249 itevilka
Ljabljaaa. v ponedeljek 30. oktobra 1905.
5з«*ј» ««k im	utaiit a «dalj» f« ptuaik«, tor rt|)a pa poŠti
U X, » »»L leta lt K, м četrt lat* t R. u n ммм t K. Kdor ka* ш џпЈ, зл	bros utodobn« *pofiiU*tr« naročniao m ao Min. — Za oiMnlli ao piaČaJa ad
.*J « hwli (ruk«nt1. — Rokopisi м n« mM)«. — Uridnlitvo ia upravnlštvo J« v
aa Sofcrt Uta 0 E M
lata 6 K »0 k» aa aa
I I, ■ И Itd U I, t pal lata ti K, aa pa U h, Aa и m
arodaiÄtvo * L aaSatropJa, apiavniltvo pa * pritličja. — Upravniitva na) и klagovoUJo poliljmü naročnino, roklamaatJo
a
Slovenski Narod" telefon št. 34.
potlt-noto It 0, Ia
aaila, L j
številko po IO h.
aaa I KM L — pa 10 h, če ae dvakrat,
10 k. Za Ljubljana ■ Za tuja delale tallka »a«, kolikor ia po S k, So m tlaka trikrat ali
poltnina.} — Dopfcl
„Narodna tiskarna" telefon St 85.

Kdo je dosleden?
i
Predlog- narodnonapredne stranke zastran splošne enake volilne pravice je klerikalcem zmešat Štrene Zdaj ne bodo več mogli varati in javnost в!е-eariti, zdaj se pokaže, kdo je resnično
demokratičen, in kdo z demokratizmom samo slepomiši.
^Slovenec" je tako poparjen, da ne ve, ka» bi se del. Ni Bi znal drugače pomagati, kakor da skuša s ta-rovškimi dovtipi osmešiti naäo izjavo, da fe bila narodnonapredna stranka in Še prmeipijalno za sploäno in enako volilno pravico. Ti dovtipi pa se skisajo, kakor hitro kdo pregleda zgodovino boja za splošno ia enako volilno pravico in se prepriča, kako je v tem boju delovala carodnonapredna in kako klerikalna stranka.
Že ва prvem shode zaupnih mož, aa katerem je bil položen temelj narodnonapredni stranki, je bilo progra-matiČno in načelno določeno, da stoj) narodnonapredna stranka na stališču splošne in enake volilne pravice, dočim se prvi katoliški ehodni izrekel za to naželo, marvež se je postavil na skozinkoz protidemokratično stališče.
Prvi shod zaupnih mož je bil ta-korekoč na predvečer splošnih deželno-zborskih volitev. Klerikalci so takrat odklonili vsako sporazumljenje glede teh volitev in posebno so poudarjali, da jim je nemogoče paktirati »stranko, ki stoji na stališču splošne in enake volilne pravice. Tidi 'T. Šusteršič, ki se gre zdaj velikega demokrata, in ki je pri tistih volitvah propadel, je bil takrat med najhujšimi nasprotniki splošne in enake volilne pravice.
Narodnonapredna stranka je ostala dosledna svojemu programu. Ko so Čehi začeli boj proti vladi in stopili na dan s plosno in enako volilne pravico, je narodnonapredna stranka zvesto stala na njihovi strani. „Slov. Narod- je pisal za splošno in enako volilno pravico in narodnonapredni poslanci so se
pri vsaki priliki v tem smislu izjavljali in v tem smisla delali.
Potem je prišel Čas, ko grof Taaffe ni mogel ne naprej ne nazaj in ko je poskusil z znamenito volilno reformo postavili parlament na demokratično podlago.
Taafle je predlagal splošno in enako volilno pravico z izjemo, da ee ohranijo privilegiji veleposestnikov. To je bil velikanski korak na potu do popolnoma enake pravice a onemogočili so ga reakcijonarci vseh vrst, na fieIJu vseh tistih, ki ao T a a ff o vo volilno reformo ubili, pa so ko rakali kranjski klerikalci.
Parlament se je v tistem zgodovinskem trenotku razdelil na dva tabora. S1 o vens k i napredni poslanci so s П v boj za Taafiovo volilno reformo, za splošno in enako volilno pravico, k 1 e-kalci pa so šli v boj zoper tako demokrat. volilno pravico.
