?he Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper In United States of, 'America. ŠTEV. (No.) 195 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA V. CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdrulenih Državah AmeriSkih. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 8. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 8, 1932 LETNIK (VOL.) XLI ZASTOPNIKI OBLASTI Z AEROPLANOM P R I S PELI IZ CHICAGE V KANADO, DA DOBIJO MARTINA IN-% SULLA DOMOV. — MARTIN NOČE ITI PROSTOVOLJCI NO. — SAMUEL INSULL IZGINIL IZ PARIZA. Toronto, Ont., Kanada. — Po polomu miljardnega Insul-lovega finančnega carstva, ki se je izvršil preteklo pomlad, ste, kakor znano, obe vodilni osebnosti, namreč brata Samuel in Martin Insull, pobegnila v inozemstvo. Ta njih odhod se je tedaj razlagal tako, da sta se u-maknila le zato, da jima ne bo •treba gledati razvalin, v katere se je sesul njih mogočni imperij in da bosta v inozemstvu lažje pozabila svoj globoki padec. Celo zadevo so pa vzele v roke toblasti in po temeljitem preiskovanju se je zdaj dognalo, da ni obeh magnatov pognalo v tujino samo težko srce, marveč v veliki meri tudi težka vest in strah pred kaznijo. Izkazalo se je namreč, da sta oba brata dosti zakrivila, da so njih podjetja skrahirala in da je z njimi skra-hiralo na tisoče delničarjev, ki so imeli svoj denar investiran v njih, o katerih so bili prepričani, da so "zdrava" podjetja. Oba brata je državni, pravnik Swanson v Chicagi postavil na listo krivcev, ki se imata zagovarjati pred porotniki za svoje mahinacije. Proti Martinu In-sullu je že izdana obtožnica, proti Samuelu utegne biti v kratkem izdana. Težkoča pa je zdaj, kako dobiti oba moža domov v Chicago. Martin se je namreč stalno naselil v kanadskem mestu Orillia, Samuel je pa v Parizu, kamor je zadnji teden še pravočasno ušel tudi njegov sin. Najprej so se zdaj podvzeli koraki, da se pripravi Martina nazaj. V sredo so se razširile vesti, da je Martin nenadoma zapustil svoje bivališče v Orillia in odšel Neznano kam. Da bi tudi on ne Pobegnil čez morje, se je isti dan zvečer odpravila iz Chicage ekspedicija z aeroplanom v Kanado; vodil jo je pom. državni Pivnik Hampton, ki je imel s seboj dva detektiva in število ^snikarjev. Iz Toronto, kamor 80 prispeli ob 10. zvečer, so se ^ avtomobilom odpravili proti "ivališču Insulla. Moža so našli doma, in se je torej glede svoje-pobega ali premislil, ali ga sploh ni nameraval. Pravnik Ba je povabil, naj gre prostorno z njim v Chicago, češ, da Se bo drugače proti njemu izpo-®'ovalo zaporno povelje in bo ^0ral iti kot jetnik. Martin pa 3 6 Pokazal, da se ne bo dal zle-pa ugnati. Povabilo je odklonil. . Po tem neuspešnem poizkusu Je pravnik Hampton podvzel posebne korake, da doseže od kanadskih oblasti povelje za izro-wtev Insulla kot zločinca. V to syrho je stopil v zvezo s pomož-JJ!m Vl'hovnim pravnikom pro-mce Ontario, in pa z okrajnim • °aisčem v mestu Barrie, ki je eaež okraja v katerem leži me- se°- Allia' V četrtek zvečer pa Lf? Martin premislil in se sam ?ft al kanadskim oblastem, ki 80 *a nato zaprle. Hza veifT-80 pHspele iz Pa" la i. ! :1' da Je Samuela Insul- »oč.\Trega 8ina - vzela !a, sta r a' kjer st» stanova- * tu diZgmila- Kakor kaže, tu- 2°Pot na "18*a pri voIji ^OP^ na vroča ameriška tla. BOJEVITA JUŽNA AMERIKA ZAVIJANJE DEJSTEV Mehiki služila papeževa enciklika za pretvezo, da se je lahko iznebila papaževega legata. Rim, Italija. — Kakor je bilo že poročano, je na zahtevo mehiškega parlamenta izdal predsednik Rodriguez ukaz, s katerim se je papežev legat, nadškof Leopoldo Ruiz, izgnal iz Mehike in bil deportiran v Zed. države. Vatikanski krogi so sprejeli to vest z globokim obžalovanjem, obenem pa so ogorčeno protestirali, da bi mogla dati pape- , ževa enciklika povod temu nasilju. Mehiška vlada je že dolgo iskala primerne pretveze, kako bi se znesla nad papeževim poslanikom, in enciklika ji je zdaj dobrodošla. Dočim je izdal papež encikliko samo v svarilo Mehiki in pa z upanjem, da bi se, kot odmev na njo utegnil doseči miren sporazum z mehiško vlado, so jo mehiške oblasti proglasile za izzivalno in hujskajočo. Papež je v encikliki izrecno pozval mehiške vernike, naj se pokore zakonom, četudi so krivični, a mehiška vlada nasprotno trdi, da je papež pozival mehiške katoličane k vstaji. To zavijanje dejstev jim je služilo kot pretveza, da so izgnali papeževega legata, češ da stoji v službi "sovražne tujezemske države". Izgnani nadškor Ruiz je prispel v obmejno ameriško mesto Laredo, Texas, s posebnim vlakom v četrtek zjutraj. Spremljala sta ga dva mehiška detektiva. Ob meji ga je sprejela množica duhovščine in lajikov. Nadškof je dejal, da točasno še ne more podati nikakih izjav. -_o- KORUMPIRANA URADNIKA ZASAČENA Chicago, 111. — Na nepravo tvrdko sta naletela dva uradnika iz davčnega urada, namreč P. C. Carey, registriran javni pregledovalec knjig, in A. Hol-laman, uslužbenec v asesorje-rem uradu. Carey je prišel pretekli teden v urad tvrdke Story & Clark Piano Co., 173 No. Michigan ave., in se ponudil predsedniku, da mu lahko "sfiksa", da bo družba plačala znižane davke za leto 1931. Predsednik mu je odvrnil, da smatra davke, ki so mu naloženi za pravične, na kar je Carey pripomnil, da bodo davki znatno zvišani prihodnje leto. Predsednik ga je nato poslal k svojemu tajniku. Temu je Carey napravil ponudbo, da bo ukrenil potrebno, da se davki družbi znatno znižajo, pod pogojem, da on dobi polovico znižanja. Ker tajnik na to ni pristal, je Carey znižal svoj pogoj na $300, na kar mu je tajnik naročil, naj pride pozneje, preteklo sredo. Ko je mož v sredo prispel v urad, mu je tajnik izplačal $300, na kar je Carey raztrgal stari davčni izkaz in dejal, da bo napravil novega. Komaj pa je slepar prišel Prebivalstvo južnoameriške države Colombia je nedavno na vsak način zahtevalo, da se napove vojna sosednji državi Peru, in sicer vsi3d tega, ker so peruvanske čete zasedle obmejno mesto Leticia. Množica, ki jo kaže slika, se je zbrala v mestu Cali, in podobni demonstracijski shodi so se vršili po vseh drugih mestih Colombije. Iz Jugoslavife DOLENJSKI KMET SI JE NEVEDE SAM KOPAL SVOJ GROB, — KO JE KOPAL PESEK ZA HIŠO, GA JE POD-SULO DO SMRTI. — VLOM V CERKEV NA GORENJSKEM. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI. - ^ NEMIRNI PREMOGARJI V več premogarskih mestih nastanjeno vojaštvo. —o— Canton, 111. — Kakor po več drugih illinoiških premogarskih krajih, so tudi v tem mestu nastanjene vojaške čete, da preprečijo spopade med nasprotnimi premogarskimi skupinami. Četa vojaštva je bila poslana tudi v mesto Farming-ton, kjer se je čulo, da namerava okrog 1000 piketov vprizo-1 riti cestne demonstracije. — V mestu Kincaid je bilo v sredo ponoči oddanih na vojaštvo, ki je patruliiralo ceste, več strelov, ki pa niso zadeli. -o- HORNER OBSOJA EMMER-SONA Peoria, 111. — V tukajšnjem KRIŽEMJVETA — Sao Paulo, Brazilija. — Brazilska vlada je objavlila, da bo priznala veljavnim denar, ki so ga izdale premagane uporniške oblasti, in ga bodo zamenjale za pravega. Uporniki so dali natiskati denarja v vrednosti 14 milijonov dolarjev. — New York, N. Y.