imela dovolj. Le enega 13 drevesu sad jima je bil Bog prepovedal jesti, re¬ koč: „Ce bata jedla, bota umerla.“ Nekega dne je sla Eva celo blizo prepove¬ danega drevesa. Eden izmed zaverženih angelov, ki je podobo kače oblekel, jo s prepovedanega drevesa popraša: „ Zakaj ne jesta tega sadu ? “ Eva je rekla: „Bog namaje prepovedal; ako bi jedla, bi umerla. “ Kača pa je djala: „ Ne bota umerla ne; saj le bota kakor Bog. “ Eva se da zapeljati, in je, in da Adamu, kteri tudi je. Tako sta grešila, pervi greh storila, in zgubila gnado božjo. Sram je bilo Adama in Eve; skrila sta se, kakor hu¬ dobni otroci. Kmalo potem je Bog zlukical; „Adam! kje si? Ali si mar jedel prepovedani sad?“ Adam se je na Evo izgovarjal: „Žena. ktero si mi dal, mi je dala.“ Eva je rekla: „I(ača me je zapeljala Ali izgovori niso nič pomagali; Bog je zažugal Adamu, rekoč: „Potnega obraza boš jedel kruh; ternje ti bo zemlja rodila; spremenil se boš v prah, iz klerega si bil vzet. u Evi je djal: „Ti boš veliko terpela z otroci, in boš možu podložna. “ Kači je rekel: ,,Po trebuhu se boš plazila, prah jedla, in prišel bo, ki ti bo glavo sterl, “ to je, ki ti bo oblast vzel, in on bo odrešenik. Hitro po grehu se je žalostna godila Adamu in Evi. Izgnana iz lepega raja sta morala težko 14 delati. Velika nesreča je zadela nju in njune otroke. Kako veliko zlo je pač greh, ker ima take hude nasledke! IS Zyz/orc^ye A/Za^, Ae a Jerce wc/e, d>AAejf= n c e/ dar rac/ etne/, AAa/naaej/ta fue A/ocyna /o /ezAo c/', en oc/ft začne Jva/ec/a ^icu/enej/a /ra/a j/raJe ne. ( na /en ye a avraz, je/no cer/e/. U> zeAn ^ e y e yezeAy A^ieA tnuye a Jerca. (OnAra/ Je 'jA/e^nu ^loJeAna ^uyazen c/e ta. „ >> 22. Zvečer. Kakor da bi v cerkvi bilo, Soluce je za goro doli, Sveto, tiho je okoli, Kakor da bi vse molilo. Iz cvetic, zelene trave Vzdiga k nebu se molitev, In ko stvarniku daritev V zrak puhtijo vse dišave. 23 . Večerna molitev. Jernejček je imel daleč v šolo. Neki dan je bilo prav slabo in gerdo vreme. Prišel je ves truden iz šole domu. Ko je odvečerjal in star¬ šem lahko noč vošil, je že komaj čakal, da bi šel v posteljo spat in počivat. Vendar preden 23 se vleže, še poklekne, in moli, kakor vsaki dan, to le večerno molitvico: Minul je zopet mi en dan ! Kleče, o Bog ! zahvalim te, Da srečno bil je dokončan, V dobrotah tvojih stekel se; Mi vse je milost tvoja dala, Zato naj bo ti serčna hvala! Ce storil sim kaj hudega, Zabredel v Mero grešnih zmot, Mi zal iz vsega je serca, Usmili se me, o gospod! Nocoj tud’ hudega me brani, In v svoji milosti ohrani! Obvaruj moje ljube vse, Zročujem v tvojo jih roko, Povsod naj tvoja milost gre, Zaspati zdaj nam daj sladko! Naj tvoja roka vsem bo mila, Beži od nas naj vsaka sila! 24 . Lahko noč. Svetlo soince se je skrilo, vse na svetu potih¬ nilo; vse odeva tiha noč, da zaspati nam je moč. Svetle zvezde pa gorijo, tam na nebu se blišijo, kakor bi nas angelci dol iz raja gledali. 24 Ptičice in druga ž’vina, gospodarji in družina, vse počitka željno je, tiha noč zaziblje vse. Moja glav’ca je zaspana, moja posteljca post¬ lana. Ljubi angel varih moj, mene varuj ti nocoj! Oče! vi mi križ'storite, mati! vi me pokropite, da prav lahko, sladko spim, blagoslov vaš zadobim. Jutro hočem zgodaj vstati, nočem zarje za¬ ležati. Bog mi svojo daj pomoč; oče, mati, lah¬ ko noč! 25 . Zastavica. Vsako leto gredo sestre križem svet; Vsaka daje božjih darov mnogored: Perva sestra lahke nogice ima, V zelen plajš zavita dosti cvetja da. Druga prisopiha, vroče se poti, Koso nam ponuja, tudi šerp moli. Tretja nam prinaša sadja jerbase, Brente polne grojzdja, polni nam sode. V kožuh zadnja sestra je ogernjena, Ima rokovice, v peč zaljubljena. Kdo mi vgane štirih sester teh ime? Kdor ne vgane jih, zares prav mal’ ume. 26 . Pomlad. Zopet se nam naznanja in prihaja vesela pomlad. Odlezel in skopnel je sneg, in stajal se led. Sol n ec sije svetleje in gorkeje. [Prika¬ zala se je že ponižna vijolica, in nas je razvese¬ lila z žlahtnim in prijetnim duham. Skerjanček se zopet vzdiguje, in se veselo prepevaje verti v zraku. Polja in travniki se lepo oživljajo in oze- lenjujejo. Drevesa evetejo in stoje v prelepi ob¬ leki. Čebele, kebri in drugi mergolinci šume in si hrane uabirajo po dišečem cvetji. Ptici pojejo po vertih in logih, in si narejajo gnjezdiea. Vsaki dan nam prinaša nove lepote. Tu pricvete in se prikaže lepa, dišeča rožica; tam priferci prelepo pisan metuljček, in zopet drugej se razgrinja zelena tratica polna naj lepših cvetic. Gore in doline in vse je oblečeno v praznično, zeleno oblačilo. Cez vse to pa je razpeto jasno in mo¬ dro nebo v neizmernem krogu. Koga bi pač ne veselila tako krasna in rajska pomlad? Se celo bolnik si upa pod milo nebo. Posebno pa se mladina veseli spomladi. Veselo se igra po logih in zelenih travnikih, ter si nabira pisanih cvetic, in spleta vence. Kmetovavec hodi zgodaj na polje delat in sejat, in pride velikrat pozno in vpehan, pa vendar vesel domu. Veselimo se lepe pomladi, ktera nam živo kaže dobrote našega ljubeznjivega stvarnika, in bodimo mu hvaležni, da nas tako sladko razveseljuje?^ 26 27 . Poletje. Po letu solnce gorkeje sije, kakor spo¬ mladi. Cvetice, ki še cvetejo, zelenjava in vse rastline na polji potrebujejo pokrepčavnega dežja. Večkrat se nebo stemni, se bliska in germi. Ro¬ doviten dež napaja in poživlja velo drevje, travo, zeliša in vse polje. Po dežji raste vse veliko lepše in veseleje, kakor popred. Vročina od dneva do dneva huje pripeka. Žito zori, in češnje ru- deče prihajajo, kakor lica zdravih otrok. Ja¬ gode, borovnice in maline so zrele. Otroci jih z veseljem tergajo in nabirajo v kozule in v ca- njice, še raji pa jih zobljejo. Treba pa seje varo¬ vati nezdravih in strupenih želiš, pa tudi nezre¬ lega sadja, ktero je zelo nezdravo in škodljivo. Sčasama pa perje na drevji začenja tem¬ neti, žita rumene, in kosci že klepljejo kose, in hodijo zgodaj kosit: žanjice pa brusijo šerpe in urno hodijo na njive žet. Pridni otroci pobirajo klasje za njimi. Snopovje zdevajo potem v ko- zelce, da se posuši, in kadar je suho, ga omla- tijo. Kako lepo je poletje! Otrokam daje dobre¬ ga sadja, in vsem skupaj potrebnega žita in živeža. 27 Poletje z gorkoto zori, Kar pomlad popred nam rodi; Ko z delam otrudimo se, Nam živno moč sadje daje. 28 . Jesen. Dan se krajša, in približuje se jesen. Perje na drevji rumeni, in spada počasi. Ljubi, veseli ptički se odpravljajo, in gredo v gorkeje kraje, od kodar še le spomladi nazaj prihajajo. Samo vrabec, sternad, vrana in še nekaj druzih ostane v naših merzlih krajih. Nekaj pa jih tudi ptičarji polove v žimnice, na limnice in v ptičnice. Skoda za nje! Cvetic jeseni le še kaj malo cvete. Trava po senožetih in travnikih je pokošena, in vse zeliša venejo in se obletujejo. Hruške, jabelka, orehi in drugo sadje je zrelo; ter ga tresemo in obiramo. Veseli plezajo dečki na jablane, od- tergujejo rudeče jabelka in jih nabirajo v jerbase. Veliko sadja posušimo in prihranimo za zimo. Nekaj ga denemo v muzdo, da se zmehči, in bolje postane. Vinorejec terga zrelo grojzdje, ga spravlja v klet, in tlači mošt iž njega, iz kterega potlej vino postane. Koliko slabotnih ljudi se je že 28 poživilo, in koliko žalostnih že poveselilo s kap¬ ljico dobrega vina! Zdaj pa je kmali vse žalostno in pusto na polji. Zadnje pridelke spravljajo ž njiv in merzla sapa piše po praznem sternišu. Tu in tam še kak kmetovavec orje in seje ozimino, in tudi derv napravlja za zimo. Po skritih potih pa se plazi lovec za brezskerbno divjino. Vse e že spravljeno. Ljudje imajo dosti živeža za zimo. Naj bi tudi ne pozabili Boga zahvaliti za vse, kar jim je podelil. 29 . Zima. Po zimi zemlja počiva, in si pridobiva nove moči za prihodnjo novo pomlad, ravno tako, kakor človek po noči. Tudi človek gre zvečer počivat, spi, in vstane zjutraj ves pokrep¬ čan. Drevje je zgubilo svojo lepoto, stoji ob- leteno; cvetice so ocvetele, in trava po travnikih je zvenela, in vse je utihnilo. Noben vesel ptiček se več ne oglaša, in tudi pastir ne goni več čede na pašo, Večkrat se naredi prav hud in ojster mraz. Ljudje oblačijo kožuhe in se zavi¬ jajo v plajše. Po zimi ne moremo biti brez peči. Dobro kurimo, da imamo gorko stanico. Nekteri 29 revni ljudje nimajo ne derv, ne gorke obleke, in morajo tedaj mraz terpeti. Pomagajmo jim, ako moremo! Voda od mraza zmerzne, in se v terd led spremeni. Po zimi so zamerznjeni studenci in celo potoki. V mrazu tudi soparji v zraku zmerznejo in padajo na zemljo, in takrat pra¬ vimo, da gre sneg. Sneg pokrije hiše, ceste, polje in vse, kar je zunaj, s svojo lepo belo odejo. Pod snegam pa je ozimina lepo zelena, ker je obvarovana mraza. Po zimi ne moremo toliko in tolikrat zu¬ naj biti in se sprehajati, kakor druge čase. Dan je kratek in komaj osem do deset ur dolg, in vreme je večjidel slabo in neprijetno. Vendar pa tudi zima pripravlja otrokam veliko veselja. Veseli nas, če se malo zadričamo na saneh, in kako veselo je, kadar se začne sneg tajati. Otroci navale pred sabo veliko gručo snega, postavijo eno na drugo in narede snežnega moža. Dolge zimske večera se igrajo otroci z orehi, lešniki, jabelki, in berejo lepe bukve in pojejo vesele pesmice, ter se prav dobro krat¬ kočasijo. Po zimi se tudi obhajajo veseli božični prazniki. Spominjajo nas na rojstvQ našega zveličarja. Vse gre takrat veselo v cerkev in 30 hvali Boga za veliko milost, ktero nam je storil, ki nam je svojega edinorojenega sina poslal na svet. Pridni otroci se božičnih praznikov zelo vesele; narede si lepe jaslice, in pojejo zraven lepe božičnice. Tudi zima je tedaj vesel in pri¬ jeten čas. 30 . Rojstvo Jezusovo. V malem mestu Nacaretu v ga¬ lilejski deželi sta Uvela ubogi tesar Jožef in ubozna devica Marija. Oba sta bila pobožna in dobra. Bog ju je rad imel, in jima je obljubil Jezusa, odrešenika sveta. Tisti cas je rimski cesar August vsem prebivavcam po deželi zapovedal, da naj se dajo popisati v tistem mestu, kjer so bili njih dedje doma. Marija in Jožef sta bila betlehemske rodovine. Toraj sta šla v Betlehem k popiso¬ vanju. Ker se je bilo pa ondi ze ve¬ liko ljudi sošlo, ne moreta dobiti v mestu prostora. Prenočila sta toraj 3i zunaj mesta v nekem hlevcu, kamor so sicer pastirji s c e dami zahajali. V tem bornem hlevcu je prišel Jezus Kristus, sin božji , popolnama reven na svet. Mati Marija je svoje dete povila v plenice, in ga je položila v jaslice, ker ni bilo boljšega prostora. 