Ptuj, torek, 2. avgusta 2005
letnik LVIII • št. 53 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Dominko d.o.o., Zadruini tig 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Mi Že nabiramo Icondicijo!
Kaj pa vi?

3Jp
mara
Šport
Balonarstvo • Zmagovalni pokal Ptuja Johannu Almerju
Stran 10
V
Štajerski
še 29 dni
www.perutnina.com
Šport
Nogomet • Poraz Drave v Novi Gorici Stran 7

več direktor Zavoda RS za zaposlovanje Stran 2
dela na mostu bodo še potrebna
Stran 5
Doma in po svetu Tednikov pogovor Po naših občinah Ptuj • Jože Glazer ni Oto Težak • Izobra- Ptuj • Vzdrževalna
ževalni programi po meri okolja
Stran 3 Po naših občinah Cirkulane • Odprli nov odsek asfaltirane ceste
Stran 4
Kultura	Črna kronika
Ptuj • Knjižničarji	Moškanjci • V hudi
imajo med počitnica-	prometni nesreči umr-
mi veliko dela	li mama in hčerka
Stran 6	Stran 16
Zanimivosti
Podravje • Zobna gniloba je še vedno problem
Stran 12
9770040197077
Uvodnik
Kruha pa še ni
Ptuj so zapustili udeleženci 3. mednarodne likovne kolonije Art Stays iz petih držav, ki so mestno jedro za nekaj časa spremenili v umetniško galerijo v malem. Za nekaj časa so nebo nad Ptujem zapustili tudi udeleženci 9. mednarodnega balonar-skega praznika.
Že sredi avgusta bodo ptujske ulice in trge zapolnili žonglerji in artisti iz Evrope in sveta. V prazničnem tednu se bo na Ptuju odprlo še več prizorišč, športnih, kulturnih in zabavnih. Zgodil se bo tradicionalni Ožboltov sejem, v Termah bodo izbrali letošnje finalistke izbora za mis Slovenije 2005. Na ulice in v lokale se ob večerih sramežljivo vračata glasba in smeh, domača govorica se vse bolj meša s tujo. Že tradicionalnim obiskovalcem Ptuja se v večjem številu pridružujejo Španci. Za kulturna dogajanja se odpirajo nova dvorišča, vrača se dvorišče dominikanskega samostana. Za ta četrtek so vabilo zapisali v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, vabijo na prireditev Dan in noč s ptujskim muzejem, ki bo podnevi končno prinesla odprtje rimske opekarske peči na Rimski ploščadi. V muzeju se bomo lahko zadržali do polnoči, vmes pa doživeli veliko dobre glasbe in izbrane gostinske ponudbe. Spontano se dogajajo tudi glasbeniki na ulicah in trgih.
Kaj vse pa bi se lahko še zgodilo, če bi vsi, ki na Ptuju ustvarjajo v različnih žanrih, prisluhnili predlogu Turističnega društva Ptuj, da bi skozi pismo o nameri še bolj obogatili mestno dogajanje? Žal nekateri na Ptuju poleti vedno držijo fige v žepu. Poletni festival je nuja tega okolja kot tudi vsakodnevno dogajanje, ki bo dostopno vsem, tistim, ki imajo denar in tistim, ki ga nimajo. Bolj ko se bodo meščani družili, več dogajanja lahko pričakujemo, in predvsem več obiskovalcev. Veduta Ptuja je že dolgo prepoznavna, le v mozaiku ponudbe so še luknje, ki se vse prepočasi zapolnjujejo. Najbolj banalno je to, da ob vsej kulturi tega okolja lahko na Ptuju ostaneš lačen, ker ob vsej sejemski tradiciji to mesto še ni sposobno tudi hrane prenesti na ulice.
Majda Goznik
Na borzi
Trg je zelo pozitivno reagiral na objavo poslovnih rezultatov Petrola in Gorenja, obenem pa se pričakuje dobre poslovne rezultate tudi še nekaterih drugih podjetij. Kljub počitniškemu vzdušju ob začetku tedna se je na tedenski ravni povečal tudi povprečni dnevni obseg poslov. Indeks SBI20 je v zadnjem tednu zrasel za odstotek na 4548 točk.