— Kakor objavlja ravnatelj tukajšnjega 1 dobrodelnega sveta, je v mestu točasno poldrugi milijon brezposelnih oseb, kar je polovica prebivalstva, ki je zmožna za delo. — La Paz, Bolivija. — Vlada je s posebnim ukrepom odredila, da se naloži prebivalstvu izredni vojni davek, in sicer za pet let. S tem se hočejo dobit(i dohodki za vojno kampanjo proti Paraguaju v pokrajini Gran Chaco. — London, Anglija. — Ru- ITALIJA ZA JAPONSKO Neuradna Italija odobrava početje Japoncev. —o— Rim, Italija.— Uradno ni Italija sicer podala nikakih izjav glede poročila komisije Lige narodov o položaju v Mandžuriji, a iz listov, ki stoje vladi blizu, se razvidi, da se je Italija postavila na stališče v prid Japonski. Časopisje trdi, da Kitajska ne zasluži sočutja ostalega sveta, in da je Japonska bila prisiljena, da je zasedla Mandžurijo, da najde trg za svoje produkte. Amerika da je namreč bojkotirala japonsko svilo, Kitajska pa bombaž. -o- DVE INČI PREMAJHEN Chicago, 111. — Walter Walin-ski, ki je uslužben kot mesar v Smrt v peščenem rovu 221etni France Hudoklin, posestnikov sin z Dobravice pri Št. Jerneju, si je na od očeta podarjenji zemlji gradil hišo. V ta namen si je pripravljal potrebni materijal. Kot spreten mizar je vsa mizarska dela izvršil sam, vse drugo, kar je še rabil, so mu radi pomagali izvršiti sosedje. V četrtek, 15. sept., ko je bilo še skoraj mračno, je šel skupno s sosedovim fantom na domači pašnik kopat potreben pesek za nadalj-no zidavo. Jama, v kateri so že preje večkrat kopali pesek, je bila v obliki rova poševno izkopana precej daleč v notranjost zemlje, tako da se je nad njim dvigal obok peska, prsti in peščenega grušča. Vsa ta težka masa je le še na lahko visela in takorekoč komaj pričakovala rahlega udarca, ki jo sprosti in zruši v globino. — Mladi Francelj ni videl pred seboj nesreče, ni videl nevarnosti, le na svoj novi dom je mislil in ga imel pred očmi. Tako se je v te misli zatopljen podal v jamo. Zavihtel je kramp, zamahnil v mehki pesek in s tem že razmajal temelje težkemu oboku, ki se je z glasnim truščem sesul Saj radi slabosti še domov ne bova prišla. Vsaj en dinar prosim, da bom lačnemu otroku kupila kruha." Reva je bila vsa utrujena in lačna, da je komaj govorila. — Tako pravi poročilo. Žrtev materinstva V javni bolnišnici v Celju je umrla kot žrtev materinstva 341etna posestnikova žena Terezija Čebular iz Gabrovlja v Konjiški okolici. -o- S strehe je padel V Zireh je popravljal streho 241etni posestniški sin Franc Nagode. Pri tem delu je padel s precej visoke strehe in se tako poškodoval, da je moral v bolnico. -o- Tifus na Štajerskem V drugi polovici septembra meseca, tako poročajo iz Maribora, se je v tamošnji okolici pojavila epidemija trebušnega tifusa. Oblasti so vse potrebno ukrenile, da se nalezljiva bolezen ne razširi. -o- Smrtna kosa V Št. Petru pri Mariboru je umrl Josip Lipovšek, posestnik nanj m ga docela pod seboj po-/iiz Trčove. _ v gt. Lenartu pri kopal. V trenutku je bilo vse]Veliki Nedelji je umrl France končano. Tovariša, ki ga je Megla> u.pokojeni šolski upravi-spremljal, je težka masa tudi'telj _ v Imehem pri Podčetrt-občutno pobila po nogah. Od |ku je umrl Janko Peternel, tr- kampanjskem govoru je sodnik munski prestolonaslednik, mali fcrg'ovini svojega očeta na 5058 Horner, demokratski kandidat princ Mihael, je v sredo zapu-za governorja, povdarjal, da stil Anglijo, kjer je bil na dva-vlada, ki se ne ravna po želji ve- tedenskem obisku pri svoji ma-čine ljudstva, je tiranska, kar teri, pirnces|inji Heleni. Ob lose je nanašalo na Emmersona, čitvi sta jokala oba, mati in sinki je odklonil svoječasno podpis, i ček. da bi se odpravil illinoiški suhi — Denver, Colo — Po sever-zakon, proti kateremu ste gla- ni Colorado je mrzli veter od sovale obe državni zbornici. , severa prinesel prvi sneg v po- -o----nedeljek, pri čemer je tudi tem- LOKALNA POMOČ BREZPO- peratura padla na 28 stopinj. SELNIM i Podobne vremenske razmere so Berwyn, 111. — Tukajšnje me-! vladale tudi v Wyoming. sto je dogotovilo načrt za zgrad-1 __ bo novega policijskega poslopja, j ki bo stalo $56,000. Za delo se SMRT POBRALA ROJAKA bodo najeli samo tisti, ki stanu-: Chicago, 111. — Po bolezni jejo v Berwynu, in razdelilo se na srcU) ki ga je mučila ve; me-bo tako, da se bo dal zaslužek j secev, je v četrtek zvečei ob o. čim največjemu številu brezpo- urj preminul na svojem domu, selnih moških. [ 2018 W. 21st Pl., naš splošno ! znani rojak Louis Stritar. — Pokojni, ki je bil doma nekje iz šentjernejske fare na Dolenjskem, star 57 let, je bil eden prvih slovenskih naseljencev v Chicagi. Ustanovil .si je strahu je kakor okamenel, nato lgovec. _ v Šmarju pri Jelšah pa v joku in solzah hitel v vas |je umrla Terezija Kovačič, za-in povedal domačim strašno no- !sebnica) stara 67 let. -o vico. Prihiteli so, Franceta od-kopali, a je bil ves krvav in obdan z ranami. Vsaka pomoč je pa bila izključena, ker je že izdihnil. Gradil si je dom. sedaj ga je našel — v hladnem gro-ibu. | -o-_ Tat v cerkvi V farni cerkvi v Škofji Loki je neki svedrovec po dnevu prišel v cerkev in tam razbil nabiralnik pri kipu sv. Antona, pobral vsebino nabiralnika v žep in poskušal isto napraviti pred , kipom sv. Terezije, pa je bil po ; cerkvenem oskrbniku Tonetu lOkornu, ki je ravno isti čas prišel mimo, prepoden. Komaj par Fullerton ave., bi bil izvrsten policist, kakor je že dokazal. Lansko leto je sam ujel dva roparja, pretekli torek je zopet ujel nekega avtomobilskega tatu in dobil nazaj ukraden avto. Kljub temu pa ne more dobiti dela, kajti visok je 5 čevljev 7 inčev, mestni predpisi pa zahtevajo od policista najmanj 5 čevljev 9 inčev. -o- KALIFORNIJA IZGANJA MEHIKANCE Los Angeles, Cal. — V četr- . . v . tek je bilo od tukaj deportiranih j dm za tem je najbrze isti vlo- v njih rojstno deželo 1000 Me^ ksikancev. Železniški prevoz je USODNO NEURJE V JUGO SLAVIJI Sarajevo, Jugoslavija. — Pod strahovitimi nalivi je v sredo trpela tukajšnja okolica. Bližnja vas Slatina je preplavljena in v valovih so štiri osebe izgubile življenje, sedem jih je pa težko poškodovanih. Uničenih je tudi več hiš. še na dobičku, kajti vsi deporti-ranci so bili podpirani od okraj nega dobrodelja. -o- 'košaro češpelj, katere bi rada na cesto, sta ga že prijela dva detektiva, katera je poštena tvrdka naročila. S Careyem je bil aretiran tudi njegov zaveznik Hollaman. UČITELJSTVU ZOPET OBLJUBLJENA DROBTINA Chicago, 111. — Učiteljstvo na spravila v denar. Skoro je pol-dobro upeljano trgovino z gro-1 tukajšnjih javnih šolah utegne dne in je mimoidoče prosila, cerijami in mesnico. Tukaj za , dobiti ta teden drobec svoje za- »aj ji kdo daruje dinar, da bi kaj zapušča ženo in več sinov j ostale plače, in sicer za dva vsaj kupila kaj za jesti. Pripo-in hčera. Pogreb se bo vi-:l v;tedna. Enako tudi ostali mestni vcdovala je, da sta s sinom šla ponedeljek zjutraj z doma, J in okrajni uslužbenci. Velike od doma že ob 4. zjutraj in na-kjer leži pokojnikovo tru1 io, v banke so namreč pristale na to, ložila češplje, da bi kaj skupi-cerkev sv. Štefana, kjer se bojda pokupijo davčnih obveznic v la. "Brez jedi sva šla na pot,— brala ob 10. uri sv. ma^a za-j vrednosti za štiri milijone 800 je pravila, —lin peljala na se-dušnica. in od tam na pokopa-jtisoč dolarjev, kar bo omogočilo jem češplje, katere bi lahko lišče. Pogreb ima v oskrbi pod- mestu, da poplača Nesreča V cinkarni v Celju je 401et-nemu delavcu Mihaelu Žohar-ju iz Teharjev zmečkalo prste leve roke. -o- Gorelo je Dober streljaj od cerkve Matere Božje na Trški gori pri Novem mestu je v ponedeljek, 19. septembra ogenj uničil enonad-stropno zidanico posestnika Medveda iz Gornjih Kamene. Poleg zidanice je velik vodnjak, pa radi velike vročine, ki je prihajala od goreče zidanice, niso mogli bliizu. -o Preveč se jeziti ni zdravo Poročajo iz Zgornje Šiške, da je blizu ribnika v pijanosti zaspal neki 201etni fant. Opazili so ga otroci in sji napravili šalo s tem, da so ga z vodo polili, nakar" so se poskrili. Fant se je prebudil in napol v snu izvlekel nož ter z njim mahal o-koli sebe, čeprav ni bilo nobenega blizu. Pri tem je sam sebe nevarno ranil v desno roko. -o- Žrtev stekline V vasi Dolnji Dobravi je kmetico Anko Miričevo ogrizel stekel pes.