Vod|& kranjskih klerikalcev je bil takratni poslanec gorenjskih kmet-skih občin gre f Hohenwart in v njegovem kluba ao bili takrat idruieni liberalci in klerikalni poslanci. Hohenwart je nastopil proti Taaffđu, poslanec gorenjskih k m et skih občin je Ta&ffea politično ubil in s pomočjo kranjskih klerikalcev pokopal Taaffivo volilno rtformo. Kranjskim klerikalcem gre ▼ prvi vrsti »z a e 1 a g r«, da bo preprečili znamenito volilno reformo: Kranja ki klerikal o i sov prvi vrsti krivi, da se mora še danes voditi boj za splošno in enako volilno reformo.
Narodno-napredni poslanci so takrat Sli doskrajnostivboju za splošno in enako volilno pravioo in liberalni občinski svet ljubljanski je bil prri v ceh Avstriii, ki je % navdušenjem pozdravil Ttafl-iov načrt. Prav ter so bili kUrik&Jct zoper splošno in enako volilno pravico, ker so ustanovili koalicijo z nemi mi strankami v svrho, da preprečijo volilno
reformo, lito je đr. F e r j i n Ö i i takrat raibil Hohenwarte* klub in ustanovil poseben klub, ki je bil v odločni opoziciji proti vladi in proti strankam, ki niso hotele volilne rt forme v smislu splošne» in enake volilne pravice.
Krnila potem je amrl kanonik Klun in na njegovo mesto so klerikalci kandidirali dr. ŠusteršiČa proti njemu pa je na svojo roko kandidiral dr. G r e g o r i 6. Na dan vo-Htve je bil pri Frlincu v salonu shod volilcsv. Tam je dr. GregoriS govoril za splošno in enako volilno pravico, dr. Šuaterčič pa jeatrastno in brezobzirno grmel zoper splošno in enako volilno pravito in prisegal, da ni bo nikdar ia to, da bi hlapec imel tlite pravice, kakor gozpodar.
Deželni zbori.
Gradec, 29. oktobra. V včerajšnji seji Štajerskega deieinega zbora je utemeljeval posl. dr. Jar-teli predlog glede podpore za rogaški in šmarski okraj. Predlog se je izročil finančnemu odatku. Nemški pcalanet so predlagali, naj ae izda disciplinam i zakon tudi za obrtno nadaljevalne šole.
Zader, 29 oktobra. V dalmatinskem deželnem zboru je vladni zastopnik odgovarjal na interpelacijo poslanca Biankinija zaradi punta na avstrijski križarski »Panther« ter povedal, da je to izmišljeno vest razširilo italijansko časopisje na podlagi pisma, ki ga je pisal strojnik Gerić pred samomorom.
Novi program Fejervaryjevega ministrstva.
Budapest a, 29 oktobra. Sinoči je sprejel baron Fejervary odlično deputacijo hudaptštanskh volilcev, ki so mu prišli ponudit mandat. Fejer-vaiy je pri tuj priitki razvil svoj novi pregram Povedal je, da razpusti državni zbor tez raipiše nove volitve, ako bi
koaliciji brez pretskuševsnja ravrgla novi prcgr*m. Ni prvem mestu v programu je splošna, tajna, di rektna volilna pravica po občinah. Pri tem je skrbljeno za državne in narodne koristi. Tozadevni aakonaki načrt predloži ie i a got o vi j en takoj v prvi seji dr-lavnega zbora. — Glede voji-SkegavpraŠ an ja je povedal, da se je že začelo s transferiranjem ogrskih častnikov nizaj k domačim polkom. Teoretični vo-jalka izobrazba je že zaukazana pri vaeh polkih v madjarskem jeziku tudi za vojake, kinlao madjarske narodnosti. Za rešitev vprišinja o emblemih se ae-atanejo kmalo posebne komisije. Vlada je ii dveletno vojaško službo. — Carinska zveza z Avstrijo se obdrži vsaj če do poteka trgovinskih pogodb, t. j. do leta 1907, do tedaj pa ae je treba pripraviti ni gospodarsko samostojnost. Vlada podriavi zdravstvo ter uvede zavarovanje delavcev aa et*r o et in onemoglost kakor tudi za slučaj nezgod. Nadalje hoče vlada uresničiti načrt splošnega in brezplačnega ljudekošolskega pouka, zvišati plače državnim, komunalnim in versko - občinskim učiteljem ter uvesti splošno državno učiteljsko usposobljenost. Z razširjenjem ljudske pravice se podržavijo tudi komunalni uradniki ter se uvede službena pragmatika v varstvo politične neodvisnosti uradnikov. Tudi namerava vlada ustanoviti kreditni zavod, ki bo konvertiral dolgove državnih, mestnih in Železniških uradnikov. Z regulacijo plač državnim uradnikom se bo nadaljevalo ter se zboljŠajo tudi plače občinskim in okrožnim notarjem. Deputacija je novi program sprejela z navdušenim pritrjevanjem.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 29 oktobra. Sobranje je bilo včeraj v navzočnosti kneza
otvorjeno s prestolnim govorom. Prestolni goror poudarja, da je rai-merje z vsemi velesilami in sosednjimi državami dobro. Posebno veselje se izraža, da je osvobodite-ljica Rusija sklenila mir.