31. Pastirji pri jasiicih. V ti sveti noči so bili pobožni pastirji pri svojih čedah na polji. Naenkrat stoji pred njimi angel v nebeški svetlobi, in pravi: „Ne bojte se, oznanujem vam veliko veselje! Nocoj to noč je prišel Kristus na svet! Pri Betlehemu bote dobili to dete, ki leži v jaslih, povito v plenice. “ Prika¬ zalo pa se je še veliko drugih angelov, ki so peli: „Slava Bogu na višavi, in mir ljudem, kteri so svete volje /“ Pastirji hitro gredo, in poišejo dete Jezusa. V hlevcu najdejo rednika Jožefa, mater Marijo , in v jaslih zagledajo ljubeznjivo dete Jezusa, kakor jim je bil angel povedal. Priserčno se vesele, molijo sveto dete, in hvalijo Boga. 32 32 . Modri iz jntrove dežele. Iz jutrove dežele so prišli trije modri možje Jezusa molit. Čudna zvezda je šla pred njimi, in jim je kazala pot v judovsko deželo. Prišli so v mesto Jeruzalem, kjer je stanoval kralj Herodei, in ga prašajo, kje bi bil rojen judovski kralj. He- rodez se zelo prestraši, ko modri prašajo po novo¬ rojenem kralju. Ker ni vedel, kje da je Jezus na svet prišel, poklice duhovne in pismoučene, in jih pr asa, kje da bi bil rojen Kristus ? Oni pa mu od¬ govore: „ V Betlehemu v judovski deželi /“ Ilero- dez pošlje modre v Betlehem, in jim naroči: „ Poi¬ dite to dete, in kadar ga najdete, pridite mi pove¬ dat, da ga pojdem tudi jez mglit. “ On pa ni mislil moliti deteta Jezusa, ampak hotel gaje umoriti. Trije modri so našli dete Jezusa.; so po¬ kleknili pred njega, in ga molili. Prinesli in da¬ rovali so mu tudi drage d ari: zlata, kadila in mire. Bog je Jezusa varoval kralja Herodeza. V spanji naroči modrini, da naj ne hodijo nazaj k Hero- dezu, zato ker on le iše Jezusa umoriti. Modri ubogajo, in gredo po drugi poti domu. 33 33 . Beg v Egipt. Ko Herodež vidi, da modrih ne bo nazaj, da, neusmiljeno zapoved, naglo pomoriti v Betlehemu in okoli Betlehemu vse otroke, kur jih je dve leti ali manj starih. Menil je tako tudi Jezusa vmes dobiti. Bog je dete Jezusa zopet obvaroval. Poslal je angela k Jožefu, ki mu pravi, da naj z detetam Jezusam in z njegovo materjo Manjo beži v Egipt, ker Herodež hoče dete umoriti. Nedolžni otročiči v Betlehemu pa so bili neusmiljeno pomorjeni. Je¬ zus je bil med tem pri svojih starših v ptuji egip¬ tovski deželi. Kmali potlej je bil brezbožni Herodež umeri, Angel zopet pove Jošefu: „ Pojdi, nazaj v svojo do¬ movino, zakaj, Herodež je umeri. Jezus,' Mariju in'Jožef so tedaj nazaj šli v svoje domače mesto Nacarel. 34 . Jezus, star dvanajst let, v tentpeljnti. Ko je bil Jezus dvanajst let star, je prosil starše, da bi ga o veliki noči seboj vzeli v Jeru¬ zalem V lepem tempeljnu bi bil rad molil svojega Pervo Berilo va slovenske sole. *> o 34 nebeškega očeta. Marija in Jožef sla rada usli¬ šala njegovo pobožno prošnjo. Prav lepo je molil, in ves srečen je bil v hiši božji. Konec praznika sta ga zgubila med obilno množico. Ker sta pa mislila, da je pri znancih , in znabiti že na potu proti domu, se tudi ona dva brez skerbi verneta domu. Zvečer poprašujeta na prenočišu po njem pri žlahti in znancih, pa nobeden ni vedil zanj. V veliki skerbi se verneta v Jeruzalem, ter ga išeta po vseh ulicah in cestah velikega mesta ; pa nikjer ga ni bilo. Tretji dah gresta zopet v tempelj, in tukaj ga najdeta v sredi med učeniki in pismarji, ki jih je poslušal in izpraševal. Vsi kteri so ga slišali, so se čudili njegovi umnosti in njegovim odgovorom. Marija mu reče: „Sin! zakaj si nama ven¬ dar to storil? Glej! tvoj oce in jez sva te žalostna iskalaJezus pa jima pohlevno odgovori: „Ali ne vesta, da moram biti v hiši svojega očeta ?“ Vernil se je zopet v Nacaret, in je prihajal kolikor starji, toliko tudi modreji in Ijubežnjivši pri Bogu in ljudeh. 35 . Hoja za Jezusam. Otrok po poti gre, pa iti kam ne ve; veli mu Je¬ zus sam: Veš moje dete kam? Le hodi za menoj! 35 Le hocli za menoj, vodnik bom dober tvoj, Glej, to je ozka pot; ne zgubi se od tod, in hodi za menoj! Le hodi za menoj; jez hodim pred teboj, da te v nesrečen kraj kdo ne zapelje kdaj; le hodi za menoj! Le hodi za menoj, se hudega ne boj; bom varno vodil te, da ne spotakneš se. Le hodi za menoj! Le hodi za menoj, sem tron zapustil svoj, da tebe peljal bom v prelepi rajski dom. Le hodi za menoj! Le hodi za menoj! Glej, majhin bratec tvoj sem hotel jez postat', ti lozej pot kazat'; le hodi za menoj! Le hodi za menoj! Saj sem prijat el tvoj, in te skoz smert in kriz popeljem v paradiž. Le hodi za menoj! Le hodi za menoj! Glej, gor je oče moj. Kar zapove, lepo štor vse kot jez zvesto, in hodi za menoj! 36 . v lesena si Marija. 36 iJu/aree rad/ en fiocede/^e/ %i z z/a/o zar/o t'Je rad/e .■ %3e4ena e/e, ^Jare/a /e / -i„ ■■ ■ Z' t' ’& 'p/ e Joence ze, c/e^ee/e e/e, cez ^10/c/ne e/re, S/e d/ede me/o 61 . Modra miška. Miška iz luknjice prileze, in ugleda nastav¬ ljeno past. „0ho!“ je djala, „vidis jo past! Zviti ljudje! dve diljici nastavijo, na zgornjo naloze ka¬ menja, v sredi med diljicama pa nataknejo košček slanine, da bi miška okusila slanino, sprožila past, in se vjela. Pa miši smo modrejse, kakor ljudje. Me dobro poznamo take zvijače. Ne bot e me vjeli ne! Pa povohati,je miška djala, „povohati pa dobro slanino vendar smem: nosek se ne more sprožiti pasti. Slanino pa kaj rada»duham.“ Miška smukne v past, in prav rahlo povoha slanino. Past je prav mehko nastavljena, in ko se miška slanine dotakne, lop! past zagermi, in miška — meriva lezi. Kdor nevarnost ljubi, se pogubi. 62 . Ptice. Dobrotljivi Bog je ustvaril nebo in zemljo. Bilo je po svetu zeleno , vse polno rožic in drevja; 63 pa vse tiho in žalostno. Bog je ustvaril ptice, da bi mu pele pod neham. Kmalo je bilo vse živo in veselo. V samotnih pušuvah, kjer žive duše ni, ptice stvarniku hvalne pesmi žvergole. Ptice so s perjem pokrite. Imajo po dve peruti, po dve nogi, rep in kljun. Ptice lahko letajo, in nektere tudi plavajo. Vse imajo prav dobre in bistre oči,. Nektere znajo tudi lepo peti. Ptice si delajo umetne gnjezda, v ktere jajca neso. Ko se mladici iz jajčic izležejo, imajo precej pripravljeno gorko in mehko posteljco. Stari jih z veseljem pitajo ; jim prav pridno prinašajo živeža, in ga polagajo vsakemu v kljun. Neizrečeno je neusmiljen, kdor ptičje gnjezda razdira in jajčic a pobira ali pa celo mlade terpinči. Večjidel vse ptice nas razveseljujejo s svojo lepoto, s svojimi krasnimi barvami, s svojo živostjo, pa tudi s svojim Ijubeznjivim, prijetnim petjem. Ne¬ ktere nam dajejo živež in perje za posteljo in za pisanje. Ptice pa tudi čistijo drevesa škodljivih go- senc in merčesov in so tedaj naše velike dobrotnice. 63 . Senica. „ Vidiš jo lepo senico na jablani* reče Lovre svoji sestri Micki, „ kmalo jo bom imel!“ 64 Urno spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli, in se skrije s svojo sestro za ger- movje, ter pogleduje za senico. Senica gre kmali v ličnico, in se vjame. Lovre je bil pri tej priči zopet na jablani. Ko pa hoče senico vzeti iz tic- nice, se nagne, in pade s ličnico vred z drevesa. Senica uide, in Lovre si na nekem štremlji roko do kervavega rani. „0 ti ubogi bratec /“ pravi Micka; „zdaj vendar ne boš več plezal za senico po drevesu. Malo, malo ti je manjkalo , da si nisi roke ali noge zlomil, ali pa še kaj bolj poško¬ doval „ Nič ne depravi Lovre, in se posmeja, „zato še ne odjenjam. Vendar zastonj bi se trudil, ker senica ne bo šla zdaj več v ličnico, kamor se je bila že enkrat vjela. “ „Ce je res lalcopravi sestra Micka, „je senica veliko modrejša kot ti. Ona ne gre več tje, kjer se ji nevarno zdi. Ti pa si ravno kar padel in se udaril, in si komaj ušel še večji ne¬ sreči', pa nič ne maraš, in si zopet upaš iti v novo nevarnost. “ Vrabec in konj. Vrabec. Konjiček, jasli polne imaš, Al’ meni kaj od tega daš ? Saj dva al’eno zernice, — Lahko se boš najedel še ! Konj. Prederzni tič, pobiraj le, Obema dost' je kerme te. In skupaj jesta kar oba, Potrebe nič ne terpita. In vroče leto je prišlo, Se hudih muh ni manjkalo; Pa vrabec pridno jih lovi. Da konj nadlege ne terpi. m. v Škorec. Stari ptičar Matevž je imel škorca, lderi je znal neklere besede prav razločno izgovarjati. Ce je Matevž rekel’. „Skorec! kje si?“ je vselej prav gladko in glasno odgovoril: „Tukaj sem!“ Nobenega ptiča ni imel ptičar tako rad, kakor tega škorca. Tudi sosedovega Tončeta je tu ptič zelo veselil. Zato je starega 'Matevža rad in pogosto obiskoval. Ko neki dan Tonče pride k ptičarju , ga ravno ni bilo doma. Tonče zeljno pogleduje lepega ptiča , ki Pervo Berilo za slovenske sole. , ? j 06 je po hiši setu ter tje prijazno skakljal. „Ko bi ta ptič moj bilpravi sam pri sebi, „to bi bilo kaj prijetno !“ Urno stopi za krotkim škorcam, ga vjame, in ga potlači v mavho. Zdaj jo misli tiho pobrati in odnesti lepega ptiča. Pa pri ti priči stopi Matevž v hišo. Da bi mlademu dečku naredil veselje, zakliče po stari navadi: ,,Škorec! kje si? u In škorec v fantovi mavlii prav krepko odgovori: ,,Tukaj sem!“ Nič ni tako skrito , da bi kdoj ne bilo očito. 66 . Lesica ia krokar. Krokar ukrade sir, se vsede na visoko drevo, in ga misli vziti. Lesica ga zapazi, gre pod drevo, in pravi: „0 ti lepi ptiček, ljubi moj krokar! kako se sveti tvoje perje, kako imaš lepe oči, kako zalo postavo! Svoj živ dan še nisem vidila lepšega ptiča kakor si ti; in če bi ti znal tudi peti, bi te mogli narediti za kralja čez vse druge ptiče. Krokarja ta hvala zelo prevzame, in od veselja začne peti svoj: „kra, kr a !“ Pa komaj je kljun odperl, mu že pade sir iz kljuna, in zvita lesica ga hitro zgrabi in požre, ter se posmehuje neumnemu krokarju. Prilizovavca ne smeš poslušati, če hočeš sre¬ čen ostati! 67 . Nepokorna deklica. J/vica je ptiče rada imela. Večkrat prosi in naganja mater, da bi ji kakega lepega ptička kupili pri ptičarji. „Bom ze vidila, če boš pridna,“ pra¬ vijo mati, „%na biti, da ti kaj kupim'.“ Nekega dne pride Jer ica ravno iz šole. Mati jo pokličejo k sebi, rekoč: „Zduj grem malo od doma, pa bom kmalo prišla nazaj. Tukaj na mizi je ta le škatlica; ter do ti zapovem: po nobeni ceni je ne smeš odpreti; še dotakniti seje varuj! Ge me boš ubogala, ti bom nekaj lepega dala, kadar pridem domu /‘ Jerica obljubi, da bo ubogala, in mati gredo. Pa komaj so mali dobro na dvorišu, ima Jerica ze škatlico v rokah. „0j! tako je lahka, na pokrovcu so pa luknjice,“ pravi sama pri sebi, „kaj bi vendar bilo v nji ? Mati ne bodo nič vedili, če jo odprem, in drugi me nobeden ne vidi.“ Ko jo še malo ogleduje , prizdigne počasi pokrovček, in glej, lep rumen kanarček zleti iz škatlice, in zvergolipo izbi! Hitro hoče zdaj Jerica ptička vjeli in djati nazaj v škat¬ lico, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne da 68 vjeti po nobeni vizi. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkam, in ga lovi, odprejo mati vrata. „0j ti nepokorni otrok ! m ‘ zavpijejo, „ali me tako bogaš? Ravno tega ptička v škatlici sem ti name¬ nila, pa skusiti sem te pop red kotla, ali me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila ; zato bom pa tudi zdaj ptička ptičarju nazaj dala, in ti ne boš nič imela. Jerica joka in prosi. Prepozno je, ni dobila ptička. 68 . Ne terpinči žival! Bil je neusmiljen deček, kteri je po vseh germovih iskal ptičjih gnjezd, in ucogim mladim ptičkam stiskoval očesa, in jih neusmiljeno terpinčil. Mati so ga večkrat svarili, in mu to hudobijo ojstro očitali. „Ti hudoben otrok, so djali, če se ne boš poboljšal, te bo gotovo še Bog pokoril in kaznoval.“ Toda prederzni hudobnež se le posmehuje dobri materi, in je še zmiraj bolj neusmiljen. Neko nedeljo, namesto da bi šel v cerkev, gre v gojzd, da bi zopet počenjal nove neusmilje¬ nosti in grozovitnosti. Na visokem hrastu ugleda veliko ptičje gnjezdo. Hitro spleza na hrast, zgrabi enega mladih ptičev, in ga verze na tla. 69 Zopet hoče seči se po drugega, kar priletita starca, ki sta bila serdifa ujedna ptica, in izklujeta hu¬ dobnemu dečku z ojstrim k/junam obe očesi. v Zrivalica je božja stvar, Nikol’ terpinči je nikar! 69 . debele. Posebno imenitno je čebelsko življenje. Vse čebele enega panja vlada ena sama matica. Ona je kraljica in mati vseh drugih. Zato jo pa ima tudi vse kerdelo v veliki časti. Večji del čebel je delavk. One izdelujejo satovje, kije prav čudno izdelano; piskric stoji pri piskricu, kamor med znašajo. Blaga za sa¬ tovje si nabirajo iz cvetja; med pa serkajo iz cvetic. Kar ene nabirajo, druge izdelujeje; vsaka ima svoj opravek. Le trotje se ne poprimejo nobenega dela; zato jih pa delavke dolgo časa ne terpe med sabo, temoč jih pomečejo iz panja ali pa umore. Čebele lepo čedijo svoj panj. Kadar se čebele v kakem panji tako namnože, daje prostor v njem pretesen za vse, si truma mladih izvoli novo mlado kraljico, ter se drugam 70 seli in takrat pravimo, da rojijo. Ta majhina živaliča nas uči reda in snage, pridnosti, varčnosti in skerbeti za dni potrebe in pomanjkanja. 