Ženo so odpremili takoj v bolnico, kjer so ji dali injekcije, nakar so jo poslali domov, pa so jo že drugi dan napadle strašne bolečine in krči. del svojega doma pojedli, sedaj je pa ura!Znova je prišla v bolnico, kjer mileč pobral denar s hranilnikov v kapucinski cerkvi v Škof-plačala tukajšnja okrajna ob- jii Loki. Svedrovca zasledujejo last, ki pravi, da bo kljub temu orožniki. Žalostna sejmska slika V Šmartno pri Litiji je neka ženica vdova s svojim sinom I pripeljala na ročnem vozičku jetje Louis Zefran. dolga uslužbencem. že 11, pa nisem še nič prodala, ije v strašnih mukah umrla. SMfcMK'AHSKi . SLOVENEC Sobota, 8. oktobra 1932 nuiamii I SAlM£RIKANSKI SirOVENEC Brvi in najstarejši slovenski t* list v Ameriki, ^^^ jjjP Ustanovljen leU mb F lakaja vsak dan razun nedelj, pon«- VtijKov in dnevov po praznikik, Izdaia in ti ska J EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Naročnina S Za celo leto _ Za pol leta — Za četrt leta ______$5.00 _____2.50 ________1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto -$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt leta____1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerioib Established 1891, Issued daily, azcept Sunday, Monday and the day after holiday* Published By i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year_____ For half a year _____________ For three months_____ _$5.00 __2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________$6.00 For half a year ___ . 3.00 For three months ________ 1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office At Chicago, Illinois, under tl:e Act of March 3, 1879. Nemška kriza Še večje so razlike v gospodarskem in socialnem pogledu. Znano je, da je hitlerjevski gospodarski in socialni program skrajno radikalen, tako, da gre v marsikateri točki daleč preko socialističnega in tekmuje že s komunističnim. Seveda je res, da je v vsem tem zelo mnogo demagogije in da bi praksa izgledala zelo drugače kakor za pridobivanje mas preračunana teorija. Toda tudi če bi hitlerjevski rež|im poskušal realizirati le del svojih volilnih obljub, bi s tem zanesel kaos v sedanii go&podarsko-socialni ustroj Nemčije. Zato vidimo, da so se proti Hitlerju postavile poleg veleposestva tudi industrija in finance, katerih glavno politično predstavništvo, Hugenbergovi nacionalci, je bila edina parlamentarna frakcija, ki je v raz-puščenem Reichstagu stopila na Papenovo stran. Ker sta Papenov in Hitlerjev krog enako daleč od demokracije, je sodelovanje med njima nemogoče. Razvoj nemških dogodkov je nujno moral iti po poti, po kateri je šel, in dovesti do razpusta parlamenta. Kaj je vlada z razpustom pridobila, je seveda drugo vprašanje. Tudi če spremeni volilni red, je malo verjetno, da bi volitve dale bistveno drugačen rezultat, kakor je bil rezultat julijskih volitev. Pred nemškim narodom vsekakor stoji še dolga doba srditih in nevarnih notranjih bojev. Z razpustom Reichstaga je zaključena prva faza ogorčene borbe za oblast v Nemčiji, ki jo na življenje in smrt vodijo med seboj desničarske striije. Na eni strani sta militarizem in prusko junkerstvo predstavlj ana do 1 a penovi vladi, na drugi strani pa revolucionarni nacionalistični šovinizem pod hitler j ev-skim vodstvom, iz taktičnih razlogov podpiran od centruma. Seveda pa borba med obema taboroma z dramatičnimi dogodki nedavno tega še daleč ni odločena, marveč prihaja le v novo etapo, ki zna biti še vse bolj viharna in usodna od dosedanje. Ko je Hindenburg pod pritiskom narodnih socialistov in Hugenbergovih nacionalcev odslovil Briininga in njegovo črno-rdečo koalicijo ter ju nadomestil s Papenovo izvenparlamen-tarno vlado, je javnost videla v tem le prehoden stadij v režim desničarskih strank. Res je Papen že takrat zagotavljal, da nikakor ne misli biti samo od danes do jutri, vendar pa mu ni nihče prav verjel. Javnost je še sam potrdil v njeni sodbi, ko je šel hitlerjevcem v vsem na roko, jim zopet dovolil njihovo zasebno vojsko, vprizoivll veliko hajko na komuniste in sploh začel v vseh mogočih področjih praktično izvajati hitlerjevski program. Vse do volitev in še dalje je kljub svojemu nasprotnemu zatrjevanju veljal za Hitlerjevega "Platzhalterja". Šele ko se je že bližal dan sestanka novega parlamenta, se je pokazalo, da mislijo Hindenburg, Papen in Schleicher resno in da niso kar nič pni volji, dati oblast zopet iz rok. Hitlerjeva zahteva po polnomočjih, kakršno je dobil Mussolini po fašističnem pohodu na Rim, je bila junkerskemu triumviratu dobrodošel izgovor, da je odklonil režim hitlerjevcev in centruma. Zelo verjetno pa je, da bi se razvoj dogodkov ne zasukal drugače, četudi bi bil Hitler bolj skromen in bi se zadovoljil s pooblastili običajnega vladnega šefa; tudi v tem primeru bi brez dvoma ostala Papenova vlada in bi bil parlament ravno tako v celoti pognan v opozicijo, ako ne bi brezpogojno pariral. V glavnih polotičnih ciljih se Papen in Hitler skoro docela ujemata. Na znotraj oba odklanjata sedanjo državno formo demokratične republike. Oba zagovarjata potrebo, da se obnovi monarhija, in pridigata upravičenost diktature. Oba zahtevata iztrebljenje komunizma in socializma. Tudi v zunanji politiki sta programa obeh taborov enaka in to še bolj dosledno in podrobno kakor v notranji politiki. Njuni cilji so znani: uničenje mirovnih pogodb, oborožitev Nemčije v predvojnem obsegu ali še bolj, aneksija v vojni izgubljenega poljskega ozemlja, povratek nekdanjih nemških kolonij. Vendar pa nasprotstva niso samo osebna. Tudi ni bila za Ilindenburga in njegovo okolico merodajna skrb, da ne bi Hitler, ako bi dobil v roke vso državno moč, z njo strahoval vse Nemčije in je povedel v diktaturo. Ako bi šlo samo za to, bi se gospodje že davno sporazumeli. Diference so globlje in skoro nepremostljive. Jasno je že, da streme krogi, ki jih predstavlja Papenova vlada, za obnovo fevdalno-militaristične države, kakršna je bila Nemčija pred vojno. Na čelo naj bi ji stopili zopet Iiohenzollernci. Hitler pa sicer tudi prorokuje "tretje carstvo", vendar še do sedaj ni nikdar jasno povedal, kakšno naj bi po njegovem bilo. Celo za restavracijo pruske dinastije se še ni določno izrekel. Vsekakor pa ni v njegovih načrtih obnova fevdalne oligarhije, ki je komandirala v predvojni Nemčiji. FARMARJI PIŠEJO Willard, Wis. No, kaj bo ta farmar povedal ? — Nič posebnega. Poljski pridelki so zvečine