Petrol je v prvem polletju prodal za 7 % več naftnih derivatov kot v enakem lanskem obdobju. Kosmati donos iz poslovanja je povečal za 5 %, zaradi znižanjaposa-meznih stroškov poslovanja pa seje poslovni izid iz poslovanja povečal za več kot 20 %. Cisti poslovni izid prvega polletja je za 15 % boljši kot v enakem lanskem obdobju. Kljub temu da je prihodnost sedanje uprave še vedno nedoločena, je to povzročilo kratkoročni dvig tečajev večine podjetij borzne kotacije. Poleg Petrola so se v zadnjem tednu za več kot 2 % podražile še delnice Žita, Istrabenza in Pivovarne Laško.
V zadnjem tednu so se najbolj podražile delnice Žita, katerih cena se je povzpela za skoraj 6 %. Njihova vrednost se vzpenja že zadnja dva tedna, odkar je cena delnic dosegla dno pri 29.000 SIT. Na ceno delnic pri trenutni vrednosti bolj vpliva vrednost nepremičnin družbe, kot pa
tekoči rezultati poslovanja.
Skoraj dva odstotka so dražje tudi delnice Gorenja, ki le s težavo premaguje neugodne pogoje poslovanja. Prihodki od prodaje so sicer za 2 % večji kot v enakem lanskem obdobju in dobiček iz poslovanja pred amortizacijo je tudi za 11 % večji kot lani, vendar pa so se zaloge družbe v zadnjih šestih mesecih povečale za 15 %, kar je privedlo do 50-odstot-nega povečanja spremembe vrednosti zalog, ki tudi predstavljajo prihodek družbe. Čisti poslovni izid je nižji od primerljivega lanskega predvsem zaradi višjih davčnih obveznosti. Vendar pa je cena delnice ob upoštevanju lastnih delnic in prodajne opcije že na nivoju knjigovodske vrednosti. Poslovni rezultati skupine so nekoliko boljši kot matičnega podjetja.
Skupščina Luke Koper je spremenila statut družbe, tako da bo imela nova uprava štiri člane, katerih odločanje pa bo močno pogojeno z dovoljenji nadzornega sveta. Po mnenju nekaterih so nekatere spremembe statuta sporne z vidika ZGD.
Julijska mesečna stopnja inflacije znaša 0,7 %. Najbolj so se podražili naftni derivati, počitnice in tobačni izdelki.
Karel Lipnik,
borzni posrednik, iiirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana.
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Ptuj • Jože Glazer ni več generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje
Niso ga razrešili, le prijavil se ni vec
V nedeljo, 31. julija, je potekel mandat dosedanjemu generalnemu direktorju Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Ptujčanu Jožetu Glazerju. Na čelu največjega podjetja v Sloveniji je bil polnih 12 let. S seje vlade, ki je bila 28. julija, je v javnost pricurljala skopa informacija, da je bila na mesto v. d. generalnega direktorja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje imenovana Anka Rode. Razpis za novega direktorja pa še ni končan.