70 . Ribe. Modri in dobrotljivi Bog, kteri je zrak oživil z veselimi ptički, je tudi morje in vode napolnil z urnimi ribami. Ribe so ljudem za živež. Od njih se jih tisoč in tisoč živi. Vsako leto polove rib brez števila, pa vendar jih ne zmanjka; tako močno se množe. Večjidel vse ribe so s luskinami pokrite, in dihajo skozi ušesa. Plavajo s plavutami, ktere imajo namesto nog. So mutaste, pa vendar slišijo. Žive se od rastljin, červov in drugih mergolincov, nektere pa tudi od drugih manjših rib. Naj bolj znane ribe so: poster v z rudečim in višnjevim, pikastim opasani; karp z velikimi pluskami, z višnjevo zelenimi ustnicami in z rumenimi stranmi; šuka z ravnim gobcam; mrena s štirimi berki na gobcu i t. d. Jegulja je kači podobna, na herbtu čermi- 71 zelena, po trebuha bela; po noči si hodi iskat živeža na bližnje polje. 71 . Žaba in vol. Žaba je vidila vola na travniku, in želi njemu enaka biti. Zatoraj začne napihovati svojo gerbasto kožo, ter vpraša svoje tovaršice; „Ali sem tako velika, kakor je vol?“ „Nisi ne“ ji pravijo. Le še bolj se napenja, ter zopet vpraša: „Ali sem vendar zdaj eneka velikemu volu?" Zopet ji odgo¬ vorijo, da ne. Pa vendar ne neha z vso močjo napenjati se tako dolgo, da — poči. Napuh pripravi v nesrečo. 72 . Rače. Kače imajo dolg, raztegnjen život, kteri je z luskinam pokrit. Nimajo nog, pa vendar se hitro premikajo. Nektere kače imajo v zgornji čeljusti v majinih mehurčkih smerten struj*. Kadar piknejo in ranijo, izpuste strup iz votlih zob, da se razlije v človeško kri, od kterega človek zboli in umerje, če se mu hitro ne pomaga. Slepec, dobro znan, ni strupen, in se brez nevarnosti lahko prime. Nespametno je tedaj, ako to nedolžno živalico preganjajo in morijo. Večja kakor slepec je bel o us niča. Tudi ta ni strupena. Velikrat se nahaja celo v ldetih in hlevih. V naših krajih je gad naj bolj strupena kača, Gad je majhin, ima rujavkasto kožo po herbtu černo pašo, in se zato tudi ime¬ nuje pisana kača. Gad se greje rad na solncu pri pecovji in germovji. Ni varno otrokam se za germovjem blizo pecovja igrati; ako stopiš na gada, te bo pičil. Naj večji in naj bolj strupene kače so v vročili deželah. Tam je b o a ali veli¬ kanska kača, ktera je okoli dvajset čevljev dolga, tudi rop o taca in še več drugih. 73 . Gad. Lepo spomladansko jutro pride Ančka na trato zraven vasi rožic nabirat za venec. Za nekim germam ugleda veliko naj lep¬ ših vijolic. Zelo so jo razveselile, in nagioma jih začne tergati. Toda sosed zakriči: „Beži 73 dete, od tega germa, tam prebivajo strupene kače!“ v Ančka se prestraši, in malo poneha. Zelje po zalih rožicah pa so jo presilno mikale. „Uno vijolico le, ki tak lepo gleda iz trave," je djala, „moram imeti." Ravno sega, de hi jo utergala, kar se gad iz germa zaleti, se ovije Ančki okoli roke, in jo vgrizne za smert. Cez malo ur je blaga deklica meriva ležala. Kroti človek poželenje, Da ne zajdes v pogubljenje. 74 . Pregovori. Začetek modrosti je strah božji. Kakor se posojuje, tako se povračuje. Juterna ura, zlata ura. Zgodnja danica pridnim zlatica. Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja. Kar se Anžek ni učil, tudi Anže ne zna. Lenoba je vseh gerdob gerdoba. Po storjenem delu se sladko počiva. Lepa beseda najde lepo mesto. Poštenje je naj boljše premoženje. Kdor malega ne časti, velikega vreden ni. Bolje krajcar po pravici, ko goldinar po krivici, Krivično blago nima teka. Laž ima kratke noge. Kdor laže, tudi kmali krade. Mlad berač, star brez hlač. .Priložnost lepa grehe dela. Po slabi tovaršiji rada boli glava. Vsak pometaj pred svojim pragam. Dobro delo se samo hvali. Kratka večerja, dolgo življenje. Drugi razdelek. 75 . Angel varh. Po svetu angel hodi, Ne vidi ga oko, Pa vendar tebe vodi, In varuje zvesto. V nebesih angel je doma, Nebeški oče pošlje ga. On v vsako hišo pride, v Ce tud’ zaperta je, Otrok mu ne uide, V i Ce ravno skrije se. Odene tebe, ko zaspiš, Postreže, ko se prebudiš. Doma in tud’ na potu Je angel varh s teboj; 7 G Za mizo kakor v kotu Te vidi angej tvoj. Oh, ne razžali angela, Ki te prisereno rad ima! 76. Sveti Alojzi. V neki mali vasi so hodili gospod fajmošter pogosto v solo gledat, kako se ucenci uče in obnašajo. Radi so bili pri ljubih in pridnih šolar¬ jih. Da bi bili vsi otroci dobri in pobožni, in da bi posebno posnemali čednosti božjih svetnikov, so dobri gospod vse stene šolske izbe olepšali s svetimi podobami. Razlagali so jim vsako podobo posebej, zato da so otroci svetnika, kterega je podoba kazala, dobro spoznovali, in se ga učili ljubiti in posnemati. Bilo pa je tudi v šoli vse tako pobožno in praznično kakor v kaki cerkvici. Posebno so šolarji radi imeli podobo sve¬ tega Alojzija, kterega praznik so vselej prav slovesno praznovali. Ta dan so podobo tega svetnika z naj lepšimi cvetičnimi venci olepšali, in so se zelo veselili, ko so jim gospod fajmošter iz svetega življenja tega angelskega mladenča kaj pripovedovali. 77 Sveti Alojzi je bil rojen leta 1568 v.Kostil- jonu na Laškem. Bil je naj starji sin kneza Ferdi¬ nanda Goncaga. Njegova mati, Marta, je bila prav pobožna gospa, in si je vse prizadevala, ga v božjem strahu ohraniti in izrediti. Mali Alojzik je bil zelo umen, in je prav željno sprejemal lepe nauke po¬ božne matere. Večkrat so ga dobili v kakem kotičku skritega, ki je klečal in pobožno molil. Njegov oče je želel, da bi bil Alojzi serčan in imeniten vojak. Velikrat ga tedaj vzame sabo med vojake. Tukaj se je kmali nekterih nespodobnih besed navadil, in jih je doma izreko val, dasi ravno jih ni razumel. Učenik to šlišaje, mu reče, da so te besede nespo¬ dobne; in Alojzi se je ročno poboljšal. Odsehmal se je skerbno ogiboval vseh ljudi, kteri niso spodobno govorili in se lepo obnašali. Njegova pridnost v učenji in njegova serčna pobož¬ nost je spodbujala mlade in stare. Kolikor je bil starji, toliko tudi modreji in ljubeznjivši pri Bogu in pri ljudeh, prav po izgledu Jezusovem. Alojzi je bil tako čist in nedolžen kakor angelček božji. Ze takrat so ga imenovali melega svetnika. Zraven pa je bil vedno ponižen, in je sebe mislil kakor naj slabšega človeka in naj večjega grešnika. Pri pervi spovedi se je imel za toliko nevred¬ nega, da je omedlel, ko je botel spoznati svoje pregreške. Ko je bil 12 let star, je prejel iz rok svetega Karola Boromeja pervikrat sveto obhajilo. Od svetega veselja se je svetil njegov obraz, ko je 78 pervikrat pristopil k mizi gospodovi. Od tistega časa je hodil vsaki praznik in vsako nedeljo k svetemu obhajilu. Perve tri dni v tednu je obračal v zahvalo za milost te presvete jedi, in druge tri dni se je pripravljal za prihodno sveto obhajilo. Sveti Alojzi pa se je tudi prav dobro in pri¬ dno učil, in je natanko opravljal vse svoje dol¬ žnosti. Odpovedal se je vsi posvetni časti in bogatiji, da bi toliko Jože mogel Bogu služiti. Svojo pravico na kostiljonsko grofijo je odstopil mlajšemu bratu, Rudolfu, in je sklenil stopiti v jezvitarski red. Njegova bogaboječa mati je bila tega zelo vesela; oče pa inu brani, kolikor more. Poslal ga je na daljno pot okol vseh kraljev in vojvodov na Laškem, da bi ga odvernil od njego¬ vega sklepa. Alojzi je očeta ubogal; pa ravno na tem popotvanji je še bolj spoznal nečimernost posvetnih reči. Se bolj vlerjen v svojem sklepu je prišel domu. Cez dve leti mu dovoli oče, da je sel v samostan. Bil je takrat ravno osemnajst let star. Njegova gorečnost, ponižnost in pobožnost so mu pridobile v samostanu ljubezen vseh njegovih tovaršev in sobratov. Častili so ga kot izgled keršanske popolnomasti. V letu 1591 se je v Rimu vnela huda, kužna bolezen'. Tudi jezvitarji so mogli oskerbo- vati neko bolnišnico. Tukaj je skazoval ta svetnik pred vsemi drugimi svojo gorečo ljubezen do bližnjega. Tolažil je bolnike, in opominjeval h keršanski poterpežljivosti. Umival jim je noge, 79 jim postelje postiljal, in za vse skerbel, kar so potrebovali. V tem svetem opravilu pa je tudi on zbolel, in ni več ozdravel. Pred svojo smertjo je okolistoječim rekel: »Pojte zahvalno pesem Bogu, kteri me k sebi klice!" Previden s svetimi zakramenti, ves vdan v voljo božjo, z očmi v podobo križanega Jezusa vpertimi, je vesel umeri 21. dan rožnika, v letu 1591, tri in dvajset let star. Po pravici stavi sveta cerkev svetega Aloj¬ zija mladosti v izgled in posnemo, zato da bi ga posebno v njegovi angelski čistosti nasledovali. Njegova podoba se vsaki keršanski šoli prav lepo poda, in kaže, kako naj bi se učenci vesaki dan njega spominjali in posnemali njegove prelepe čednosti. 77 . Moli, delaj in bodi varčen! Nek ubog oče je o dragini zelo skerbel in premišljeval, kako bi svojo družino preživih Enkrat vidi v spanji tri angele. Pervi je klečal in molil; »Svoje oči vzdigujem k gospodu; moja pomoč pride od njega, kteri je naredil nebo in zemljo!" — Drugi je izkopaval korenine iz zemlje, rekoč: »V potu svojega obraza moraš svoj kruh jesti!" — Tretji je nabiral izkopane 80 koreninice, in je rekel: »Poberite kosce, da konca ne vzamejo." Iz teh sanj je revež spoznal, da mora z živo vero moliti, pridno delati, in kar ima, prav obra¬ čati; potem bo Bog ohranil njega in njegovo družino. 78 . Pena spoved. Jožek gre iz cerkve domu. Daši ravno ni nedelja, je vendar praznico opravljen. Notranja zadovoljnost in sercno veselje se mu lahko bere na obrazu. Kogar sreča, prijazno pozdravi: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Večkrat je že hodil po ti poti, bodi si iz šole, ali ob nedeljah od svete maše, pa še nobenkrat se ni tako pa¬ metno in spodobno obnašal, kakor danes; nekako ves drugi je, kakor sicer. Od kdaj se je tako spametval? in kje je neki bil? Ravnokar je opravil sveto spoved, ter prejel zakrament sv. pokore pervikrat v svojem živ¬ ljenji. Ves srečen je, ker sije svest, daje spoved dobro opravil, in zadobil odpušenje vsih grehov, in da je zdaj cist pred Bogam. 81 „Zdaj čutim nad seboj,“ je rekel sam pri sebi, „kar so nam duhovni učenik pravili, daje človeku po spovedi, kakor da bi se mu bil velik kamen odvalil od serca; res, mir vesti nam dodeli zakrament svete pokore." Pot ga je peljala memo verta, kjer je bila .polna gredica lepih, belih lilij; svetle kapljice jutranje rose so se prav lepo lesketale na njih. Ondi nekoliko postoji, in misli si, da je tudi njegova duša lepo čista kakor bele lilije, in da se leskeče na nji posvečujoča gnada božja kakor te rosne kapljice na lilijah. Ko dalje gre, sreča Franceta, nerodnega dečka iz bližnje vasi. Ta mu že od daleč nagaja, in ko do njega pride, ga draži in še sune, da se mu vidi, da bi se rad tepel. Jožek ni bil sicer pohleven in poterpežljiv; tudi on je včasi rad komu nagajal, in že večkrat je bil v kakem boji z otroci, da so ga starši nekterikrat mogli sva¬ riti. Danes pa je ves drugačen. Tiho naprej gre svojo pot, in še ne posluša, ko France za njim vpije, in pa z gerdimi besedami zmirja. Doma je bil pokoren svojim ljubim staršem; kar so mu ukazali, je z veseljem storil, in ko je eno delo opravil, jih je šel vprašat, kaj naj bi še delal. Do bratov in sester je bil ves prijazen; nobene žal besede jim ni rekel; pa tudi poslam Pervo Berilo za slovenske sole. ® 82 in vsem v hiši je bil dober. Govoril je manj ko drugikrat, in nič tacega, kar bi ne bil pred dobro premislil, ali kar bi ne bilo prav pred Bogam. Yidilo se mu je, da se je nekako ves spreobernii, in zdelo seje, kakor da bi bil od danes zjutraj postal za eno leto stareji in umniši. Pred večerjo in po večerji je tako pobožno molil, kakor še nikdar; in preden je šel spat, je vzel molitevne bukvice v roke, je pokleknil in molil iž njih večerno molitev. Vidi ti ga, so se materi solze utrinjale v očeh. „Kakoršen si bil danes" — pravijo potlej mati »tako priden, ubogljiv in pobožen bodi tudi za naprej vsaki dan; Bog bo imel veselje nad teboj, jez in oče te bova ljubila, in vse te bo rado imelo!" Jožek obljubi, da bo, in še pravi: „Tako vesel nisem šel še nobenkrat spat, kakor nocoj; današnji dan je bil za me kaj srečen in vesel!" In oče pristajivo: „Tako srečni in veseli bodo vsi tvoji prihodnji dnevi, če boš vsaki dan tako živel, kakor da bi bil vsaki tvoj spovedni dan." 79 . Bodi usmiljen! Lukec in Primož gresta neko jutro skupaj v šolo. Vsaki ima en kos kruha za kosilce v roki. 83 Sreča ju revna žena z majhinim otrokam v naročji. „Oj, ljubi deček," pravi žena Primožu, „daj vendar mojemu lačnemu otroku malo kruha; danes ni še nič jedel.