pospravljeni in še povoljrio je naše polje obrodilo. Krompir bo tudi kmalu v kleteh na mraza varnem kraju. Jaboika še visijo na drevesih in tu in tam opaziš še celo hruške. — Kaj je res to, da na Willardu tudi hruške rastejo? — Pa še kakšne, tako so velike, kakor male buče. Le vprašajte Jordanovo mamo, ki so jih že več kvartov "nakenali". — Pujski so že tudi precej re-jeni in ne bo dolgo, ko bodo zapeli svojo cvilečo pesem, katero znajo samo pujski peti in na mize bodo rajžale dišeče klobase in okusne krače. Ne bo dolgo do tega. vam pravim, ker listje na drevju je že poru-menelo in po malem odpada, mrzla sapa brije in vse kaže, da je zima pred vrati. Slovenska willardska naselbina obstoji iz farm, zlata "maj-na", katere ni nikdar konec. Ne smete misliti, da se na farmi samo hlevi snažijo, živina glajšta, štori streljajo, kamenje pobira itd. Nekateri mislijo, da "farmat" pomeni samo garat. Rečem vam, da je tudi na farmi dosti zabave, še več kakor v mestih. Nekateri se zabavajo z ribolovom v bližnjih rekah in potokih, drugi gredo na lov na divje kokoši in dolgouhega zajca. pa tudi costi srnic pride po pameti v ponev. Mladina igra rada baseball in včasih se tudi razvedri s kako plesno veselico, starejši se pa pri "surprize par-tyjih" zabavajo. Članice Marijine družbe so tudi letos priredile svoj letni izlet do prijaznega potoka, ki žubori tamkaj onkraj Tioga. Velik truck jih je odpeljal na kraj zabave. To vam je bilo smeha, veselja in neprisiljene zabave, kakor bi "bališ" peljali. Seveda je ice cream in pa "vinis" ta dan slaba pela. Ko so se pri "campfajru" dovolj pozabava- le, so se vse srečne in vesele zopet pripeljale na svoj dom. — Ker so naše punce fajn punce, zato se pa tudi vedo pošteno zabavati v prosti naravi. Nak, vejo, g. urednik, to bi pa tudi ne bilo prav in ne lepo, če bi pozabil omeniti, da je naša fara dobila električno "be-lajhtengo" in sicer za cerkev, dvorano in župnišče. Vse to se je nabavilo prav po ceni —'ma-šinerijo in nove baterije. — To vam je bilo dela in vrtanja nekaj dni, da so se vse potrebne žice napeljale. — Imamo na Willardu vsakovrstne umetnike, kot slikarje, šoparje, pi-skroveze, urmoharje in tudi električarje. Pri urejevanju e-lektrične razsvetljave so pomagali: naš ekspert Fr. Perovšek Jr., njegov asistent Fr. Jeras in John Matkovič, ki so se električne "kunšti" učili v črnih šolah tam daleč v Milwaukee, in bodo prvi električni inženjerji z Willarda. Dne 4. septembra je bila naša cerkev prvič električno razsvetljena. Drugi dan so pa imele članice Marijine družbe veselico v dvorani in svoj piknik. Ker so ta dekleta vedno pridne in delajo v prid fare, so imele to čast, da je njim električna lučka najprej svetila. Še Pepci se je to tako dopadlo, da je prijela za klarinet in iz njega izvajala take note, da se je vse vrtelo, staro in mlado. Bilo je torej dovolj razsvetljeno, da ni bilo nevarnosti, da bi eden drugemu stopali na kurja očesa in nobenemu ni bilo treba klicati — uh, joj, ouč. — "Gaslaternam", ki so nam včasih prav dobro služile, včasih pa nagajale, ker 50 pač imele svoje muhe, kakor jih imajo tudi ljudje, smo pa zaklicali: sedaj pa le v penzi-jon in čakajte, če vas bomo še kedaj potrebovali. Tega menda tudi še ne veste, da imamo na našem odru "fereng", ki je ves na novo preslikan. Ob robeh so oglasi, v sredini se nam pa prav prijaz- no nasproti smehlja Blejsko jezero z otokom in prijazno cei*-kvico. Od zadaj je pa jezero obdano z gorami in snežuiki. Res, prav umetno delo našega slikarskega mojstra John Sned-ca in njegovega asistenta Joe Perme. Da sta res pridna slikarja, nam služi v dokaz dejstvo, da ko jima je pošel na za-grinjalu prostor, sta pa še stene poslikala. — Dobro, da so bile stranske stene tam, drugače bi še cesto "pomalala". — Sodeč po številu oglasov na našem novo pobarvanem oder-skem zagrinjalu, je Willard vendar "valjko" mesto, malo manji je kakor Chicago, 111., večja pa je kakor Tioga ali pa> Gorman, Wis., ki sta samo "suburb" proti Willardu. Če omenim Snedecevo družino, vem, da je znana daleč naokoli. Saj je to dom willardske-ga slikarja Johna Snedca Jr. — Zane je prav priden fant, dobre volje, in kaže, da ga "de-prešn" nič ne moti, ker se vedno smeji. Ta Žane je bil neki dan silno "bizi". Pobiral je namreč ordre, pa ne za kak biz-nes, ampak je vabil na zabavo, vabil je namreč na ženitovanje. Ne smete pa misliti, da na svoje, temveč na srebrno poroko svojega očeta in matere. Morda sta Mr. in Mrs. Sneclec na to pozabila, ni pa pozabil Žan, ki je na skrivaj' nekaj kuhal in delal za "suprize party". Tako se je pnigodilo, da je bil neki večer Snedecev jard poln kar. Prišli so znanci in prijatelji iz vseh krajev voščit in castitat Mr. in Mrs. Snedec, da bi jih Bog ohranil še mnoga leta. — Pravijo, da je bil ves Willard tam. Deprešn ali ne deprešn, vse se je zabavalo. Vsakdo je namreč pilinesel s seboj tudi kako "podpuro", ki se v takih slučajih rabi in spravi človeka v dobro voljo. Happy je pa čmrlje drezal, da so pete same od sebe odskakovale. — Ampak veš, Žan, prav hud sem na tebe, ker me nisi nič povabil. Veš pa, da pray rad jem potice, katerih ste imeli tam cele koše. Vedno sem mislil, da sva zelo "b.ekant", sedaj sem pa iz-previdel, da me samo fulaš. Le počakaj, tli kajon, ko zopet prideš s pohanimi šnitami okoli, ti bom za kazen že pokazal, kam se take stvari spravijo. Ne smete misliti, da se samo tam po mestih ženijo. Tudi na Willardu imamo poroke. — Naš fajn fant Tone Fortuna je dal slovo bečlarskemu stanu. Ker je pa Tone hotel imeti dobro kuhar|ico in gospodinjo, zato si je izbral za pomočnico Do-ro Bajuk. — Ker je bila Dora več let dobra in delavna članica Marijine družbe, so ji dekleta napravile "surprize party" in jo obdarovale z raznovrstnimi koristnimi darovi. Poroka je bila dne 27. septembra v cerkvi sv. Družine. Za druga je bil Joe Bajuk, za družico pa Annie Trunkel. Poročal ju je domači župnik Rev. J. Novak. Odbilo sreče in blagoslova. Štorklje, ki se sedaj selijo na jug so se za kratek čas ogla- sile pri družini Godec in pustile princa, katerega so krstili na ime Eddie. — Mrtvaški zvon se je zopet oglasil in žalostno zapel v slovo Johnu Hribarju. Mr. J. Hribar je bolehal že več let. Zadnje mesece si je šel iskat zdravja v Eau Claire, toda bolezen je bila neozdravljiva. Trpel je od raka na želodcu. Po dolgi in mučni bolezni, med katero je bil večkrat previden s sv. zakramenti, je zapustil ta svet dne 2. oktobra. Pogreb se je vršili v sredo, 5. oktobra ob 9. uri iz cerkve sv. Družine na katoliško pokopališče.