Sultanova upornost.
Sofija, 29. oktobra. Brodovje interesovanib velesil brezdvomno priaili sultana, da odneha glede fi nančne kontrole v Macedoniji. Ako pa bi se sultan še nadalje upiral, uvedejo se še mnogo ostrejše repre-aalije. Vojne ladje pa ne pridejo v nobeno pristanišče evropske Turčije, da bi demonstracija ne pove&ala aspiracij balkanskih narodov.
Carigrad, 29 oktobra. Turška vlada je naročila vrhovnemu nadzorniku Macedonije, Hilmi paši naj stori vse, da se evropski delegati ne polaste finančne kontrole.
Avstrijsko - ruski dogovor za slučaj revolucije na Ruskem?
Berolin 29. oktobra. »Dziennik poenanski« poroča iz baje zanesljivega vira, da a« je 1. ftbruvarja letos sklenil med Rusijo, Avstrijo in Nemčijo vojni dogovor, da pošljeta te dve državi po dve diviziji v slučaju revolucije na Ruskem.
Rusija pred revolucijo.
Želeiničirski štrajk se širi po celi državi.
Tudi uelužbenoi transbajkal-s k e, finske in srednje azijske železnice so ustavili delo. Vee železniški, brzojavni in telefonski premet z inozemstvom je pretrgan. Revolucijsko gibanje se je razširilo tudi v Sibiriji. Uporni delavci so skleniti, da se oborožijo ter proglasijo Rusijo za demokratsko republiko.
Položaj v Petrogradu.
Vse banke in trgovine so saprte. Cene živilom strašno naraščajo. Podraženje že znaša 80*/§. Včeraj se je več sto državnih uradnikov v finančnem mi-
Slovensko - nemška meja na Štajerskem
Knltnroo zgodovinski in narodopieni doneski. Nabral A. B.
III. Sv. Primož, Sv, Jerneji, Pernica.
Izstopivši na Mati sem ee takoj prepričal, da sem prišel med prostodušno in lahkoverno hribovsko prebivalstvo. V gostilni me je neki gorski kmetič nekaj časa zvedljivo opazoval od sosednje mize, potem pa se mi ponižno približal, nagovorivSi me „Herr Bezirksarzt-" Dasi sem mu takoj slovensko pojasnil, da nisem živinozdrav-aik, temuč tujec, pomežiknil je samo hudomušno dobri možiček, češ, saj te poznam. Potem pa mi je začel razlagati, kako mn kobila kašlja in v kolenu ji nekaj krešči. Nisem ee ga mogel dmgače odkrižati, kakor da sem mu obljubil, da pridem pri priliki nadu-^jivo kljose pogledat.
Nato sem lezel v hudi hrib do pedražnice Sv. Primoža (806 m),
kjer je tudi sedež zadnje slovenske občine na severu proti Golovškemu pogorju. V to občino spada tudi župnija Sv. Jernej. Občina je zelo razsežna ter sega od Drave do Krumbacha oziroma Bistrice. Gostilna pri Sv. Primožu je zakajena nizka čumnata, v kateri je nemška gostilničarka kuhata na odprtem ognjiŠČn kosilo za ljudi in svinje. V čumnati sem že našel neko premožno kmetico iz sosednje župnije Sv. Lovrenca z dojenčkom, ki se je na vse pretege jokal. Prinesla ga je „zaobljubit" sv. Primožu, ki je baje „dober" za — gliste. Začel sem mater izpraše-vati in ko sem epoznal, da ima otrok Črevesni katar, nasvetoval sem ji nedolžno domače zdravilo. Takoj je krč-marica kmetici prišepnila: „Der Herr ist Arzt, er war ja schon öftere bei uns." Dasi se je ženica vede ali nevede debelo zlagala, bilo mi je mučno ter sem brž odrinil misleč si: Ako se bo to tako stopnjevalo, pridem na visoko Golico najmanj kot sanitetni svetnik.