“ „Sem sam lačen," pravi Primož, in otepa in je svoj kos kruha naprej. Lukec pa ni tako storil, Tudi on bi bil lahko pojedel svoj kos; pa ker ubogi otrok le tako milo joka, mu da precej ves svoj kruh, in se veseli, ko vidi, kako otrok košček kruha veselo vzame in zavživa. „Bog ti plačaj! ljubi dobri otrok!" pravi Lukcu mati ubogega otroka. Lukec pa gre veselo svojo pot naprej. Kar smo revežu dobrega storili, To v nebesa Bogu smo podelili. 80 . Sveta Elizabeta. Sveta Elizabeta je bila hči ogerskega kralja Andreja in Jere meranske iz Tirolskega. Psje mož je bil Ludvik tirinski. Bila je dobrotnica revežev in bolnikov. Enkrat seje kruh, meso in drugi živež zelo podražil. V tej dragini je veliko ljudi terpelo 6 * 84 pomanjkanje, in nekteri so lakote merli. Eliza¬ beta pa je dala mleti, peci, in je sama delila kruh in moko med reveže. Mnogim je dajala tudi dnarje, tako, da so nekteri mislili, da bi utegnila scasama Elizabeta se sama obožati. Nje mož, deželni grof, jo je zavoljo te prevelike radodarnosti zelo grajal. Nekega dne je bil grof v mestu, in pobožno gospa gre med tem iz svo¬ jega poslopja k revežem. Pod plajsem nese poln jerbascek kruha, mesa in jajc. Naenkrat jo sreča nje mož, ki gre iz mesta, in jo ojstro praša: „Kaj neseš tukaj? kaži!“ — Elizabeta se pre¬ straši, in molči. Grof ji odkrije plajš, in zagleda poln jerbascek — nali lepših rož. To čudo jo je poterdiio v veri, da je Bogu njeno djanje prijetno in dopadljivo. 81 . Sveti Rok. Sveti Rok je bil sin bogatih staršev. Lahko bi bil živel v časti in veselji; pa bolje se mu je zdelo, daje svoje premoženje razdelil med uboge, in je potem romal v sveto deželo. Na poti pride v kraj, kjer je huda bolezen, kuga, razsajala. Skoraj v vsaki hiši so ležali bolniki, in bilo ni nobenega, kteri bi bil stregel bolnikam in poko¬ paval merliče. Rok se tedaj pripravi, streže bolnikam, jim daje jesti in piti, napravlja zdra¬ vila, in pokopuje merliee. Pa tudi njega, se bo¬ lezen prime, zboli, in leži v veliki nadlogi in po¬ trebi. V revni gojzdni koči, v kteri je stanoval, nima nobenega človeka, da bi mo kaj postregel in pomagal. Ves zapušen v veliki potrebi bi bil moral umreti, ko bi ne bil imel nekega zvestega psa s sabo. Ta ljuba žival je skerbela za bolnega gospodarja tako lepo, da komaj človek tako. Liže mu pekoče roke, se na njega vlega, da bi ga ogreval, in mu nosi mnogoteri živež skupaj. Ko je Rok vedno bolj bolehal, je ta psiček k njemu privabil se ljudi, kteri so mu stregli in zanj skerbeli. Rok je zopet ozdravel, in je prav sveto živel do smerti. Večkrat vidimo podobo svetega Roka, ki ima pri sebi zvestega psička s kruham v gobčiku. 82 . Terdoscrčnost. V času dragi ne je prišel Pavel, ubog deček, od gore doli v bližnjo vas, in je prosil kruha po 86 hišah premožnih ljudi. Peter, sin premožnih staršev, sedi ravno pred hišo z velikim kosam kruha v roki. „Daj meni enmalo!“ prosi Pavel, „zelo sem lačen /“ Pa Peter mu merzlo odgovori: „ Pojdi naprej! za v te nimam kruha .“ Cez leto potem pride Peter na goro iskat neke zgubljene koze. Dolgo je begal okoli po sterminah in pečinah. Solnce je prav vroče pripekalo, in kmali bi bil že od žeje obnemagal; pa nikjer ni mogel dobiti nobenega studenca. Zdaj za¬ gleda v senci pod nekim drevesam sedeti dečka Pavla, kterije ovce pasel in imel verč vode zraven sebe. „Daj mi malo piti!* prosi Peter, neizrečeno sem žejin. „Al Pavel mu resnobno odgovori: „Pojdi naprej! za te nimam vode!* — Peter se začne solziti, spozna svoj pregrešek, in prosi Pavla, da bi mu odpustil. Pavel mu poda, verč z vodo, in pravi: „ Nisem tako terdoserčen, da bi ti ne pri- vošil požerka hladne vode; napeljati sem te le hotel, da bi spoznal svoj pregrešek, in da bi skusil, kako hudo je, alco človeku kaj manjka. Le pij, in zapomni si pregevor, ki pravi: Ako lačnemu ne pomagaš, Glej, da v žeji ne omagaš Lakomen pes. Pes dobil je kos mesa, ž njim čez vodo se poda; v čisti vodi sebe vidi, in pri sebi tako misli: To je kužek, bratec moj, nese tudi košček svoj; tudi tega čem imeti! — in že hlastne ga mu vzeti, pa odpade mu meso, uno tud je zginilo ! * Tud' ljudje se tak golj'fajo, če žele še, ko imajo ! 84 . Zadovoljnost. V neki hudi letini in dragim je ukazal žu¬ pan, bogat mož, vsem ubožnim otrokom, da naj pridejo v njegovo hišo. Postavil jim je poln jer- basček kruha in rekel: „ Glejte otroci! tukaj vam dam enmalo kruha. Vsaki, kar vas je, naj vzame en hlebček, in tako smete vsaki dan priti, dokler nam ljubi Bog ne da zopet boljših časov. “ —• Otroci se zaženejo na jerbas, in se tergajo za kruh, ker vsaki hoče imeti naj lepši in boljši hlebček. Potem lete domu, in se nič ne zahvalju¬ jejo. Samo Francika, revna pa čedno oblečena deklica, je še stala od daleč. Gre počasi bliže, vzame naj manjši hlebček, kije še ostal vjerbasu, 88 poljubi hvaležno dobrotniku roko, in gre sama tiho in spodobno proti domu. — Drugi dan so bili otroci ravno tako robasti in sirovi. Uboga Francika je dobila ta pot kruhek, ki je bil komaj polovico tako velik, kot drugi kruhi. Domu ga da bolni materi, da si ga odrežejo. Pa glej! veliko novih, srebernih denarjev se izsuje iz hlebčika. Mati se prestrašijo, in rečejo Franciki: „Poberi hitro denar, in teci k županovim nazaj; gotovo so se zmotili in ga v kruh zamesili.“ Francika vzame denar, in ga nese nazaj. 'Poda dobrotljiv mož ji pravi: „ Ne, ljubi otrok, nismo se zmotili ne; nalas sem dal zapeči denar v naj manjši hlebček da bi tebe, ljuba deklica, malo po¬ plačal, ker si izmed vseh drugih tako lepo tiha, krotka in hvaležna. Ostani le vedno tako dobra in pridna, tudi Bog te bode blagoslovil.“ David in Jonathan. David, Jzajev sin, je bil pohleven pastirček. Ovce svojega očeta je pasel. Vsi ljudje so ga radi imeli, ker je bil tako umen in bogaboječ, in z vsemi tako dober. Jonatan, sin kralja Sav¬ la, je bil Davidu posebno dober; ta pa njemu. 89 Oba sta se ljubila, kakor brata ; enega serca in enih misel sta bila; eden druzega sla varovala nevarnosti in opominjala /c dobremu. Nobenega prepira ni bilo med njima; eden za druzega bi bil dal življenje. Tako mirni in ljubezni polni naj bi bili bratje in sestre med seboj. Otroci in odra šeni ljudje Naj zmiraj mirno med sabo žive! 86 . Stara verv. Dva dečka. Tone in France, najdeta staro verv na veliki cesti. Oba bi jo rada imela; zato se začneta prepirati za njo, da se razlega po brega in dolini. Tone je derzal za eden konec, France vleče za druzega. Precej časa se pulita za njo , in eden druzega vlačila, po cesti. Naenkrat se verv preterga, in obadva lopita v lužo. Tako se godi vsem svojeglavnim prepiravcam. Boljo je kratka sprava, kakor dolga pravda. 90 87 . m/e/iam Prijazen in postrežljiv pastirček. tnde sta AAad/cm d/a A/A/ 4/ d/a etne/a dc/ta z c/ece/. oce /se ma/, MAA- MA/ ■e razumen v e y'ta A er ye A/A zeA retsen, ye moraA a uc dv//ye fiad/. SAap/e da ya Af\ /A, /a/a c/a ncy Aa A ude A ///// /a na/ rac/ AAruc/e o/race 'e/to /tr//a ze/s, en c/a na/ rac/ y-iad/reze /n ftamae/i a vade fia da j/a zan/cevaA, c/razcA, en de stedfto/o/sto vec/A. 'o ne/ A ■n/c/e/e /e An MA/d ^lade dt/a/a cec/b, f a /nesna rad///ysv mene/, /st /a= / d/s. 'er/e sic/yovas/, c/a /c '■ ytm //ere yta/a= za. ■//o e/ /er y/e d/aze c/Ar at/o AcA j/e/Aa vreme, yiravya durove a/race A ' //////// : „ c/ez ste y, ec/e n za c/ruaeme y/ c/ez ste arern / .J3?-- iCU 91 z/d /a /rycozzie /tred/c/u, //o /o= z/are cad//^ereyee mezte/e, e/i de ytm /ozzeec/e /o/ /aza/. ^erec/e rnemn d ////deern mzzoj/o yor or e, en auZ/o, c/a ye /rar c/o/er m razeemezt c/ece/. j//e^yo ya da/a r damod/aji en ya /a c/oro^ezye zj/e^ j?oven d/arde a rzame/o- r dty rec/ .////d de/e c/o/ro ecce/ezzye /tzta/e rde dro/e da&ra/e eze /a razde. /ireAodc/ rde drye ar /eya ro/6 azzz/uz/ye od/a/' ree/zto /tozuzezi, fire/ecr/ezi a /eo/a ro/o /ta ne /e/ oda/en, /tozuzezi, /ireyc en 'em /ezr/zia/ //o do /az/azye /ta/. 'tez temez r/ /* 92 'eft/J esicy/aJ/io za ^ia/ieza izvo^e/t a. N. a/trt/a /S&S. ^^ac/a/^^e ^lot/ e/ne= S^Aj/ V. z ve/c/o nam m Jtat/a. '/at/ 'O-JJ/l 88 . Spodobno se obnašaj! Dober otrok se mora vselej in povsod spodobno in priljudno obnašati. Gledati mora, da drugim dela veselje. Kdor s Svojo obnaša kaze, da druge ljudi ljubi in spoštuje ta se spodobno in priljudno obnaša. Ako se pa hočeš spodobno in priljudno obnašati, si moraš to le dobro zapomniti: 1. Vsako jutro si umij usta, obraz in roke s hladno vodo. Poravnaj si lase’, očedi čevlje, in osnazi svojo obleko, Umazan in raztergan ne hodi med ljudi. 2. Pri jedi ne govori veliko, in ne rabi roke, kjer si z žlico, vilcami ali z nožem moreš pomagati Ne naslanjaj se na mizo, in se ne oziraj, kadar ješ in piješ, in nikar ne cmakaj. Ne jej požrešno, in ne zbiraj si naj boljših reči. Pusti drugim popred jedi jemati. S. Govori počasi in razumno, da te vsak lahko ume. Ne imej roke, kape ali kaj druzega pred astmi, 93 kadar govoriš; in v obraz glej ljudi, s kterimi govoriš . Govori pa z ustmi, ne z rokami. Kadar je potreba, rad govori, pa ne segaj drugim v besedo, in vselej popred pomisli, kaj boš rekel. Kadar ne veš kaj dobrega in lepega govoriti, pa molči. 4. Hodi, stoj in sedi ravno. Kadar hodiš, ne mahaj preveč z rokami, in kadar stojiš ali sediš, ne skrivaj rok v obleko. Kadar kterega srečaš, ga pri¬ jazno pozdravi, in reci: Hvaljen bodi Jezus Kristus! dobro jutro! dober dan! dober večer! lahko noč! Bog daj srečo! i. t. d. Tistim pa, ktere hočeš še posebno spoštovati, se moraš spodobno odkriti in prikloniti, duhovnim gospodam pa zraven tega še roko kušniti ali poljubiti. Nikoli se ne skrivaj! Človek se že na poti spozna, koliko velja. 5. Nikar se pri ljudeh ne praskaj po glavi ali životu; ne grizi si nohtov, in si ne trebi ust in nosa. 'To se drugim studi. 6. Ne posmehuj in ne smejaj se drugim, tudi ne nagajaj nobenemu, in ne draži nobenega. Varuj se raz- pertije in besedovanja. Bodi miroljuben in postrežljiv. Ce greš s kakim imenitnejim, daj mu hoditi na desni strani; sam pa ostani na levi, in ne stopaj naprej. 7. Ogiblji se vseh prepirljivih, nevednih in nespo¬ dobnih ljudi. 8. Ako te kdo kaj popraša, povej prijazno, če veš in če smeš; ako ne veš, ali ne smeš, se spodobno izgovori, ali pa molči. Lagati ne smeš nikoli! Tudi 94 glasno ne vpij in ne razgrajaj po poti. Tako delajo divjaki. 9. Kadar prideš v ptnjo hišo, se odkrij, pozdravi domače, kakor se spodobi, in razumno povej, kuj bi rad. ' Ako pa greš v kako bolj imenitno hišo, si osnaii obuvalo, se odkrij, poterkaj rahlo na vrata, in če se ti oglase, stopi spodobno in počasi v izbo, prijazno se prikloni, in razločno povej, kaj da hočeš. Klobuk, plajš in druge take reči ne odloži, in tudi usesti se ne smeš, dokler ti ne rečejo. 