— Žalujoči družini naše so-žalje, pokojnemu pa večni mir. Poročevalec. -O- O MEDENEM PIKNIKU V LE-MONTU IN ŠE O ČEM DRUGEM So. Chicago, 111. V zadnjem dopisu dne 24 septembra sem vabil vse na velik meden piknik in medeno razstavo v Lemont. Na žalost pa smo dobili v našo naselbino to poročilo šele v ponedeljek po omenjenem pikniku, tako, da so se potem nekateri norčevali, češ, naš novinar je pa poročevalec, da mu ga ni para, Kadar kaj posebnega poroča in na kaj posebnega vabi, navadno vselej poroča par dni potem, ko se je vsa stvar že vršila. — Ne pomislijo pa, da ni vselej novinar vsega kriv, ampak je temu kriva pošta, ker kakor nalašč, kadar je kaj posebnega, naše časopisje gotovo takrat za en dan zastane na pošti. — No, pa je bilo kljub temu nekaj zbranih ne lemontski medeni razstavi tudi iz naše naselbine, in novinar je bil tam, ki je pil medico. Joj, kako je bila sladka, da smo se po njej kar obli-zovali. "Kika" pa nji imela ne, za to smo jo brez vseh skrbi srkali in je vam vsem, ki se niste piknika udeležili, prav lahko žal za to sladko kapljico, ki je narejena po vseh sedanjih postavah. — Še to bom povedal in sicer nenaprošen (menda j.a ne bom spet kregan), da je bilo ta lepi popoldan razstave pri "Ffnžgarju" vse medeno, potice in police. Rev. Father John je pa vsakemu z največjim veseljem in navdušenjem razkazoval razno orodje, panje in druge potrebščine, ki se rabijo v umnem čebelarstvu'. Zlasti je z veseljem vsakemu pokazal res umetno napravljeni panj, v katerem se brez vsake nevarnosti opazuje pridne čebelice, kako neumorno delajo v panju. Potrdim, da je to nekaj res za-zanimivega, kakor je bilo na razstavi zanimtivo vse, od sladkega meda, medenih potic, medenih cigar, medice in sploh vse, kar smo tam videli. Nič preveč ne bom povedal, če rečem, da se je z medene razstave vse vračalo domov medenih obrazov, medenih jezikov in sladkih besed. Kaj zato, če je bilo par centov manj v žepu, je bilo pa zato vse sladko. Znano je, da vse sladkosti stanejo denar, pa bi naj bile medene (Dalje na 3. strani) Mffi Pred sodiščem — Samski ali oženjen? — vpraša sodnik moža. Priča vzdihne in odgovori: — Oženjen. — Samska ali omožena: — vpraša ženo. — Samska, * vzdihne priča. Če je žena na počitnicah. — Prej si hodil vsak večer z doma, zdaj, ko imaš ženo na počitnicah, pa čepiš vedno doma. Zakaj si se tako izpremenil? — Čemu bi pa hodil v gostilno, ko sem lahko doma gospodar? * * * Ljubiteljica zakonov. — Gospod : Marička, videl sem, kako vas je redar na pragu objel, pa se mu niste prav nič upirali. — Kuharica: Kako bi se mo gla upirati, ko pa dobro vem, da je strogo prepovedano upirati se pol'icijski oblasti. * * * Poezija in pjroKa. -— Pesnik: No, gospod urednik, so vas moji Jesenski soneti močno ganil? Ali ste slišali padati listje? — Da, slišal sem padati vaše jesenske liste v koš. * i-. * Ostanki. — Dama. Rada bi kupila možu nekaj za god. Ali imate kaj primernega? — Prodajalec: Kako dolgo ste pa že poročeni, gospa ? — 15 let. — Izvolite torej v II. nadstropje, oddelek za ostanke. * * * Skromnost — Ravnatelj: Veste, v čem mi najbolj ugajate? Da kot mlad igralec niste domišljavi in zavistni. — Igralec: Čemu naj bi bil? Saj vem, da noben mojih tovarišev nič ne zna. * * * Na oddihu — Nekje v obmorskem hotelu. Tujec si s strahom ogleduje sobo. — Je pa vsaj posteljno perilo snažno? — Menda je, gospod! Prejšnji gost, ki je spal na teh rjuhah, se je vsako nedeljo kopal v morju. * « * V gostilni. — En liter vina, prosim! — Belega ali rdečega ? — To je vseeno.— je za slepca! # * * Dvojčke. — Inženjer je včeraj uganil, da sva dvojčke. — Upam, da je tudi spoznal, da sem jaz mlajša. * * * Pri tekmah. — Zmagovalec v stometerskem teku prihiti do cilja. 10,3 sekunde je rabil za 100 metrov: — Prav dobro, pravi eden izmed gledalcev. Toda današnji zmagovalec bi moral videti mene, kako včasih letim zjutraj avtobusom! TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (48) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS ^oooooooockxx^oooooooooooooooooooooooo\ EMt m Sotnce jc ravno zahajalo, ko je Tarzan dospel do roba gozda, kjer je z velikega drevesa zagledal neko naselje, v katerem ie je gibalo prav živahno zamorsko življenje. Opazoval je ostro vso naselbino, da bi zagledal med li^d-ni onega, ki mu je ukradel dragulje. Videl je ljudi,-ki so bili oblečeni le na pol in zopet druge, ki so imeli dolge bele halje. Čakai je, da nastopi noč in potem v noči vidi od bližje, kdo in kaj so ti ljudje. Nastopila je not. Tarzan s'.- je približal ograji, ki je obdajala naselbino, Zagnal je na ograjo vrv in po njej splezal preko ograje. Pred njim se je nahajala vrsta zamorskih jut. Hodil je od jute do jute, duhal i>j dulial. Njegov vonj je poznal vonj zamorca in fcelega človeka. Ta instinkt je podedoval iz življenja v džungli. Hodil je cele ure tako, se skrival in nihče izmad zamorskih prebivalcev, ga doslej ni opazil. Na zadnje je dospel do jute, ki jc dišala po belih ljiidih. Tu bo, si je nislil in vstopil v juto plezajoč po vseh štirih. Dulial je po jutah ženski parfjnn», » i vendar datičnega. ki je iskal, to je «loko}jnt'ga Belgijca Wer^erja ni našel. Ker ga drugo ni pič zanimlo, kot !s oparski dragulji, za drugim ni stikal, odpravil se je naprej proti drugim krajem, da bi našel onega, ki ga je zasledoval in o katerem je uverjen, da mu je odnesel dragulje. 23», JB'r! ifeftC-^SH mw ^WifcPI 'Mk. ! -S' -.v -ci Hudobni Werper jc bil navih.mec. Vsakokrat, kadar je zapustil svojo juto, jo napravil na posteljo slamnatega moža, da so mislili, da jc v juti in da spi, sam pa je na tiho odlezel v juto, kjer je bila Ivana. To j« bito tisti veler. ko jc pobegnil iz Amed Zekovcga naselja. Šel je v njeno juto. Stražnik ga je pustil notri, ker jc vedol, da Werper in Ahmed sta dobra prijatelja. Werper je klical v francoščini Lady Gr.ey. stoke. A odgovora ni bilo, kabina jc bila prazna. POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka "9-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. amerikansk; Slovenec, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Ime Naslov '_.... Mesto ................................................................ X OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCKl OOOOOOOOOOOOO^' *>bota, 8. oktobra 1932 SMERIKSNSKi i"*- Iz življenja in sveta. ODKOP A VAN J A HERKULA-NEJA Staro rimsko mesto Herkulanej je doletela ista usoda, kakor rimsko mesto Pompeje, katero je leta 71 po Kr. rojstvu zasul s pepelom strahovit izbruh ognjenika Vezuva v Italiji. Italijani so zlasti zadnja leta z vso vnemo odkopavali zakopane spomenike nekdanje rimske slave. Odkopavanja v Herkulaneju je vodil zadnjih 5 let priznani italijanski arheolog Amadej Maju-ri. Po 5-letnem vestnem in pazljivem odkopavanju se mu je z velikimi stroški in s pomočjo države posrečilo odkopati vso južno četrt mesta. Ker je bilo mesto Herkulanej prav težko odkopavati, je razumljivo, da se jih je že mnogo lotilo te težke naloge. Veselje tega dela pa so Podžigale zlasti še krasne najdbe. Saj so že pri prvih odkopavanjih privlekli globoko is zemlje veliko število bronastih kipov in odkrili krasne mozaike. Pri prvih odkopavanjih, katere je vodil lotrinški general d' El-boeuf so odkrili velikansko knjižnico, ki pa je na žalost zgodovinarjev in starinoslovcev i-ttiela le veliko zbirko samih filozofskih del. Vnema, s katero so nadaljevali izkopavanja je 1'astla zlasti zato, ker so vsi pričakovali, da bodo odkrili vsaj še eno knjižnico z zgodovinskimi knjigami, ki bi lahko popolnoma osvetlile mnogokatere uganke preteklih tisočletij. Povsem upravičen je izrek, da so bile štete Pompejem tri zadnje ure, Herkulaneju pa trije zadnji dnevi. Iz tega je tudi Razumljiva razlika med odkritji v Pompejih in v Herkulaneju. t)očim so mesto Pompeji zasule v par urah velikanske množine čepela in kamenja, katere je nosil veter od bruhajočega ognjenika, so zasule mesto Herkulanej cele reke počasi tekoče lave, ki je bila pomešana s prstjo in kamenjem. Mesto Herkulanej je °b izbruhu ognjenika poplavila tudi voda. Radi tega je prav za Pi'av počasi tekoča lava, ki se je ^e strjevala, mokro in hladno mesto le pokrila z debelo odejo 116 da bi pri tem razstopila kovi-5laste predmete, sežgala lesene ^ele stavb ali celo sežgala kame-nite dele hiš v apno. Dočim so Prebivalci mesta Pompeji mo-r£di bežati vrat na nos, so prebi-Valci mesta Herkulanej v miru, ^asi v strahu opazovali grozečo avo, ki se je pomikala proti me-in odnesli s seboj vse lahke tlragocenosti. Dragocene kipe in 'ke pa so pustili v svojih hišah Prepričanju, da lava ne bo Podrla do mesta. Prav radi te- MUSSOLINI ODLIKOVAL HENRY FORDA k, Pa so ostali v Herkulaneju o ohranjeni marmornati J" K slikarije in mozaiki. Seveda ogromna reka lave ni . Jstala pred mestom Herkulane-. 