Da se je zelo mudilo, pove že podatek, da je bila primopredaja opravljena že v petek, 29. julija, v. d. generalne direktorice je mandat nastopila včeraj, 1. avgusta. Neuradno nam je uspelo izvedeti, da se je na razpis prijavilo sedem kandidatov, bolj ali manj blizu ministru za delo, družino in socialne zadeve, oziroma vladajoči koaliciji, nobeden pa kot kaže ni ustrezal, ker sicer ne bi imenovali v. d. generalnega direktorja. Minister Drobnič je sicer imel svojega kandidata, uradno se ne ve, kdo je bil, ve pa se, da v. d. generalne direktorice med prijavljenimi kandidati ni bilo. Jože Glazer, ki se mu je mandat iztekel konec julija, se na razpis ni več prijavil, ker mu je bilo tako svetovano. »Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič mi je na pogovoru jasno povedal, da sicer ceni moje delo, da pa me ne bo podprl, če se bom prijavil na razpis po preteku mandata. Presodil je, da je čas za spremembe v vodenju Zavoda. To mi je tudi jasno povedal, zato se tudi nisem odločil, da po-
Foto: Črtomir Go:
Jože Glazer je polnih dvanajst let uspešno vodil največje podjetje v Sloveniji, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
novno kandidiram.«
Za zdaj ostaja v Zavodu, odgovoren naj bi bil za mednarodne odnose, za razvoj in področje plačljivih dejavnosti Zavoda. Gre za delo, ki ga pozna, ker se je z njim deloma ukvarjal že sedaj, po novem naj bi ga v celoti prevzel. Glede na izzive, ki se mu ponujajo v zadnjem času, je pričakovati, da pa dolgo več ne bo ostal. Že dan po tem, ko mu je minister odkrito povedal, da več nanj ne računa, je dobil iz ILO Budimpešte povabilo k sodelovanju v projektu za južno in vzhodno Evropo, v okviru katerega bo že septembra predstavil trg dela v Evropi ministrom bivše Ju-
Sedem (ne)pomembnih dni
Sveta mesta

Kaj je v Sloveniji (najbolj) vredno ogleda, na kaj (iz svoje preteklosti in sedanjosti) bi morali Slovenci posebej opozarjati svoje (ne samo turistične) goste?
Pred mnogimi leti sem še kot mlad novinar zavzeto spraševal kakšen ducat ljudi, ki so bili vsaj navidezno povezani s turistično ponudbo (natakarje, šoferje avtobusov, uslužbence turističnih informativnih uradov, trgovce _), kaj mi kot turistično posebnost in zanimivost posebej priporočajo v svojem kraju. Rezultat te novinarske akcije je bil skrajno klavrn. Ljudje, ki so mi odgovarjali, so delovali nezainteresirano in predvsem - neiformirano. Pravzaprav bi moralo biti poznavanje lastnega kraja, njegove neposredne okolice, sestavni del vedenja in kulture slehernega izmed nas. Pa to očitno ni. Vsekakor bi bilo zanimivo vedeti, ali kdo v Sloveniji kot celoti ali v njenih posameznih delih lahko postreže z natančnim spiskom »slovenskih znamenitosti«, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov zaslužijo posebno pozornost tistih, ki nas obiskujejo in ki se zanimajo za podrobnosti iz na-
goslavije, Romunije, Bolgarije in Albanije. Septembra bo o evropskem trgu dela in sistemov javnih zavodov v Evropi predaval tudi Kitajcem.
Žagajo tudi uspešne
»S funkcije generalnega direktorja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje odhajam z dobrimi občutki. Zavod je v dvanajstih letih postal dobra in kvalitetna institucija. Bivši minister za delo, družino in socialne zadeve jo je na srečanju ministrov Evrope predstavil kot najboljšo in najbolj urejeno javno institucijo v Sloveniji. Osebno verjamem, da je med njimi. Lahko rečem, da smo se uredili organizacijsko in kadrovsko, postali evropsko prepoznavni. Dobili smo certifikat 9001/2000 za področje vodenja, nastavili vizijo, da se ve, kako naprej. Za slovo pa sem 29. julija prejel še pozitivno oceno brez pridržkov od zunanjih revizorjev. V vseh dvanajstih letih Zavod ni prejel nikoli negativne ocene bodisi računskega sodišča bodisi katere druge podobne
institucije,« je na vprašanje, s kakšnimi občutki odhaja z mesta prvega človeka Zavoda RS za zaposlovanje, povedal dosedanji generalni direktor Jože Glazer.
Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič je tudi na zadnjem pogovoru z Jožetom Glazer-jem povedal, da ugotavlja, da je Zavod dobro organiziran, to je tudi ob vseh obiskih Zavoda in na upravnem odboru Zavoda javno povedal oziroma pohvalil sistem vodenja in dela. O razlogih potreb za zamenjavo Jožeta Glazerja, ki je evidentno dobro delal, bi vedeli več povedati v vladi in na ministrstvu, osebno o tem javno ni želel govoriti. Ker naj bi žagali samo tiste, ki ne delajo dobro, tako je bilo vsaj razumeti novo vlado ob njenem nastopu, v Glazerjevem primeru ni ravnala tako.