10. Kadar kdo imeniten pride k tebi v hišo; vstani, in ga pozdravi. Ponudi mu sedež; sam pa stoj, dokler ti ne reče, da sedi. Kadar odhaja, ga spremi, in če je zvečer, mu tudi posveti. 11. Ce hoče kdo kaj od tebe imeli, mu prijazno, postrezi, uho mu moreš; ako pa ne moreš, se pravično izgovori. Ne jezi in ne zali pa nikoli nobenega, 12. Kadar bi rad od drugih kaj imel, moraš lepo in spodobno prositi, in se tudi zahvaliti, kadar si dobil. 13. Ravnaj se vselej po pametnih in omikanih ljudeh; robastih in surovih nikar ne posnemaj. Kar pervič prav ne storiš, pa drgikrat popravi, in se vadi poštene šege. 89 . Hromeč ia slepec. « Ob potu hromeč tam sedi, in"slepec zraven mu stoji. Prehlada svoje vsak težave. „Ne vidim,“ pravi slepec, „kam /“ „jez vidim,“ pravi hromeč, „kam; ne morem iti pa v daljave. Pomaga temu se lahko: ti nesi stupo me ramo, in jez te kermil bom na poti.“ — Naj večji kriz se polahkd če uhožček ubožčeku ralco dd, — podperata če se v dobroti. 90 . Bratovska ljubezen. Nežica je po južini kupice pomivala; njen t f)i-at Lukec pa je pisal šolsko nalogo. Po nesreči pade Nežici očetov kozarec na tla, in se razbije. Nežica zajoka od straha, in pravi: „Oh, kaj bodo oče rekli! Da bi imela toliko dnarjev, rada bi očetu kupila novo kupico.“ Lukec reče Nežici: „Ljuba sestra, jez ti dam rad svoje tri desetice; več pa nimam." Oba preštejeta svoje denarje, pa nimata zadosti, in skleneta tedaj očeta prositi za odpušenje. Zvečer prideta oče in mati domu. Lukec teče očetu naproti, rekoč: „Preljubi moj oče! 96 ne bodite hudi na Nežico; kupico vam je sterla. Vidil sem, da je ni nalaš ubila; le pripetilo se ji *je. Hotla sva kupiti novo kupico, pa nimava zadosti dnarja." Oče pravijo: „Ali si tudi ti hotel Nežici pripomoči? — Tedaj odpustim, ker se imata toliko rada.“ Nežica jokaje pride. Oce ji reko: „V prihodnje bolj pazi, da kaj ne pote- res: zdaj ti odpustim storjeno škodo, ker sta si z Lukcam toliko dobra." „Ostani doma, da nazaj pridem," so rekli oce od doma gredoč sinu Tomažu. Tomaž obljubi, kakor so mu rekli. Komaj pa so bili oče od doma, že pride sosedov sin, Boštjan, in hoče pridnega Tomaža sabo na polje imeti. Tomaž si precej ne upa iti, zato ker so mu oče prepove¬ dali. „Kaj misliš," pravi poredni tovarš, „dabodo oče kaj vedili od tega! Kdo ve, kje so zdaj oče, in pa kdaj da pridejo zopet domu! Ali boš vedno doma čepel?" — Tomaž se da pregovoriti, in gre ž njim. Prišla sta memo nekega sadnega verta, v kterem je bilo polno lepega sadja. Poredni tovarš 91 . Dbogaj svoje starše! t.i' * začne hitro Klatiti po drevji. Naenkrat pa se prikaže posestnik, kije bil vert njegov in sadje. Oba steceta. Toda Tomaž, ker je bil mlajši, ni mogel tako teci kakor Boštjan. Posestnik ga vjame, ter ga dobro zuha in pretepe. Nič ni pomagalo, če je pravil, da je nedolžen^ da ni on nic hudega mislil in da je le njegov tovarš sadje klatil. Moral je tedaj namesto Boštjana prestati sramoto in kazen. — Ves objokan in razmeršen pride Tomaž domu, in kmali za njim pridejo tudi oče. „Kaj ti je?“ ga vprašajo oče; »zakaj s jokal?" Tomaž vse odkritosercno pove, in toži, da se mu je krivica zgodila, da je nedolžen, in da ni zaslužil, da bi bil tepen. »Prav ti je,“ pra¬ vijo oče, »zakaj me nisi ubogal?" Ti 92 . Nepokoršina napravi nesrečo. Lizika se je igrala s škarjami. Mati to viditi, ji pravijo: »Že zopet se igraš s škarjami! Kolikrat ti bom še morala braniti? Varuj, varuj, da se ti ne zgodi kakor nesrečni Tončki!" . 1 r. Lizika. Kako pa se je zgodilo nesrečnij : > Tončki? \y. Pervo Berilo za slovenske šele. 7 98 Mati. Poslušaj, ti bom povedala. Tončka, deklica pri šestih letih, seje rada igrala z noži, vilicami in s škarjami. Mati so jo večkrat opo¬ minjali: ,,Otrok, pusti te reci! to zbode! Gotovo si boš še kaj naredila !“ Toda nič ni pomagalo. Enkrat teze z nožem v roki na stol. Stol se zverne, ona pade doli, in se zbode z nožem v levo oko. „0 joj! o joj!“ vpije Tončka, in nje starši in drugi od straha ne vejo, kaj bi storili. Vendar pošljejo nemudama po zdravnika. Zdrav¬ nik precej pride, in ji obeže oko. Tončka je morala terpeti velike bolečine, in je bila potem na eno oko slepa. Lizika. Ljuba mati! tukaj nate škarje. Nikoli več se ne bom igrala ž njimi! Mati. Tako je prav, ljuba moja, le nikoli ne imej v rokah ojstrih reči, kadar kam lezeš, ali če skakaš. Kdor noče urno ubogati, V nesrečo kmal’ se zaleti. 93. Dobra hčerka. Ančkina mati so bili bolni. Kmali pa jim je bilo boljše; le slabotni so bili še. Zdrav- 99 v nik je vpričo Ančke rekel: ,,Ce bi bolnica le vsaki dan imela enmalo vina, bi se kmali pokrep¬ čala in zopet opomogla . 44 Pa kje bi dobila uboga žena denar za vino? Saj si še naj potrebniših reci preskerbeti ne more! Ančka zve, da v hiši, kjer z materjo stanujete, išejo delavca, da bi nasekane derva znosil in poravnal v dervarnico. Ponujat se gre, in prosi, dahi nji izročili to delo; obljubi, da bo vse prav dobro naredila. In res, v štirih vročih urah zasluži pridna Ančka toliko, da more svoji bolni materi kupiti malo vina. Akoravno je bila od dela vsa trudna, vendar tako urno teče 'domu, kakor bi ne bila še nič delala. Neizrečeno jo je veselilo, da je mogla svoji ljubi materi kaj k zdravji pripomoči. Mati so bili tako ginjeni, da so se od veselja solzili. — Da bi bili pač vsi otroci tako ljubezni polni, kakor dobra hči Ančka! 94 . Egiptovski Jožef. Kdor se Boga boji, tudi spoštuje svoje starše, in se varuje vsaeega greha. To resnico nas uči sveti Duh, in nam jo egiptovski Jožef prav lepo priča. 7 * 100 Jožef je imel dobrega očeta Jakoba, pa zelo hudobne brate. Očeta je vselej rad ubogal, karkoli so mu ukazali; nikdar pa se ni dal za¬ peljati spridenim bratam, da bi jih bil posnemal. Zato so ga pa tudi oče naj raje imeli iz med vsih sinov; toliko bolj pa so ga certili malopridni bratje. Enkrat so ga oče poslali za brati gledat, kje da pasejo, in kako da se jim godi. Ko Jožef do bratov pride, so ga hudobneži iz gole nevo- šljivosti že mislili umoriti. K sreči ravno takrat neki kupci memo pridejo, ki so šli z blagam v Egipt. Bratje se med seboj pogovore, in ga prodajo tem kupcam, kteri so ga potlej na Egip¬ tovskem prodali v sužnost. Jožef je Bogu zvest ostal tudi v ptujem kraji, in je pošteno služil svojega gospodarja. Gospodar ga je prav rad imel, in mu je vse zaupal. Nejgova žena pa je bila vsa hudobna, in je hotla nedolžnega Jožefa v greh zapeljati. Jožef seje Boga bal, in je bežal, rekoč: ,,Kako bi storil toliko hudobijo, in grešil zoper svojega Boga!“ Po hudobni ženi krivo zatožen, je bil nedolžni Jožef zapert v ječo. Huda se mu je godila; pa rajše je vse preterpel, kakor bi se bil Bogu zameril. Bolj se je bal Boga, kakor ljudi. Bog pa tudi ni zapustil Jožefa* Dal mu je toliko 101 modrost, daje v ječi dvema jetnikama in potlej celo kralju čudne sanje prav razložil. Kralj ga spusti iz ječe, in mu iz hvaležnosti skaže toliko čast, da ga postavi za svojega namestnika. — Poglejte, tako skerbi Bog za svoje! Srečni Jožef ni pozabil svojega priletnega očeta. K sebi jih je povabil, da bi se jim dobro godilo njih stare dni. Jožef, ki je bil pervi za kraljem, se ni sramoval očeta, ki so bili pastir. Na proti jim teče, jih ljubeznjivo kušuje, in se veselja joka. Tudi brate je bil povabil, da naj pridejo z ocetam k njemu v Egipt, in jim je iz serca odpustil vse, kar so mu v mladosti hudega storili. Vsem skupaj očetu in bratam, je dal naj boljši kraj na Egiptovskem, in jih je z vsem po¬ trebnim preskerboval. Posebno pa je očeta prav lepo imel do smerti. Na smertni postelji Jožef ni zapustil svojega očeta. Lepo jim je stregel, in ko so umerli, jim hvaležno oči zatisne, in jih pošteno pokloplje, kakor so mu bili naročili. Otroci! tako spoštujte očeta in mater, da hote dolgo živeli, in da se vam bo dobro godilo. 102 95 . Hvaležni sin. France je bil v soli med vsemi učenci naj boljši pisavec. Enkrat pride neki premožen mož v šolo, in prosi učenika, da bi mu kteri učencov nekaj prepisal. Učenik so to delo Francetu izročili. France je prav čedno izgotovil ta spis, in ga je sam nesel premožnemu možu v hišo. Možu je bilo to lepo in čedno pisanje tako ušeč, da Francetu pol goldinarja zanj podari. Pridnega dečka je to zelo veselilo. Nikoli še ni imel toliko denarja. Pomišljuje si domu grede, kaj bi kaj kupil. Več reči mu hodi na misel, postavimo: sadje, grojzdje, žepni nožiček i t. d. Hitro pa se spomni, in pravi sam pri sebi: „Ali bi bilo pa tudi prav, če bi za take reči denar potratil; moja mati pa toliko za me storč, in me tako ljubez- njivo oskerbljujejo! Naka! nič ne bom kupil; materi bom dal denar, naj si ga obernejo, kakor hočejo.“ Berž teče domu, in vesel reče materi: „Tukaj nate! ljuba mati; prinesel sem vam per- vega pol goldinarja, kterega sem sam zaslužil.“ Mati so hvaležnega serca svojega sina toliko veseli, da od veselja jokajo, in ga priserčno 103 objemajo. Francetu pa je tudi to materno veselje bolje djalo, kakor naj boljša jed in naj lepša reč, ktero bi bil za ta denar mogel dobiti. Prav ljubo in veselo mu je bilo pri sercu, in terdno sklene, da se bo zmeraj tako vedel, da ga bodo veseli ljuba mati. Kakor je bil obljubil, tako je spolnoval. Bilje vedno pokoren, varčen in pobožen deček, in pozneje je bil pošten in pravičen mož. 96 . Nehvaležnost. Neki bogat oče se postarajo, in otrokam zroče vse svoje premoženje. Otroci obljubijo, da jim bodo lepo stregli, in jih z vsem presker- bovali, kar bodo potrebovali. Iz pervega sojih res precej lepo imeli, pa sčasamaje bilo čedalje hujše. Se potrebne obleke .im ne pripravijo, in celč žlice jim štejejo. Ubogi oče pogosto zdihu¬ jejo, rekoč: „Ukanil sem se, da sem otrokam dal vse v roke. Boljši bi bilo, naj bi oni mene kakor da moram jez nih prositi.“ Prigodilo pa se je, da je neki star prijatel očetu neprevidama prinesel in odštel tisoč goldinarjev. Nekdaj so * 104 . namreč oče v tovaršii ž njim kupčevali, in ti dnarji so bili pri nekem dolžniku zaostali, tla so oče mislili, da bodo zgubljeni. Oče si dajo nare¬ diti železno skrinjo, in dnarje dobro zaklenejo vanjo. Zdaj se hinavski otroci zopet prilizujejo očetu, ter jim skerbno strežejo, da bi iž njih izlizali še te dnarje. Oče jim ne dajo ne kraj¬ carja; vendar so se otroci nadjali dedine po njih smerti. Ko oče oči zatisnejo, otroci vsi lakotni planejo nad skrinjo, da bi si razdelili denar med sabo. Pa hudo so se opekli. Oče so bili odločili ves denar za uboge sirote, in so ga na tihama izročili ubožničarjem; skrinjo pa so napolnili s kamenjem. Verh kamenja so napisali: Kdor starše gerdo ima, Sam svojo srečo proda. 97 . Spoštuj starost. Prerok Elizej je bil star, častitljiv mož. Sel je v malo mesto Betel, ktero je na hribu stalo. Ko je počasi v breg stopal, pridejo hudobni dečki iz mesta, in zaničujejo starčka, ker je imel malo las na glavi. Vpili so: „Plesec, plešec, pojdi gori!" Elizej je bil s tem zelo razžaljen, in je vzdignil svoj pogled proti Bogu. In lejte! ko bi trenil, je prišla šiba božja nad hudobne otroke. Dva divja medveda prideta iz hoste, planeta na dečke, in jih razstergata dva in štirdeset. Oj otroci! varujte se starih ali nadložnih ljudi zaničevati, da vas Bog ne udari. 