111 • Počasi ga je vsega zakrila Pokrila popolnoma več me-r°v visoko. Po dolgih stoletjih DICKENSOV SIN pa je nad tem mrtvim mestom, ki je ležalo pokopano, kakor v globokem grobu, zrastlo novo mesto Resina in dolgo časa nihče ni vedel, da leži pod tem mestom zasuto nekdanje lepo in bogato mesto Herkulanej. Ko so pa kopali nekoč vodnjak, so zadeli globoko pod zemljo in okamenelo lavo na stare rimske stavbe. Tako so odkrili mesto Herkulanej, katerega lege dolgo časa niso poznali. Seveda so prišli hitro z vseh strani starinoslovci, ki so začeli odkopavati skoraj 2000 let pokrito mesto. Najprej so delali brez pravega načrta in vsem je bilo le na tem, da izkopljejo čim več dragocenosti. Nihče se ni brigal za stavbe, za mestne naprave, vsak je gledal le za tem da je izkopal čimveč dragocenosti, pa najsi je pri tem porušil tudi krasno rimsko stavbo ali javno poslopje. Zadnjih 5 let pa so odkopavali previdno in z ljubeznijo do nepoznanih u-metnin in stavbarskih del, ki so ležale toliko stoletij pokrite z debelim plaščem lave. Prva naloga pri zadnjem odkopavanju je bila ta, da se ohrani vse stare stavbe kolikor mogoče nepo-rušene in da naj se oslabele dele stavb podpira in izpolnjuje tako, da bodo ostale ohranjene tudi še zanamcem. Nekdanje roparsko odkopavanje in odnašanje slik in drugih dragocenosti ni bilo več dovoljeno. Vsi kipi, slike in druge dragocenosti, zlasti nekdanje llimsko orodje o-stane na mestu v poslopjih, kjer so jih našli. Dočim pri prejšnjih odkopavanjih ni ostala niti ena hiša cela, so pri zadnjih odkopavanjih odkrili mestno četrt, ki sestoji iz najrazličnejših poslopij, ki so bila last najbolj različnih prebivalcev mesta Herkulanej a, tako najbolj bogatih in najbolj revnih. V tej mestni četrti človek lahko spozna vso stavbarsko umetnost Rimljanov. Najbolj odlične hiše so ob morju ležeče vile, ob zunanjem robu mesta. Tu so prebivali rimski bogataši v svojih poletnih letoviščih. Te vile stoje na mogočnih temeljih in imajo bogate in razkošno opremljene kotičke, balkone, viseče vrtove in verande. Jasno se tudi vidi, da sta bili mesti Pompeji in Herkulanej popolnoma različni. Pompelji so bili živahno in bogato gospodarsko središče, čigar prebivalstvo je bilo večinoma zaposleno s trgovino. Radi tega so živeli v Pompejih ljudje vseh narodnosti. V Herkulaneju pa so živeli le Rimljani in okoličani so živeli že v gozdovih in v malih vasicah in obdelovali vinograde. Prebivalci Herkulaneja, zlasti revnejši so bili večinoma ribiči, posestniki vil pa so živeli v Herkulaneju le poleti, pozimi pa so bivali najbrž v Rimu ali pa v Neaplju. Odkritja zadnjih petih let so v Herkulaneju tako važna, da bodo zaposlila odlične starino-slovce še več desetletij. Izkopati bo treba še velike okraje in ker stati. Seveda se to ne bo zgodi- 'seph Legan, blagajnik pa Jo-lo. — Na omenjeni seji je jako 'seph Dornik Sr. — Kakor je vi-lepo govoril o zgodovini Ame- 'deti, se naši Slovenci tudi tukaj ritke in njenih postavah Dr. Sve- zanimajo za izboljšanje seda-trna, ki je profesor na Loyola njih časov in pa za spremembo univerzi. — Prihodnja seja bo sedanjih političnih voditeljev v v petek, 14. oktobra, v dvorani vladi. — V soboto, dne 8. okt. sv. Jurija pod našo slovensko zvečer priredi omenjeni klub cerkvijo na 96. cesti in Ewing plesno zabavo. Najprej so raz-Ave. Vabi se vse, kateri mislijo ni govori in potem ples. Godba pristopiti, da pridejo na sejo. je izvrstna, vstopnina prosta Vsem članom društva Najsv. na račun kandidatov. Vse se j Imena se naznaja, da bo poseb- vrši v Music Hall. — Vabimo j na društvena seja v ponedeljek, vse naše rojake iz bližnjih na-.10. oktobra ob 7:30 zvečer v selbin. Vsi dobro došli, stari in 'cerkveni dvorani. Ta seja bo mladi. Odbor. * za vse člane, za starejše in mlajše, ker je take seje prav potreba. Naj nikdo cenjenih članov ne reče, da ne bo prišel na UTRINKI Šola kritikov je vedno prena- na sejo. Vsak naj pride, da se polnjena; kdo na svetu pa rad bo vedelo kako in kaj in kdo je ne kritizira? Po ukazu Mussolinija je italijanski poslanik v Detroitu izroči! Fordu, ki ga vidimo na desni pravi član. Mnogo je takih čla-sliki, visoko italijansko odlikovanje, namreč častniški križec reda italijanske krone. to mnogo stane, ne bo tako hitro odkopano vse mesto. To pa zlasti DELOVANJE JEZUITOV , Jezuitje, oziromačlani Druž-1 IZ SLOV. NASELBIN. zato ne, ker Italijani odklanjajo be Jezusove imajo na vsem sve-sodelovanje inozemcev. -o- GROZOT SVETOVNE VOJNE ŠE NI KONEC Francozi še dandanes izkopa- ;nov, ki jim ni mar ne za seje, | ne za skupna sv. obhajila. Kaj mislite, da so to člani ? Kaj še! ; ;— Torej v ponedeljek vsi na sejo, ker je seja važna. Tako se ; je sklen'ilo na zadnji seji. Go • " ^KleM, Vld,mo slovitega wVpi8atelja char,es edli^j Je od družine še je *d»T Pri živ,ie"ju. Ta sin »o *\8tar 84 Ieti„ je nedav-»lužfee I?***1 °d dolgoletne sču "OU "t> . ,nunalnem «odi-VMd Bailey". (Nadaljevanje z 2. strani ) tu 22,840 članov. Od teh ji4h jej _ 1880 v Italiji. V Španiji, na zwtoJlj ?, _ Na povratku do- im ne bom SS šZ-T Sem Se PridrUŽil lUdi 6a- i>om raje prihodnjič še katero nJu Jih je pregnani span gtilcem rojstnega in godovnega, Ha np ho ™et pn to ski! jezuitje so odšli večinoma v;dne Mr M T (treba na kratJ0 na*»sal> da ne bo s?et en te vajo silne skupne grobove na Italijo, Francijo in ■ Nizozem-j zapisati> da ne bo &pet kdo bo- Nekateri ljudje se navadijo ječe samo radi tega, ker ne morejo iz nje. V politiki je vedno dovolj materiala za prepire; pa tudi Se nekaj drugih novic je, pa takih> M gi žele ira ^ pre_ za sedaj povedal, imalo< nekdanji francosko fronti. Tudi na posamezne gro-!Angliji 3640, v Združenih dr-bove, za katere doslej ni bilo žavah 4230, v Nemčiji 3070, znano, nalete večkrat. Do sedaj slovanskih državah pa so opravili Francozi res ogromno grobarsko delo. Število mrli-čev, ki jih do sedaj najdejo poprečno vsak mesec, je narastlo že na 1000. Med temi je, kakor so ugotovili, povprečno tretjina do polovica nemških vojakov. Na žalost v mnogih slučajih ni mogoče več ugotoviti, kdo so bili padli vojaki. Vse žrtve svetovne vojne, katerih ni mogoče i-dentificirati, polagajo v skupno ogromno gomilo "neznanih vojakov". Doslej so našli v dobrih desetih letih že 220.000 mrličev, pokopanih v nekdanjih frontnih odsekih. Velik del teh so že izkopali in namestili v skupnih vojaških grobovih. Vpoštevati pa moramo, da precejšnjega dela vojnih žrtev na tej fronti sploh ne bo mogoče najti ,ker jih ni bilo malo takih, katerih okostja je vojna vihra raznesla na vse strani. Sedaj raziskujejo najširšo okolico trdnjave Verdun, o-krog katere se je bil svoj čas morda najstrašnejši boj svetovne vojne. URA BREZ KOLESJA Kaj vsega ne iznajdejo na svetu. Človeku niti na misel ne pride, s kom se ljudje pečajo. Nedavno so listi poročali, da se je posrečilo nekemu inženjerju izumiti uro brez kolesja. To uro poganja četvero vrtečih se magnetskih plošč. Ena teh plošč se zavrti enkrat v sekundi, druga enkrat v minuti, tretja enkrat vsako uro, četrta pa zavrti kazalec za ure dvakrat v 24 urah. OH. