Gospodarske stvari. Letno poročilo mariborske poddružuice štirskega bučelorejskega drnštva. Prvoletno delovanje mariborskega bučelorejskega društva se konča z tem, da se je postavil v vrtu tukajanje c. k. pripravnice izgleden bu6elnjak in se preskrbel se saruimi Dzierzonci in z vsem potrebnim, novoaegnim orodjem. Se ve, da je to mladeinu društvu mnogo trnda, se ve6 potroškov prizadjaln. Naj bi se pa P. T. ob6instvo o denarnem gospodarstvu, kakor tudi o resnem in poitenem prizadevanju odbornikov, blagi namen društva ^vsestraneko dose6i, prepri6alo, sledi denarničarjevo poro6ilo, ki se lehko pri denarni6arju samem, g. Bancalarita (Mori6 & Comp. v graakem predmestju) osebno pogleda. Dohodki Ieta 1877. 28 udov a 1 fl. 28 fl. 2 uda a 2 fl. 4 fl. Potroški: 32 fl. Za razglašenje po 6asnikih 10 fl. 62 kr., ostane 21 fl. 38 kr. Dobodki 1. 1878 do konca aprila: 57 udov a 1 fl. 57 fl. 16 udov a 2 fl. 32 fl. 3 udje a 3 fl. 9 fl. 1 ud 5 fl., 1 ud 10 fl. skiipaj 134 fl. 38 kr. Potroški: Bu6elnjak 31 fl. 50 kr. 7 panjev z drema stenama a 5 fl. 35 fl. 3 priprosti panji a 3 fl. 9 fl. 1 medmetalnica 5 fl. razno leaeno orodje 2 fl. 60 kr. bu6elna ljudstva 14 fl. 50 ki\, železno orodje 5 fl. druatvene zapiane bukvice 1 fl. 40 kr. društveni pečat 5 fl., semena medunosnih rastlin 2 fl. 77 kr. za koleke in prepisavanje 6 fl. 63 kr., druatvenemu slugi 5 fl. 40 kr., vrtnarju in najemnikom 6 fl. 90 kr. skupaj 130 fl. 70 kr. Dasiravno so potroaki za vstanovljenje izglednega bu6elujaka veliki bili, se je vendar druatveno premoženje že koncem aprila do 150 fl. povzdignilo in sicer zato, ker imajo Dzirzonovi panji ve6o vrednost od drugih. To bi se pa brez obilne podpore nekterih blagih dobrotnikov nikakor ne bilo zgodilo, zato naj se tukaj vsem onim, ki so društvo bodi si z denarjem, ali z bucelnimi panji, bodi si z drugim orodjem pod- pirali, presrčna bvala izreče. Z izglednim bučelnjakom pa so se poglavitni pogoji izvršili, po kterih društvo blagodejno in vspešuo dalje postopati zamore. To slednje se bo zgodilo z tem, da se bodo posebno izvratni Dzirzonci pri Ijudskih šolah naših dveh okrajev razpostavili, da se bo bu6eloreja nied ljudstvom po javnib razstavah, kakor tudi z podukom v popotovalaib zborib pospeševala. Piičakujemo torej in prosimo, da se stevilo naših prijateljev in podpiralcev ne bo samo obranilo, nego tudi obilno pomnožilo, ker le tako zamoremo bu6elorejo v naaej zarea blagoslovljenej domovini do one stopnje povzdigniti, na kteri že stoji v sosednib naših slovenskib pokrajinab. Pre6astiti duhovš6ini in vsem gospodom u6iteljem naaib yseb okrajev izrekamo še posebno hvalo za poslano nam statistična poročila, kakor tudi za trud, kojega so imeli z priporo6bo društva, ter jib uljuduo prosimo, da tudi zauaprej v tem zniidu za blagor društva in našega ljudstva aodelovati blagovolijo. Maribor meaeca septembra 1878. Dr. Filip Tr6, predsednik. H. Baacalari, denainičar. M. Eako nšivim ovcain uši pregnati. Le težko in ne z gotovim vspebom se da imenovani mr6es ovcam pregnati, zlasti 6e imajo že