98 . Cesarica Marija Terezija. v Ze stara navada je, da naš cesar na veliki cetertek dvanajsterim starim možem noge umi¬ vajo, cesarica pa dvanajsterim starim ženam. Kaj da umivanje nog pomeni, nam je naš zveličar sam povedal, ko je pred svojim terplenjem noge umival svojim ucencam. Rekel je: „Veste, kaj sem vam storil? Vi me imenujete učenika in gospoda, in prav pravite; sem tudi. Ako sem tedaj jez, gospod in učenik, vam noge umival, morate tudi vi eden drugemu noge umivati. Zgled namreč sem vam dal, da ravno tako, kakor sem jez vam storil, tudi vi storite." S tem nas 106 uči naš zveličar, da moramo eden drugemu ponižno služiti, naj bomo imenitnega ali nizkega stanu. Tudi blaga cesarica Marija Terezija je imela navado to pobožno delo opravljati pri dvanajsterih starih ženah, in tako dajati pravi izgled keršanske ponižnosti in ljubezni. Enkrat pa neka 108 let stara ženica ni bila prišla k umivanji nog; bila je bolna. Dala pa je cesarici naročiti, zakaj da je ni, in kako težko ji to de, ne zavoljo darila, ampak zato, ker svoje mile cesarice in gospe viditi ne more. Nekaj dni potem pride Marija Terezija sama v hišo te uboge in bolne ženice, se prijazno pogovarja ž njo, in ji da darilo, ktero ji je bilo pri umivanji nog namenjeno. Cesarica tudi vidi revni stan te uboge ženice. Vso izbo ji da prav prijazno po¬ praviti, ji poskerbi za obleko in dobro posteljo, in ji daje zraven tega še vsako cetert leta toliko, da ji ni bilo treba terpeti pomanjkanja. 107 Podkev. Neki oče gredo s svojim sinarn Jurčetam čez polje. Med potjo reko oče: ,, Lej, tukaj lezi nekaj podkve na cesti; poberi in spravi!“ „Kuj se,“ pravi Jurce, „to pač ni vredno, da bi se človek pripogoval. “ Oče pa podkev tiho poberejo, in jo vtaknejo v žep. V bližnji vasi pa jo prodajo pri kovaču za dva krajcarja in za nji češenj kupijo, Zopet gresta naprej. Solnce je bilo vroče, in je . v zelo pripekalo. Široko in daleč tam ni bilo nobene hiše, ne drevesa in nobene vode. Jurce že skoraj od žeje omaguje, in komaj ze očeta dohaja. Oče izpuste kakor nevedama eno češnjo na tla. Hitro jo pobere Jurče, in jo pozoblje. — Čez nekoliko časa puste oče zopet eno češnjo pasti. Jurče se ravno tako naglo pripogne, in jo pobere. Tako dajo oče Jurčetu vse češnje pobrati. K oj je Jurče zadnjo češnjo pobral in pozobal, se oče nazaj ubernejo, in se nasmejajo, rekoč: „ Poglej, Jurče, ako bi se bil ti po železo le enkrat pripognit, bi se ti ne bilo pripogibava ti. * 108 100 . Potrsidi se! Mihova bajta je stala na kraji, kjer je bilo vse s ternjem in z leševjem zarašeno. Nek vroč dan, ramo o žetvi je ležal Miha v senci pod lesko. Kmet s polnim vozam snopja gre memo njega. Nevoš/jivo se ozre Miha na kmetov voz, in mu komaj odgovori na njegevo p ozdravljenje. Kmet postane, in pravi Mihu: „Ako bi ti hotel te svoje puste zemlje vsaki dan le toliko obdelati, kolikor jo pokriješ s svojim lenim životom, bi lahko vsako leto toliko žita nažel, kolikor ga tukaj vidiš na mojem vozu. “ Mihu je ta svet ušeč. Izruje in po¬ trebi korenine in germovje, ter obdeluje pusto zemljo. Naredil in imel je njivo, ki ga ni kraj¬ carja stala, in ga je vendar dobro živila. Če hočeš kruha dobiti. Se moraš zanj potruditi. i 101 . Lenoba. Beži, beži, o lenoba ! v tovaršijo ti ne grem, ti si mladih let gerdoba, terdno se ti odpovem ! 109 Mlade , lene potepuhe čaka st er gani rokav; postopače, zalezuhe bode glad po svetu gnal. Dobre glave, pridne roke vsak spoštuje, rad ima; pridne ljubi Bog otroke, in jim pravo srečo da. Prava sreča pa lenuha rada hitro zapusti; priden človek dosti kruha si za starost preskerbi. Uj zlati čas! Minuta, ki minila, Se ne bo povernila; Kar časa zamudiš. Ga vekomaj zgubiš. Oj zlati čas! Je v mladih letih setev, Bo v starih dobra žetev; v Ce pridni bodemo, Nam nikdar zal ne bo. Oj zlati čas! V mladosti kdor praznuje, Na stare dni zdihuje; Lenuhov brat je glad, In potepuhov — tat. 102 . Zlati čas. 110 Oj zlati čas! Le danes si pomagaj, Na jutri ne odlagaj ; Ne ves, če doživiš; Kar danes zamudiš. Oj zlati čas! Kdor čas svoj prav obarne, Se s čednostjo ogerne; Lepota sivih las Je prav ob er njen čas. Oj zlati čas! Vse žive dni se trudi, In časa ne zamudi; Počivati sladko Po tem v nebesih bo. 103 . Pošten beraeek. Nekega imenitnega gospoda v Rimu poprosi ubogi deček milošne. „ Nimam drobiža ,“ pravi gospod. Deček pa se ponudi, da bi tudi rad sel denar menjat. Gospod se mu posmeja zavoljo te čudne ponudbe, mu da cekin, gre naprej, in ne misli, da bi kterikrat se vidil tega dečka. Toda čez lil nekoliko časa ga doleče deček, in prinese zmenjani dem.r. Gospod se zelo začudi, in je vesel poštenega dečka • deček pa ne ume, kako bi mogle to kaj čud¬ nega biti. „Saj nisem nič več storil, kakor to, kakor sem obljubil,“ pravi deček; „in tako mora vsak storiti. Se na svoji smertni postelji so mi runjki, oče rekli: Spolni, kar obljubiš! to je pot k poštenosti; in če boš pošten, se ti ne bo slabo go¬ dilo. “ Gospodu je ta deček toliko ušeč, da mu po¬ dari ves tisti zmenjani denar, in ko zve, daje res ubog, i da ima bolno mater, ga da učiti, In tako si je deček kmali svoj kruh sluzil. 104 . Mejnik. Verban je stanoval v čedni hiši v sredi med zelenimi verti in lepim rodovitnim drevjem. Sose¬ dov travnik je bil precej zraven. Brezvestni Ver¬ ban hoče svoj prostor v njegov travnik raztegniti, ter premakne mejnik. Drugi dan zleze Verban po lestvici na češ¬ njo, da bi si jih natergal. Komaj je bil v verhu, 112 mu poderene lestvica, on pade doli ravno na mejti kamen, in si zlomi vrat. Ko bi Verban ne bil pre¬ maknil kamna, bi se na sami travi morda ve bil ubil. Hudobnež s pregreho si zanjko nastavi, Ki pred al’ pozneje ga hudo zadavi. 105 . ■ne/i en ■f d/ave /lad/fz. S/ 'c/iaz/iči: ctva dd/la/ec m za/iari, a. cdd/zed d/a na ,_yd^ar/ned Arave a/mret/a tn dram/ur /te= / X dam /ada/ tz ^id/a ez^ta= d / f,ia j/ia/ed na 113 „ Nikoli ne smeš nič hudega storiti, Bogu ne moreš nič, prav nič zakriti /“ 106 . Presta. ^Je/t/fca čf/eza Jee/em če/ j/ara, (/i jj/e 117 . Strupene jagode. Janezek najde v bosti germič z lepimi černimi jagodami. To so lepe češnje, si misli. Uterga eno jagodo, in jo pozoblje. Ker se mu je sladka in do¬ bra zdela, jih pozoblje še več. Pa kmali čuti, da mu ni dobro. Začne se mu v glavi verteti, oči so mu nekako temne, da prav ne vidi, in ves je omam¬ ljen. — To namreč niso bile češnje, ampak stru¬ pene jagode. — Komaj je domu prilezel. Doma odkritoserčno pove, kje je bil, in kaj je storil. Urno mu dajo toliko mlačnega mleka in siratke piti, da je hudo bljuval, in glavo mu zmivajo z merzlo vodo. Komaj je to pot še smerti odšel, in le počasi se je zopet ozdravil. Ne pokušaj tega, cesar ne poznaš, Da po videzu se hudo ne (jolffas ! Večkrat pod sladkoto smerten strup lezi; Varuj, da te v zanjke svoje ne dobi! 118 . Cvetice. Naj veci kine in krasota vertov, trav¬ nikov in polja so cvetice. Vsako drevo in vsaki germ, vsaka travica in rastlina cvete o svojem času. Spomladno solnce zbudi cvetje, ktero se bolj razcveta v gorkem zraku. Češnjevo drevo še komaj ozeleni, se že zopet spremeni v prelepo belo cvetje, da gaje veselo viditi. Naj lepše, kar ima sadno drevo na sebi, je cvetje: pa cvetje še ni naj koristnejše, kar dobivamo od njega. Češnja je boljša, kakor češnjevo cvetje injabelko tudi boljše, kakor jablanovo cvetje. Zopet pa je veliko rastlin, pri kterih je cvetje več vredno, kakor sadje. Ali ste že tergali cvetice za šopke in vence, in lepšali z njimi svete podobe? ali ste že kterikrat cer¬ kvene bandere ovijali z venci in o svetem telesu trosili cvetice na poti? Poglej kakošne so cvetice v svoji krasoti in miloti! Krasne in različne so njih barve; lepo in poživitno (lise in duhtijo. Jutranja rosa jih hudi in oživlja; čebele prišume na nje, in si nabirajo sladčiee iž njih; tudi veseli otroci jih tergajo, in si spletajo vence. Na vertu cvetice sejemo; na polji pa same rastejo. Komaj spomladi sneg skopni in odleže, se že prikažejo lepi beli zvončki. Kaj nam li hočejo povedati? Kadar se iz cerkve¬ nega turna zvon oglasi, vedo ljudje, da je čas iti v cerkev, ali de je čas moliti. Kadar pa beli zvončki pomole glavico iz tal, vedo ljudje, da se ž zima poslovljuje, in da se naznanja 128 vesela pomlad. — Cvetice pa nas tudi spomi- jajo, da bi se Bogu zahvalili, ker nam je zopet podelil veseli čas. Vsaki novi dan prinaša nove cvetice. Dišeče cvetice so: pisani klinčki, sinje vijolice, rudece in bele vertnice i t. d. Bele lili— lje so izgled deviške čistosti; tulipe in georginke krasno cveto, pa ne diše. Po ledinah cveto pri¬ jazne ledinčice in marjetice, za potokam pa sinje potočnice; po germovji šmarnice lepo diše, in vsi travniki so prepreženi z ljubeznjivimi cveti¬ cami. Nektere cvetice nas razveselijo s svojo lepo barvo, druge s svojim prijetnim duham, in zopet druge z obojim skupaj. Vse nam kažejo, kako neskončne moder in dober je ljubi Bog, kteri za vsake naj manjše stvarico skerbi, in jo tako ljubeznjivo obdaruje. 119 . Tri lepe cvetice. Prelepo cvetejo cvetice pomlad, in žlahtno di¬ šijo, jih vsak ima rad. Otroci veseli po rož’ce gre¬ do, se ž njimi igrajo, jih v vence pleto. VijoFca ponižna na tihem cvete, pa vendar duh njeni se daleč zazgre. Ponižnozst nam kaže, ponižnost lici, da b’ čednost to lepo posnemali vsi. 129 In lilija bela se v cvelji maje, oblečena svetlo, nauke daje. Unema mladino za čisto serce, nedolž¬ nost poroča la leta mlade. Zlatica rumena ko čisto zlato se milo ozira tje v milo nebo. Tam gori, nam pravi, da vsi smo doma, tam gori je oče, ki rad nas ima. 120 . Raj cvetice pravijo. Na trati zeleni cvetice cveto, Nas vabijo k sebi, velijo tako: Smo čverste in mlade in pisane vse; Al’ cvetje te nase v nevarnosti je. Ko pride prezgodaj vročina al’ mraz, Nam zvene, upade cveticam obraz, Nam kmali zaklene pomladni se vert; Jesen že pripelje nemilo nam smert. Mladenči, deklice so ravno tako, In kakor cvetice v nervarnosti z’lo, Zapelje se kmali mladinsko serce. In lica cveteče zbledijo, zvene. Zatoraj mladina, ti rožnika cvet! Le čuj, da ne spači hudobni te svet! Ponižnost in čistost naj v skerbi ti bo, In cvetje bo tvoje cvetelo v nebo ! Pervo Berilo za slovenske šole. 9 130 121 . Žito. K žitu se šteje pšenica, rež, ječmen, adja, oves i t. d. Nektere žita sejemo jeseni, in te se imenujejo ozimina, zato ker so po zimi zunaj. Kar pa se spomladi seje, je j aro žito. Spomladi zrastejo bilke, ktere imajo zernje v klasji. Pre¬ den pa se zernje pokaže mora klasje cvesti. Kadar žito zori, se rumenijo bilke in klasje. Ako je klasje lepo napolnjeno, se pripoguje k tlam. To veseli kmetovavea. Pride žetev, žnjice žito s šerpam požanjejo, pa včasih tudi s koso pokosijo, v snope s pores- lam povežejo, ga postavijo v stavke in kope, in ga zdenejo v kozelce, da se posuši in uterdi. Kadar je suho, pride mlatev, in mlatici omlatijo klasje s cepmi. Proso pa manci omanejo. Omla- ceno zernje zvejajo z vevnico, očedijo z reše¬ tam, in shranijo v žitnico. Pleve in slamo pa po- kermijo, in v steljo porabijo, ali pa sožgejo. „Tako,“ pravi Kristus, „bodo tudi angeli želi pri sodbi, in ločili hudobne od dobrih. “ 131 122. Prazen klas. Ko je bilo žeti čas, se je uklanjali žitni klas; eden pa vzdiguje glavo čez vse druge zlo gizdavo, in se je s tem napili’val, da je z glavo ravno stal. »Naj bi glava polna bila, ne bi se tak povzdignila," mu tovarš odgovori; „prazna glava to stori .“ — Se čez druge povzdiguješ, prazno glavo oznanuješ. Kdor v resnici kaj velja, je ponižnega serca. 123 . Velika pogernjena miza. Neki učenik so vedili, da se otroci v lepi naravi ravno tako dobro lahko kaj uče, ali še boljše, kakor v šoli. Tedaj pravijo enkrat o žetvi svojim učencam: »Otroci! danes vam bom pokazal veliko pogernjeno mizo, pri kteri ne je, in se ne nasituje samo kakih stotero ljudi, ampak se nasitujejo cele mesta in veliko veliko kmečkih in drugih ljudi z vso svojo živino skozi celo leto vun in vun.