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Roosevelt 3817 CHICAGO nemški sko. V Franciji jih je 2950, v,lan) prišd gem ravno 0 vem času, ko so bili vsi prijate-,v lji najbolj veseli. Lepo je bilo J'e in se slavljencu v imenu vseh 1300.. Rusija je poleg Španije ;za vg0 postrežbo prav lepo za-edina država, ki je pregnala; hvalim> __ gkoda, da ni njegov jezujite. V Ameriki deluje raz-igodovni in rojstni dan vsaj vsa-meroma največje število jezui-.kfh širina j st dni. tov. Uživajo namreč prav tako j kakor vsi drugi cerkveni redo-i Zadnji petek meseca septem-vi, največjo svobodo. Radi tega bra> dne 30- Je imel Jugoslav-morejo jezuitje tam kar naj- American Citizen Political bolj uspešno delovati, zlasti v vseh področjih vzgoje in šolstva. Jezuitski red ima v Zdr. državah doslej 12 univerz in 25 drugih podobnih zavodov. Najvažnejše univerze, ki jih vodijo jezuitje, so Fordham univerza v New Yorku z 900 dijaki, Georgetown univerza v Wash-ingtonu s 1100 dijaki, Loyola univerza v New Orleansu z 2000 dijaki in St. Loui.:; univerza v Missouri s prav tako 2000 dijaki. ---o-— NENAVADNA URA V Haagu na Nizozemskem so postavili prav čudno javno uro, ki nima številčnice. V oknu podobnem okvirju, ki je razdeljen na polovico, je odločena ena polovica za ure, druga za minute. Na levem predelu, kjer je številka za ure, se spremeni številka vsako uro, v desnem predelu, kjer številka kaže minute, pa vsako minuto. -o- Najzanimivejše vesti «o ki z otroci vred od gladu umira, upornica? Povejte dalje, ali niso vaši hlapci s sekirami razbili in do zadnje kaplje izpraznili vse kmečke kleti? Toda kaj sem rekel? Vi ste tudi milostni: kadar Vam treba krvave groše, lovijo Vaši ljudje uboge kmete po cestah in jih gonijo v Zagreb, da si za božje ime izposodijo od meščanov denarja in se odkupijo od Vas. Idite med zagrebške meščane, imenujte jim grad Susjed in vsaka krščena duša bo zatrepetala. Jaz ne morem, jaz ne smem molčati. Ko bi kmetje morali delati na kraljevem polju, jih gonite v Farno, da Vam na pogorišču zažgane kmečke hiše stavijo nov dvorec; zemlja leži neobdelana, vasi so prazne, narod izropan, tako da nima tega, kar bi moral dati kralju. Idite med ljudi po vaseh: poslušajte, kaj pravijo na vsa usta. Vse vre in se kuha, da me je strah pred bodočnostjo. Zato sem prišel sem kot kraljev upravitelj, ki ne smem dovoliti, da se kraljevi dohodki pri-krajšujejo, da se kraljeva zemlja pleni, da se do smrti mučijo kraljevi podaniki. Če bo kaj zlega iz tega prišlo, pade odgovornost na Vašo glavo." (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva'!— Trgovci L— Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred« no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec ^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Čarobna pravljica v 6. igre za nase odre KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC. (Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —j—( samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge). ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................... 35c AFRIČANKA, opera v 5. dejanjih............................................... 35c ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 30c AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih.................. 50c BEDAK PA VLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ 50c BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v 5. dej. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v S. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Čarodejna brivnica,— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (m). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Zid (m). _ Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25c ČE STA DVA. Šala v 1 dejanju.................................................... 35c DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila igralcem ....................-..............................-...................................... DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih ..................1................................................................. 3Sc DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih.................................-.......... 25c DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih................................ 75c EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge ...................................................................................... GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v 5. dejanjih............ 75c JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju ........................................................ 35c KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dejanjih ............................................................................... 3Sc K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dejanjih ........................................................................................~ KOLAJNA. Veseloigra v enem dejanju........................................ 30c KRALJ LEAR. W. Shakespeare. Žaloigra v 5. dejanjih........$1.00 KRALJ MATJAŽ. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v 5. slikah ...............................................................--..... 25c KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................ 75c LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih ....................................................................-...... 1Sc LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 tejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v 5. dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 45c LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v S. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost vstajenja v 5. dramatiskih slikah ........................................ 50c MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................... 20c MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v S. dejanjih.............----- 60c MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v 5 dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinek. dejanjih (12 slikah) ......................................... NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... 20c NEDELJSKE URE NA DRUSTV. ODRIH. Silv. Sar- ^ denko ...........................-...................-.......................................... 1. Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike. 2. Ženin iz Nazareta. Slavospev v dram. prizorih. 3. Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž).^ 4. Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž). NIŽAVA. Muzikaltia drama S predigro v 2. dejanjih................ 20c NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.....................-■-.......... 75c OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v 1 dejanju ................................................................ ................... 40c ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... 5c OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........................................ 40c PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ................................................................ 50c PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c PEG, SRČEK MOJ. Veseloigra v treh dejanjih...................... 60c POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih...............—.......... 20c POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v S. dejanjih........ 75c PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih............................................ 15c PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost. (m). Prizor iz Cirilove mladosti--Smrt sv. Cirila, bla- • govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v enem dejanju ................................................................................ 50c PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v S. dejanjih............ 45c RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih.......................... 70c ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 75c ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c ZA NOVI ROD. Stanko Majceni. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). — Zamorka ........................................................................................ 45c ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 2. snopič. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Zuoan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c 3. snopič. — Mlini pod zemljo (m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). _ Občinski tepček (m). — Dve materi (ž). — Než-ka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Pesem z vrh ">ra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago ......................................................................... ^Oc 9. snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c 10. snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)......... 30c 12. snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planšarica (ž)................ 30c 13. snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (£). Marijin otrok (ž)...................................-................................... 30c 14. snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž). — Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30c 15. snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) .................................................................-..................... 30c 16. snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojeglavna Minka (ž) .......................:.................................... 30c 17. snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh, ta Polona (ž). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)............. 30c Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru. bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec i r>000000000000000000000000000000000000000000000000000'J O TEM IN ONE JOOO«OOOOOOO<>OOOOOOOOOOOOOOOOOOO<>OOOOOOOOOO04/ 50c 1849 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL. LASJE GOVORE O NAŠI STAROSTI Kriminalog dr. E. Carleton 'Hood je napravil senzacionalno odkritje. S skrbnimi mikro-(fonskimi preiskavami je do-Jgnal, da ima vsak človeški las kroge, ki izdajajo njih starost kakor letnice pri drevesih. Krogi nastajajo med rastjo las, ki ni enakomerna, ampak tako rekoč sunkovita. Čim starejša o-seba, tem počasnejša je rast; in stari ljudje imajo seveda več : krogov na laseh nego mladi. — I Hood je ugotovil, da ima las j201etnika na vsako desetinko milimetra šest krogov, las 40-I letnika pa dvanajst. Poskusi so pokazali, da je ta starostni 'simptom zelo zanesljiv. | Toda dr. Hood hoče s posameznim lasom v roki še ugotavljati, koliko časa je že preteklo, od kar si je dala kakšna o-seba ostriči lase, da-li kadi in pije, kako se češe itd. če se mu to posredi, bo imela kriminali-stika velik dobiček, kajti zločinec lahko ostavi kraj zločina brez prstnih odtisov, ne more pa skoraj preprečiti, da bi ne izgubil kakšnega lasu. -o- ZAKLAD V STEKLENICI V Gijonu na Španskem je našel ubog kmet v morju v bližini obale, kjer se je kopal, dobro zamašeno steklenico. V steklenici je našel pismo, katerega pa ni znal prebrati, ker je bil a-nalfabet. Šel je na policijo in pokazal pismo, ki ga je našel v steklenici. Tam so mu pismo prečitali in mu hkrati čestitali. V pismu je bila namreč sledeča oporoka: "Neozdravljiva bolezen mi bo v par dnevih pretrgala nit življenja. Moje prihranke — v višini 27.000 peset in državne vrednostne papirje sem naložil v banki. Dotični, ki bo našel to mojo oporoko v steklenici, naj bo moj dedič in želfim mu, da bi bil bolj zdrav kakor jaz in da bi zdrav mogel porabiti denar, ki meni ni nič koristil." -o- SRAMOTA 20. STOLETJA Angleški škofje so izdali o-, krožnico, v kateri pozivajo svojo vlado, da stori vse, kar ji je .mogoče, da se enkrat za vselej I odpravi suženjstvo, ki ponekod j še vedno vlada. V okrožnici o-j menjajo škofje, da je še danes I na svetu 4 milijone sužnjev, ka-,tere njih lastniki kupujejo in prodajajo kakor živino. Številke so točne in okrožnica omenja, da se Zvezi narodov ni posrečilo, da bi odpravila to največjo sramoto 20. stoletja. Največ sužnjev je seveda v Afriki Nekako ob istem času pa je abesinski cesar ustanovil posebno policijo, ki bo skušala zatreti kupčevanje s sužnji. Policijo bo vodil neki abesinski princ, kateremu bo v vseh težavnih vprašanjih svetoval neki Anglež. -o- MORSKA KAČA Pred kratkim je dospel v Neapolj mali angleški tovorni parnik Slanther. Njegov lastnik in kapitan Bossum se je tako} zglasil v zoološkem vrtu in je bil ogorčen, ker ni mogel prodati žive morske kače. Ujel jo je nekje blizu Jave. Kače je skoro 2 m dolga, ima plavuti, sicer pa izgleda prav tako, kakor vsaki drugi gad. Privabila mu je dosti radovednežev, a kupca, ki bi pristal na zahtevano pretirano visoko ceno, ne najde! To je res obupno! je vzdihoval kapitan. Koliko časa sem zamudil s to kačo. Vsi jo hočejo videti, a nihče je ne kupi. Mislil sem, da sem z njo našel premoženje, sedaj pa ni nič. Koliko časa so se prepirali znanstveniki, ali ni morska kača samo pravljica. A zdaj, ko sem jo ujel in živo pripeljal v Evropo, se zdi predraga v vsakem muzeju, kjer sem jo ponudil. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ALWAYS Kitchen-freshl KRAFT Velvet-smooth. . . piquant! A delicious blend of selected oil, mellow vinegar, choice eggs, rare spices. Mixed in smoll batches for perfect flavor. Delivered fresh to grocers every few days. Try it NOW OFFERED AT REDUCED PRICES SUCH IS LIFF- SNAP-SHOOTING THE! MILLENNIUM r»ei>utamos—"We bey of v ni not 'o publish our picture« In con noetlon with this cV .rity. Our bous concern lu tliat tho so* Mttlo orvUans be fcelvod." i J