Od cerkve Sv. Primoža se že vidi stolp v visokem emrečja skrite iupne cerkve Sv. Jerneja (1044 m)( kjer pase planinske ovce in kozle ljubljan-
ski „Sibirjan" gosp. Rudolf Rak tel j, vnet rodoljub, kateremu se imamo zahvaliti, da so občina, cerkev in Šola Še slovenske.
Župnija Sv. Jerneja nad Muto na vadno nazivana le v Radvanju,*) je takozvana jožefinska ter je bila ustanovljena leta 1788. Cerkev se omenja v listinah marenberških nun Že leta 1382. Župnišče je bilo zgrajeno leta 1791. Žapnija je bila do delitve lavan-tinske škofije (1859) sekovska, kakor sploh vsa marenberŠka dekani ja. Otel jo je narodne smrti škof Slomšek, žal, da je prišla v lavantinsko škofijo že zelo ponemčena, kateri sledovi se menda ne bodo nikoli izbrisali. Vendar se Slovenci toliko zavedajo, da se nebodo dali več ponemČiti, ako gmotno ne propadejo ter jim „Südmark" ne pokupi posestev. To se namreč že sedaj često dogaja. Tudi s primolitvami se mnogo posestev ponemSuje. Tako sta edina dva kmeta na vrhu pri cerkvi nemška. Eden teh se je priselil s „Siidmarkinim" denarjem
* Prav bi ae menda moralo imenovati v Radolni. Odkod ao Nemci dobili svojo врако Roth wein, mi ni prav јавпо. Saj tu ne rute ne rdeče ne belo vino, ako izvzamemo — borovničev».
drugi pa ima za ženo trdo Nemko, da so mu otroci Že trdi Nemci. Vkljub vsemu temu pa število Slovencev napreduje. Dočim je bilo pri ljudskem Štetju leta 1880. še 170 Nemcev in 191 Slovencev, so našteli leta 1900 Že 335 Slovencev, in le 138 Nemcev. Slovenci ao potemtakem napredovali za 144, Nemci pa naza dovali za 32 duš. Cela občina Sv. Primož je štela leta. 1880 650 Slovencev in 333 Nemcev, leta 1900 pa 721 Slovencev in 236 Nemcev. Slovenci so napredovali za 97, Nemci pa nazadovali za 71 duš. Zasluga za tako lepi napredek gre, kakor že rečeno, sedanjemu Župniku in zelo zavednemu županu Tomu H e 1 b 1 u pri Sv. Primožu. Mož je že nad 10 let župan ter je naročen na slovenske Časopise, ki jih iz-posojuje tudi sosedom. Sploh odločujejo pri volitvah v prid in Čast slovenski stvari trdni in zavedni posestniki pod Sv. Primožem proti Dravi, kakor Sušek, Kresnik, Paradižnik, Robnik, Ričnik i. dr.
Šola jc eno razredna ter je pouk nemški, le v prvem Šolskem letu se poučuje b pomočjo slovenščine. Učite^i so bili dosedaj ic vedno Slovenci. Prvi učitelj jc bil Že imenovani župnik Rak-
telj. A tu gorje Slovencem, ako se za pogosto menjajočo učiteljsko službo ne oglasi Slovenec. V 20 do 30 izginejo Slovenci. Zato pa veljaj posebno za to šolo migljaj družbi sv. Cirila in Metoda. Da je dobila sploh nemščina toliko oblast v šoli, zakrivil je nekdanji župnik Jurij Galun, ki je sprejel od neškega šulferajna beraških 200 gld. za neko izpopolnitev, oziroma popravo lesenega šolskega poslopja. Za to ju-deievo ceno je dobila nemščina prvenstvo v šoli. Umevno je, da se je občina zoper oktroirani ji nemški pouk pritožila do upravnega sodišča, toda vse zaman. Bati se je, da pri vsakojakem razširjenju te [šole zopet prebiti nemški šulferajn našo šolsko družbo ter slovenščino sploh izpodrine. Zato: Čujmo in pazimo!
Cerkev je še povsem slovenska z vsemi pridigami, le evangelj se prebere tudi nemiko. Vprašal sem Župnika, ali Nemci zapuste med pridigo cerkev. „Nikakor ne," je bil odgovor. „Privadili so se že ter med pridigo sladko zaspe v klopek." SvojeČasno je bila mesec ena nemška pridiga.
(Dalje prih.)