“ Potem gredo učenik z nčenci na visok hrib, in jim pokažejo po nezmerni daljavi prelepe žitne polja, travnike in verte. »Vidite, ljubi otroci," pravijo blagi učenik, „to je tista velika pogernjena miza, ktero naš dobri nebeški 9 « 132 oče vsako leto za vse svoje ljube stvari pogrinja in bogato z živežem zaklada. Mi vsi smo nje¬ govi gosti; nas vse in še brez števila žival okoli in okoli vedno prav milo in blagovoljno nasituje. Ljubi otroci! molite hvaležni nevidnega dobrot¬ nika, nebeškega očeta, kolikorkrat bote vidili zanaprej to veliko pogernjeno mizo. Otroci so šli vsi ganjeni s hriba doli, in nazaj grede pi’avi eden izmed otrok: „Zdaj še le prav razumem besede, kijih večkrat molimo: „Vse oči čakajo na te, o gospod! in ti jim daješ jesti o svojem času; ti odpreš svojo milo roko, 'in blagovoljno nasituješ vse, kar živi.“ 124 . Slamnat mož. Neki kmetovavec je imel veliko in lepo njivo pšenice. Pšenica je bila polna, lepo rumena, in je ravno zorela. Prišli pa so na njo tatinski vrabci, in so jo tako pridno obirali, da bi je ne bilo možu veliko ostalo, če bi se bilo še nekaj časa tako go¬ dilo. Neko julro gre kmetovavec zgodaj na poije, in misli postreliti te vrabje škodljivce. Pa zmotil se je. Preden kmetovavec tje pride, so se vrabci že dobro nakosili, ker imajo navado da bolj zgodaj vstajajo, kakor kmetje. Ze zopet so mu bili obrali 133 dober kos pšenice, in so ravno sedeli na bližnjem čieŠnjevem drevesu, ter prešerno vrišali, kakor da bi se hotli s svojo hudobo bahati in kmeta dražiti. Kmet se praska za ušesi, in preudarja kaj bi nare¬ dil ; lepe pšenice vendar noče pustiti tem snedežem. Kmali ugane dobro pomoč. Ko pride domu, vzame dolgo palico, kakor je človek velik, in jo debelo povije s slamo. Naredi ji dve roki, jo napravi v svojo staro suknjo, in jo pokrije s klobukam. Ko je bil že tako popolnoma izgotovljen mož, mu da še svoj dolg. bič v roko. Kadar so šli vrabci spat, vzame kmet tega slamnatega moža, ga nese in postavi v sredo njive. Zjutraj zgodaj, ko so se vrabci zbu¬ dili, so naravnost na njivo leteli, kjer so se zopet mislili dobro gostiti. Pa, lej ga kmeta! kako stoji že v sredi njive v svoji stari suknji, pokrit s klobu¬ kam, in jim žuga z bičem. Ker je bil ta mož tako hud viditi, si vrabci ne upajo blizo leteti, temuč od strani pazijo, kdaj se bo ta serditi mož domu spra¬ vil. Pa noče se spraviti ž njive, naj čakajo, dokler hočejo. Tako so se kalinski vrabci domu vernili, in niso več prišli na kmetovo pšenico. 123 . Strupene gobe. Mati so poslali malo Katarinko v gojzd gob brat, ker so jih oče posebno radi jedli. 134 „Mati!" klice deklica,' ko nazaj pride, „danes sem pač prav lepih gob nabrala! Le poglejte, kako so lepo rudeče in belopikaste. Našla sem bila tudi unih gerdih sivih, kterih ste bili vi unkrat prinesli; pa nisem marala za nje, in sem jih pustila." „ O ti abotno, neumno dete!" so rekli mati, „to so mušnice. Te gobe so stru¬ pene, čeravno tebi tako dopadajo; kdor bi jih jedel, bi umeri. Une sivke pa, ki si jih pustila, so naj boljše, ako ravno se tebi dobre ne zdijo. 126 . Deček v gojzdu, Deček hodi po gojzdu, in lej! hrast se oglasi, in mu pravi: »Pojdi sem, in usedi se pod me v senco." Deček prijazno odgovori, rekoč: „Lepo zahvalim ! Kadar bom nazaj prišel, se bom k tebi usedel, zdaj še nisem truden.“ Potem sreča cve- tečo šmarnico, ktera 'mu pravi: ,,Pojdi sem, in duhaj me!“ Deček gre k nji, in ker je tako pri¬ jetno dišala, ji pravi: »Ljuba šmarnica! vzel te bom sabo, in materi pokazal.“ Cvetica je bila za¬ dovoljna. Dalje zagleda deček tudi rudečo jagodo, ktera ga tudi vabi, rekoč: »Pojdi k meni, in uter- gaj me; zrela sem !“ Deček odgovori: „Tebe bom nesel svoji mali sestrici." Rada se mu da utergati. Nazadnje pride deček k volčjim jagodam, ktere ga 13S tudi kličejo, in mu pravijo: »Pojdi sem, in z 0 blji nas! ali nismo tako lepe ali Še lepše, kakor zre le češnje?" Deček pa odgovori. „Utergal vas bom, in nesel domu očetu pokazat, zato ker vas bolje poz¬ najo, kakor jez." 127. Rude. Rude so v hribih, iz kterih se z velikim trudam izkopavajo. Nahajajo jih ali čiste ali z drugimi stvarmi zmešane. Naj bolj znane rude so: zlato, srebo, kotlo- vina ali kufer, železo, cin , svinec, živo srebro, cink. Zelezo je naj koristnejša ruda med vsemi- Brez števila veliko reči iz njega delajo. Malokdaj se najde čisto, navadno v rudi. Prav dobro zelezo prihaja iz Štajerskega in Koroškega. Tanko tolče¬ nemu železu se pravi pl e h. Jeklo je čisto in zelo uterjeno železo. Kako prečudno je razdeljeno bogastvo natore! V gorah, breznih gora in skal nam je veliko bo¬ gastvo skrito, da ga išemo, ljudem v prid obdelu¬ jemo in obračamo. Hvalimo Boga, ki tako dobrot¬ ljivo skerbi za nas! 136 128 . Pregovori. Mlado drevesce se da zravnati, staro drevo se nlomi. Kamor se drevo nagne, tje pade. Zgodaj začne žgati, kar če kopriva ostati. Jabelko ne pade daleč od debla. Ce dolgo sekaš, moro past ’ tud’ naj debelši hrast. Kdor za smolo prime, se osmoli. Šiba novo mašo poje. Dobremu vinu ni treba kazala. Kdor rad poterpi, si rože sadi. Kdor zgodaj seje, zgodaj zanje. Kakoršna setev, taka bo žetev. Visoka obraz nosi prazen klas. Bolja bobova slama, kakor prazne jasli- Kopriva ne pozebe. Ter da kamna nikdar dobre moke ne zmeljeta. Kdor ne shranuje krajcarjev, ne šteje zlatov. Živemu človeku se vse pripeti, mertvemu pa jama. 129 . \ ode. Kadar pri kakem potoku ali pri kaki eki stojiš, vidiš kako priteka voda, in teče v 137 naprej, kako zmeraj nova dohaja , in je ne zmanjka. Od kod pride tedaj voda, in kam gre zopet? Večkrat vidimo, da gre dež in sneg. Veliko vode, ktera pride od dežja in snega, gre v zemljo. Potem takem pride v nekterih krajih toliko vode skupaj, da si mora odtoka iskati in iz zemlje izvirati. Kjer se to godi, je studenec ali vir. V gorah se zbira veliko vode, in zato je tudi v goratih krajih veliko studencov. Večjidel imajo studenci prav cisto vodo, ktera se lahko pije in za kuho rabi. Ali ste znabiti že kaj slišali od zdravilnih studencov ali toplic? Iz takih virov teče voda, ktera je za nektere bolezni dobro zdravilo. K takemu studenca popotvajo večkrat bolniki iz daljnih krajev, da zdravilno vodo pijejo in se v njej kopljejo. Potok teče vselej tje, kjer so nižje tla. Ker pa niške tla niso navadno po ravnem potu, se mora potok po večjih krajih sem ter tje zvijati in kriviti. Povsod, kodar teče, si skoplje strugo, ktera ima dva brega, desnega in levega. Med potjo dobiva od dežja, snega in od novih studen¬ cov vedno več vode. Ako se še drugi potoki vanj stekajo, se naraste reka ali velika voda. Reka je široka in globoka, in jemlje tudi še vec 138 druzih potokov, in vcasi tudi reke v se, dokler se ne izliva v drugo večjo reko ali pa v morje. 1. Iz pod skale, ’z poke male Virček hladni snuje se. Po dolini In planini Se razliva, urno gre. 130. Studenček. 3. Nezastane, Hitro plane Vsaka hitro memo nas; In hitreje, Se urneje Utopuje se v naras. 2. Potok vije Se in lije V svojem teku neugnan; In vodice Ko zlatice Odšumljajo v svojo stran. 4. Valčki virni v Cas nemirni Mladih let pomenijo. Ure zlate, Deček, zate, Kakor valčki zginjajo. S. O mladina! Skerb edina Naj za uk ti bode zdaj! Cas zbežuje, Ne čakuje, In ne pride več nazaj! 139 131 . Rosa in slana. »Povejte, Mina," pravi mali Franček, »od kod pride rosa?" »Rosa pada iz neba," odgovori stara Mina. Franček praša očeta, če je res tako. Oče se posmejejo, in pravijo: »Ni res tako, to je zmota. Rosa ne pada iz neba. Naredi se tako le: Zemlja in rastline se po dnevu’ od solnca sparijo, ter puhte iz sebe soparje. Po noči, ko je hladneje, kakor po dnevu, se ti soparji v kapljice zberejo in se vsedejo na peresa trave in drugih rastlin, in to je rosa. Da rosa res ne pada iz neba, boš lahko vidil sam s svojimi očmi." Oce vzamejo zvečer lonec, in gredo s Francetam na vert. »Vidiš, France," pravijo, »ta le trava tukaj je suha; pokril je bom z lon- cam. Ako bo po noči rosa padla, ne bo mogla iti skozi lonec, in pod njim bo ostalo suho. Ako bova pa tudi pod loncam dobila roso, se bo vidilo in pokazalo, da rosa ne pada iz neba." Drugi dan vzdignejo oče lonec, in bila je rosa pod njim. Jeseni večkrat rosa zmerzne, in to je slana. 140 132 . Dež. Ce se puhi in soparji v oblakih v kapljice zberejo in združijo, postajajo težji od zraka, in padajo doli; in takrat gre dež. Dežje mnogo- versten. Je prehodni dež, deževje, perša- vica in ploha. Prehodni dež pride iz posa¬ meznih, dalej gredočih oblakov. Deževje je, ce je vse nebo nad kterim krajem prepreženo z deževnimi oblaki. Peršavica pride v zelo drobnih kapljicah iz nizkih oblakov. Ploha vstane, kadar kaplje padajo iz visokih oblakov, se povekšajo in s silo lijo. Dežje zelo koristen in potreben. Namoči zemljo, in jo stori vlažno in rodovnito. Brez dežja bi se studenci po¬ sušili, in ljudje in živina bi onemagovali od žeje. Dež tudi ohladi zrak, in ga cisti škodljivih sopar- jev in merčesov. Ne moremo zadosti Boga zanj zahvaliti! 133 . Sobice in dež. „Da bi pač vedno sijalo solnee!“ so rekli otroci materi neki viharen, deževen dan. To 141 vošilo se jim je kmali začelo spolnovati. Več mescov se ni prikazala nobena meglica na nebu. Dolga in huda suša je naredila veliko škode na polji. Na vertu so zvenele vse cvetice in zeliša, in lan, kterega so se deklici že tolikanj veselile, je bil komaj bo perstu velik. „Ali zdaj spoznate, “ pravijo mati svojim otrokam, „da je dež ravno tako potreben, kakor solnce? Učite pa se zra¬ ven te modre božje naprave tudi te tolažljive resnice, da bi tudi za nas ljudi ne bilo dobro, ako bi imeli samo jasne in vesele dneve. Tudi oblačni dnevi, nadloge in težave, morajo od časa do časa čez nas priti, da ostanemo dobri in po¬ božni ljudje. “ Ne solnce milo samo in vihar. Veselje, žalost tud’ je božji dar. 134 . . Huda ura. France, mestnjanov sin, gre po letu iz mesta na bližnji hrib malin brat. Hudo vreme vstane. Debelo začne dež liti, se bliskati in terdo germeti. France zleze v votel dob, ker ni vedil, kako rado v visoke drevesa treska. Zdaj sliši 142 glas: »France, France! pojdi, pojdi sem!" France prileze iz votlega drevesa gledat, kdo ga klice, in pri tej priči udari strela v ravno tisto .drevo, ter tako grozovitno zagermi, da se je pod Francetovimi nogami zemlja stresla in zazibala. Zdelo se mu je, kakor da bi bil ves v ognji in v plamenu, pa hudega se mu ni nič zgodilo. France roke povzdigne, rekoč: „Sam Bog meje obva¬ roval!" Zopet zasliši glas: »France! France: kje si, da me ne slišiš?" Kmečka žena je kli¬ cala. France jo zagleda, k nji teče, in pravi: »Kaj pa bi mi rada?" Kmetica reče: »Nisem klicala tebe, ampak svojega malega sinka, kteri je pri potoku gosi pasel, in je pred hudo uro v to hosto zbežal. Lej ga! ravno tam iz goše sem leze!" Franze pove, kaj se mu je zgodilo, in kako je mislil, da ga je sam Bog iz nebes zaklical. Kmetica pa roke k Bogu povzdigne rekoč: »Oj dete moje! zahvali Boga, da te ni strela zadela. Ako je bil ravno ta glas le glas uboge žene, je vendar le Bog tako naklonil, da sem bila ravno zdaj poklicala svojega sinka, kteremu mu je tudi France ime. Bog je vedil za te, in vidil nevar¬ nost, v kteri si bil. Bogu bodi čast in hvala!" 143 133. Sneg. Soparica, ktera obstoji iz silno drobnih kapljic, po zimi vcasi zmerzne v zraku, še pre¬ den se v kapljice združi; se sprime v bele kos¬ miče ali šopke, ki padajo na zemljo, kakor ca- piee; in takrat pravimo, da gre sneg. Sneg po¬ krije po zimi setve na polji, da ne pozebejo, in jih varuje preojstrega mraza. Sneg tudi zemljo pognoji. Spomladi snežnica v zemljo gre, in jo napoji. Sneg tudi po zimi vse nekako olepša. Lepo je, kadar je vse belo, in se pri solncnih žarkih ko zlatina in srebernina lesketa. Kako veličastno je drevje, kadar je s snegam pobe¬ ljeno in prepreženo, in se njegove veje pod težo snega na tla priklanjajo! Častitljivemu starčku z belo glavo se nam zdi podobno. 