dolgo in gosto volno. jMarsikteri pomo6ki se nasvetujejo, ali niso vsi brez vse ncvarnosti za zdravje in življenje ovac. Najboljši pomo6ek zoper to nadležno in tudi zdravju in veseli rasti živinčet aovražno mr6esje je in ostaue še vedno tobakova ?oda. V ti vodi ae živali tako kopljejo, da se celo truplo znak t. j. hrbet navzdol v vodo pomo6i, samo glava O8tane nad vodo. Tako 8e vsaka žival 1—2 minut v vodi podrži. Glava ae živalim samo z tobakovo  vodo dobro izpira. Eo skopane živali iz vode pri dejo, 8e jim volna trdno izžeme. Za re6eno toba kovo vodo se vzame 1 del navadnega tobaka in  25 delov vode. Tako mocna voda tobakova ie zlaati ovcam ni škodljiva, ki jo izmed vseb doniačib živali ae najbolj prenesejo. Neprevidno rabljena more pa živalim tudi akodljiva postati. Važno je tiidi, da se ovce dobro krmijo, ker akušnja u6i, da slabo rejena žival je temu mrcesju bolj podvržena, ko krepko rejena. M. Eako spoznati, kiaj je bil kteri les posekan. Da je les ineseca decembra, januarja, februarja, splob po ziiui posekan trpežniši od oncga, ki 8o ga poleti v polnem soku podrt, to je znana pa tudi popolnoma dokazana stvar. Da se pa kupec lesa prepiiča, alije bil ponnjeni les po zimi ali pa leti posekan, za to ma služi jodova raztopliua (Jodlosung). Z to raztoplino 8e namreč les na prerezkih nekoliko pomoči. V zimi posekan les kažc strženove žarke 6rnomodie na žoltem  dnu, spoinladi posekan les pa postane prek in piek žolt. M. Ali je hasnovito živim goskam trikrat poleti perje popukati? Skuanja je pokazala, da dobi6ek na perju po rrikratnem pukanj:i goaek, ki 60—80 gratnov teži in 20—30 kr. vrže, ne stoji v nobeni razmeri k brani, ktero goske potrebujejo, da toliko perja zaredijo. 15 gramov perja je toliko, kolikor 1 kilo meaa in masti. Neopukane goake dajejo znatno vec mesa in maščobe in ravno toliko perja, kdar se zakoljejo. Navada toraj živim goskam med letom perje pukati ni ba8novita. Naj jo todaj gospodinje popustijo ! Vse posneme vredno. ,,Novice" od 7. avgusta poro6ajo, ,,da je odbor družbe kmetijske krajnake vsliaal proanjo g. Japelna, učitelja v Šenčurju poleg Eranja, ki je po svoji aolaki mladini letos dal 90.950 škodljivih metuljev nabrati, ter se mu je dalo 15 gld., da jih obrne za darila pridni mladini". Da bi 8e pač ta izgled drugod tudi posnemal in od poklicane strani z daiili podpiral. Emalo bi bilo manj škodljivega mrčesja, v deželi pa lepaih in obilnejaib sadnib pridelkov pa tudi ve6 kaj pod palcem. Plesnivi in uesuažni sodi, puceli se po naj novejaib skušnjah dajo najbolje na sledeči način osnažiti: Poklaknejo se dobro z vodo, v kteri se je nekaj sode raztopilo. Na to se nalijejo z vodo, ktera se je z soluo kislino do dobrega okisala in se puste' po dva do tri dni stati. Slednjič se še enkrat z čisto vodo dobro poplaknejo. Sejmovi. 28. aept. sv. Lenart v Slov! gor. 30. sept. Arvež, Vransko, Eonjice, sv. Lovceuc na Dravskem polji, Mahrenberg, Šoštanj, Veržej; 4. oktobra Artice, Jurklošter, sv. Lenart v Slov. gor. Žavec, Sebwanberg; 5. okt. Kostrivnica, Tilmitsch.