136. Božji zid. Prebivavci v neki samotni kmečki hiši so bili ob času vojske leta 1814 v velikem strahu. Posebno je bila ena noč za nje prav strašna. Sovražnik se je bližal tej okolici. Ponočno nebo i 44 je bilo zdaj tu, zdaj tam od pogostnih požarov rudeče, kakor kri. Slišalo se je strašno stre¬ ljanje. Zraven tega je bila huda zima, in ravno prav merzlo in viharno vreme. Ubogi ljudje niso bili noben trenutek varni, da bi jih sovražnik ne oropal in požgal, ter v naj hujšem času ne spo¬ dil od doma. Vsi, starši in otroci so vso noč culi, in so v izbi skupaj neprenehama molili. Stara mati so brali iz nekih starih molitevnih bukev. V molitvi ob vojskinem času so stale besede: »Bog naj bi postavil terden zid, in od- vernil sovražnika od te hiše." Mladi' kmetič, ki je to molitev pobožno poslušal, misli, da bi ven¬ dar to preveč bilo, če bi se od Boga tirjalo, da bi pred hišo zid postavil. Med tem je noč pre¬ tekla, in nobeden sovražen vojak ni prišel v hišo. Vsi so se temu zelo čudili. Se le zjutraj si upajo v un pogledati, in ko na prag pridejo, vidijo na strani proti sovražniku veliko in visoko namete- nega snega, ki je stal, kakor zid, da se skozi ni moglo iti. Vsi hvalijo in časte Boga. Stara mati pa so djali: »Vidite! Bog je vendar le postavil zid, in odvernil sovražnika od naše hiše." Kdor vselej vpa na Boga. Ze terden zid za varstvo ’ma. 145 137 . France Toneta zastavlja zastavice. France. Kdo ugane, naglo zastavice te? Tone. Ta, ki gladko govoriti zna in ve! Fr. Kdo žaluje le v obleki pisani? T. Listnato drevo je to jesenske dni. Fr. Kdo oči ima, ne vidi sam'ga se? T. To drevo je, ki iz popkov v perje gre. Fr. Kdo še svoje hiše znotraj vidil ni? T. Ta je polž rogati, vedno v njej tiči. Fr. Kaj močnejše, terje še ko zemlja je? T. To železo je, ki skoplje, rani vse, Fr. Kaj je bolj ko jeklo močno in terdo? T. Ogenj je, ki ga stopi, stori mehko. Fr. Kaj ko ogenj hudi je močnejšega ? T. Voda je močnejša, ki pogasne ga. Fr. Kaj močneje je ko morja strašni val? T. Sapa, ki vzdiguje kviško ga od tal. Fr. Povej mi, zakaj Ii voda v breg ne gre? T., Lih zato, ker doli iti ložje je. Fr. Veš, zakaj ne prašam zdaj besede več? T. Zdaj zato ne prašaš, ker ne veš besede reč’. 138 . Nebo. Bog je ustvaril nebo in zemljo, in vse, kur je na nebu in na zemlji. Nebo je podobno ve- Pervo Berilo za slovenske šole. 10 140 lihemu oboku. Pri jasnem vremenu je lepo modro ali višnjevo; ako pa se k dežju napravlja, se oblaki po njem vozijo. Pri hudem vremenu je nebo vse verno prevlečeno, in potem germi, in se bliska. Na nebu se vidi solnce, mesec in zvezde. Sobice je podobno ognjeni krogli, in tako svetlo sije, da šene more vanj gledati. Mesec je podoben okrogli svetli ploši, in sveti po noči. Zvezde se vi¬ dijo kot svetle pičice, in jih je toliko, da se ne morejo prešteti. Solnce zjutraj izhaja, in zvečer zahaja. Ce je že dolgo deževalo, se veselimo, ako se nam ljubo solnce zopet pokaže. Solnce nam daje svetlobo in gorkoto. brez solnca bi ne mogle rasti rastline, in ne zoreti sadje. Večkrat, kadar solnce zajde, gre že mesec (lunaj gori. Kadar se nam ves mesec kaže, imamo polno luno; takrat sveti mesec vso noč. Večkrat pa vidimo le en kos ali en del mesca, in večkrat celo nič. Mesečna luč ni tako svetla, lcot je solnčna. Mesec nič ne greje, temuč le sveti. Okoli mesca po vsem nebu vidimo miglja¬ joče zvezde. Mati so mi enkrat djali: „Glej, mesec je pastir, in zvesde so njegove ovčice. “ Zvezde vidimo le po noči; pa tudi po dnevi so na nebu. Po dnevi solnce tako svetlo sije, da jih ne vidimo. Vidijo se nam prav majhine, zato ker so daleč od nas. Kadar sevzvezdnato nebo oziram , in ogledujem njegovo veličastvo in lepoto, stermim nad božjo vse- gamogočnostjo in modrostjo, pa tudi svetega veselja se polni moje serce. Tam je velika nebeška hiša — si mislim — in zvezde so oknica, skozi ktere gleda ljubi Bog na svoje otroke. 139. Kako visoko je nebo! Kako visoko je nebo, ti kmali hočem razložiti. Če bi ko ptič se znal vzdigniti, iti zletel k zvezdam v visočine, in prašal gor’ bi neba sine: „Kako visoko je nebo!“ bi angel rekel t i tako: „Ne vem, to meni je neznano; poprašaj še naprej nad mano. Znabif, da una zvezdica povedati kaj več ti zna! Ni treba ravno ti hiteti, sto tavzent milj imaš letetiIn ko bi prišel gor do nje, bi djala zopet, da ne ve. In ko bi letel dalje še, od zvezde tje do zvezdice, nobeden bi ti ne povedal, zastonj natanko bi pozvedal. Kako visoko je nebo, to ve' v nebesih Bog samb! 148 140 . Solnce. Zvečer že pri temi so prišli pridna mati s svojima otročičama iz polja domu. In lej! na mizi je že luč gorela. Jurček se začudi in pravi: „ Saj ni bilo nobe¬ nega človeka doma; kdo je H prižgal to luč?“ „Znabiti, da so jo oče prižgali , 11 pravi sestra Jerica; „gotovo so med tem iz mesta domu prišli: Otroci so iskali očeta, in so jih res veseli dobili v bližnji izbi. Drugi dan so bili oče in mati z v simi otroci na travniku, in so seno grabili. Solnce je ne¬ izrečeno lepo in svetlo sijalo, in otroke je to zelo veselilo. „Glejte otrocipravijo oče, „včeraj ste precej uganili, da sem jez prižgal luč v /risi, in ste me z veseljem poiskali. Ako pa to lepo in veličastno luč na nebu viditi in premišljujete, ali se ne hote tudi spomnili, kdo jo je naredil in prižgal? “ „ Dobro vemo," pravi Jerica, „to luč je Bog prižgal. Naj manjša luč se ne prižge sama; za- toraj n ora tudi eden biti, kteri je prižgal solnce .“ „ Tako je, “ pravi veseli Jurce, „Bog je vse naredil, karkoli vidimo. Sobice, mesec in zvezde, trava, cvetice in drevesa, vse je njegovo delo.“ Nebes in zemlje vsa blišava Je stvarniku neskončna slava. 141 . Solnce vse oživlja. Oj solnčice ljubo, kak siješ lepo, in žarke rumene upiraš v goro! Studenček iz skale veselo kipi, od solnčne zlatine se krasno svetli. Cvetice okoli ti vstajajo vse, čebelica pridna n a pašo že gre. In ptički po gaji pojejo lepo, na slehernem kraji zdaj vse je živo !! Ko solnce zaide, vse tiho je spet, brež njega ne more veselje živet’. Kak lep mora biti še stvarnik le sam, ki zna narediti je solnčice nam! 142 . Bog za vse skerbi. Dobri Bog je vse lepo ustvaril; pa tudi modro skerbi za vse stvari. Oi* živi cerva 150 v prahu, ribo v vodi in ptičice pod neham. Ni je pod solncam nobene stvarice, če je tudi še tako majhina, ktera bi bila pozabljena pri Bogu. Ne¬ beški oče za vse skerbi. c Njegovo veliko skerb nam oznanuje pre¬ ljubo rumeno solnčice, ki ob jutrih vzhaja iz za gor in mirno zahaja o večerih; nam vedno sveti, in ogreva zemljo. Njegovo mogočnost nam oznanuje svetla luna, ktera na večer pri¬ jazno priplava iz za hribov; brez števila zvezd, ki tako lepo igrajo na nebu. Božjo vsegamogoč- nost in dobroto nam še lepše kaže vsako zerno, ki se verže v zemljo, sognjije; klije, in obrodi veliko žlahtnega sadu. Grozovitni blisk, ki šviga skozi oblake, strašni grom, ki nebo maje, pa tudi hladni veter, ki prijetno pihlja, nam oznanuje, da nebeški oče za nas skerbi. Tudi tebi je dober oče, ki za te skerbi. Dal ti je življenje, zdrave ude; dal skerbne starše in učenike. Le pogosto misli, kako dober da ti je Bog! Bodi tudi ti dober drugim, ki žive s teboj! 151 1 143 . Kje je ljubi Bog doma! Kjer lepo sveti se nebo, vse jasno, milo in lep>, miljonov zvezdic sveti se, kakor naj lepše oknice; od tod nas gleda dobri Bog, on skerbni oče vsih otrok. V nebesih je doma! Tam, kjer po gorah grom buči, in po dolinah šum leti, priklanja drevje hud vikar, se trese njemu vsaka stvar; kjer se glasi on sam gospod, prijatel zapušenih s’rot, je dobri Bog doma. Tam, kjer zvonovi pojejo, nas v hišo božjo vabijo, da bi očeta hvalili, nauke prav poslušali, prebiva v cerkvi Bog pri nas, posluša naših prošenj glas. Bog v cerkvi je doma. Ves svet s’cer božji tempelj je, naj lepši tempelj pa serce; Bog cisto serce poželi, te prosi ino govori: „Oj dete! serce meni daj, bom dal za serce sveti raj; naj v sercu bom doma!" Kazalo Peni razdelek. Stran 1. Z Bogam ..... . 3 2. Modrost. — 3. Pred šolo. 4 4. Po šoli.•. — o. Pridna Rozika. o 6. Vesel šolarček. 6 7. Zavidljiva učenka. — 8. Perva skerb. 7 9. Dobra misel kmečkega dečka. 8 10 .Od stvarjenja . 9 11. Vse stvari hvalijo Boga . 10 12. Spoznavanje Boga . 11 13. Perva človeka . 12 14. Kajn in Abelj . 14 13. Bog vse vidi .. 17 10. Boa, naš ljubi oče . 18 17. Jutro. — 18. Jutranja molitev. 19 19. Pobožni oče.. . 20 20. Popotnik in in Škerjanec. 21 21. Večer. — 22. Zvečer. 22 1S3 Stran 23. Večerna molitev. 22 24. Lahko noč. 23 25. Zastavica. 24 26. Pomlad. — 27. Poletje. 26 28. Jesen. 27 29. Zima. 28 30. Rojstvo Jezusovo . 30 31. Pastirji pri jaslic ih . 31 32. Modri iz jutro ve dežele . 32 33. Bdg v Egipt . 33 34. Jezus, star dvanajst let, v tempeljnu ... — 35. Hoja za Jezusam . 34 36. Če sena si Marija .. 35 37. Človek. 37 38. Živež.’ • • 38 39. Pobožni sinek. 40 40. Golobček. 41 41. Dobra večerja. 42 42. Naglost ni dobra. 43 43. Obleka. — 44. Lepa suknja, prazna glava. 45 45. Deklica in kresnica. 46 46. Človekovo stanovanje. 47 47. Redovnost nas varuje Škode. 48 48. Sloveča gostivnica. 49 49. Skrbi tudi za dušno lepoto. 50 50. Kje sem doma. 31 51. Troji prijatli. -— 52. Starček in smert. 33 53. Prazen strah ..... Pervo Berilo za slovenske šole. 11 IM Stran 54. Izreki. 54 55. Živali . 85 55. Prid domače Hvali .. 56 57. Kravji pastir . 58 58. Ovca . 59 59. Mlado jagnje . 60 60. Ne draži psov . • . 61 61. Modra miška . 62 62. Ptice . — 63. Senice . 63 64. Vrabec in konj . 65 65. Škorec . — 66. Lesica in krokar . 66 67. Nepokorna deklica . 67 68. Ne terpinči žival . 68 69. Čebele. 69 70. Ribe . .. 70 71. Žaba in vol. 71 72. Kače.. • — 73. Gad. 72 74. Pregovori. 73 Drugi razdelek. 75. Angel varh. 75 76. Sveti Alojzi. 76 77. Moli, delaj in bodi varčen. 79 78. Pen a sjioved. 60 79. Bodi usmiljen. 62 80. Sveta Elizabeta. 83 81. Sveti Rok. 84 82. Tcrdoscrčnost . 85 Stran 83. Lakomen pes . 87 84. Zadovoljnost . — 85. David in Jonatan . 88 86. Stara verv . 89 87. Prijazen in postrezljiv pastirček .... 90 88. Spodobno se obnašaj ! . 92 89. Hromeč in slepec . .. 95 90. Bratovska ljubezen. — 91. Ubogaj svoje starše.96 92. Nepokoršina napravi nesrečo. 97 93. Dobra hčerka . . S. 98 94. Egiptovski Jožef . .. 99 95. Hvaležni sin.102 96. Nehvaležnost.103 97. Spoštuj staroost.105 98. Cesarica Marija Terezija. — 99. Podkev .107 100. Potrudi se! . 108 101. Lenoba . — 102. Zlati čas .109 103. Posten beraček .HO 104. Mejnik .. • m 105. Pastirja .H2 106. Presta .H3 107. Helijeva sinova .IH 108. Resnica in laž . 109. Lainjivec .H 7 110. Želod in buča.H8 111. Drevesa. 112. Češnjevo drevo.120 113. Breskvi. 122 136 — 114. Jabelka . . *..123 1 laTVelika lijta. 116. Hrast . ..125 11,7. Strupene jagode.126 118. Cvetice. ..... — 119. Tri lepe cvetice . . . . . 128 120. Kaj cvetice pravijo .^^7 ./ ... 129 121. Žito.v.130 122. Prazen klas.131 123. Velika pogernjena mizJi^. — 124. Slamnat mož . . . 132 125. Strupene goRe. 133 126. Deček v gojzdu.134 127. Bude . . .. 135 128. Pregovori .136 129. Vode. — 13O! Studenček.138 131. Rosa in slana . . . ^.139 132. Dež ..140 133. Sobice in dež .. — 134. Huda ura . . .141 135. Sneg . ‘J V . ..143 136. Božji zid . — 137. France‘Tonetu zastavlja zastavice .... 145 138. Nebi . . .'. — 139 . Kako visoko je nebi .147 140. Sobice . . V.148 141. Sobice vse'oživlja .149 142. Bog za vse skerbi. — 143. Kje je ljabi Bog doma?.161 Iz c. kr. dvorske in državne tiskarnice. •••• -