»Če bi pri njihovi kadrovski politiki ponovno izbrali tebe, bi bilo nekaj narobe s teboj,« je samo eden od odmevov ob koncu Glazerjevega mandata v Zavodu RS za zaposlovanje. Prišel je iz Berlina.
MG
šega življenja.
V sedemdesetih letih je znameniti ameriški zunanji minister Kissinger spravil kar v majhno zadrego slovenske gostitelje, ko je posebej vztrajal, da si ogleda kongresni trg in poslopje, v katerem je potekal leta 1821 Ljubljanski kongres (sestanek svete alianse).
Ta kraj in ta dogodek (ki je bil tisti čas velikega pomena za Evropo in svet) preprosto ni bil (in očitno spet ni) na »železnem« spisku tistih posebnosti, ki naj bi jih slovenski protokol vključil v ponudbo ob različnih državniških in drugih obiskih. V Ljubljani imamo tudi sicer še kar nekaj objektov, tudi gostišče Pri ruskem carju, povezanih s tem dogodkom, za katere pa večina sodobnikov preprosto ne ve, ker se tisti, ki bi morali skrbeti za turistično prepoznavnost mesta, pač niso potrudili, da bi to pojasnili in opremili z ustreznimi znamenji in komentarji. Sicer pa ni treba predaleč nazaj v zgodovino, tudi najnovejši (in za tuje obiskovalce in poznejše rodove) zanimivi dogodki se tako rekoč vsak dan bolj izgubljajo v nevednost. Tako Ljubljana kot glavno mesto nima nikjer posebej zaznamovano, katere velike in pomembne svetovne osebnosti so jo obiskale
(čeprav teh ni bilo malo). Prav tako niso označeni kraji, ki bi lahko pomembno simbolizirali in potrjevali posamezne znamenite (zgodovinske) dogodke. Na kongresnem trgu tako ni nobene zaznavne sledi, ki bi opozarjala, da je na njem tako rekoč takoj po koncu vojne jugoslovanski predsednik Tito v znamenitem govoru zahteval, da zavezniki priključijo Sloveniji vse slovenske dele in izrekel besede, ki so bile dolga leta ponavljane in nekakšno bistvo jugoslovanske zunanje politike: »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Na tem trgu bi moral biti pomnik na osamosvojitveno gibanje, med drugim tudi na čas velikega in množičnega druženja ob sprejemanju pisateljskih stališč, tudi majniške deklaracije. Konec koncev je na tem trgu enkratno nastopil tudi ameriški predsednik Clinton, ki nas je v svojem ognjevitem govoru opomnil na marsikaj tistega, česar se sami - sredi neštetih drugih opravkov - niti ne zavedamo. Opozarjal je na »politični« pomen našega Franceta Prešerna, na njegove preroške besede o prijateljskem sosedstvu in sožitju, o koeksistenci - kot bi rekli politiki - ki so postale omogočen tekst naše državne himne. Spomnil nas je na Gosposvetsko polje in na demokratičen značaj izbiranja naših voditeljev na njem, kar vse je bilo vzor tudi Američanom pri vzpostavljanju njihove
demokratične ureditve in njihove ustavnosti _
Bojim se, da Slovenija (še vedno) ne zna izkoristiti neštetih možnosti za svojo promocijo in potrjevanje svoje identitete. Vse preveč dogodkov iz druge svetovne vojne in iz slovenskega narodnoosvobodilnega boja se zožuje zgolj na politični in vojaški vidik, čeprav gre pri vsem skupaj predvsem tudi za številne druge razsežnosti. Boj za osvoboditev je bil namreč predvsem tudi boj za človečnost in druge človeške ideale, na kar opozarjajo številne zgodbe in številni dogodki. Eden izmed izjemnih primerov za to je mreža partizanskih bolnic v najbolj zakonitih krajih Slovenije, ki je zahtevala izjemne organizacijske in fizične (marsikdaj nečloveške) napore zdravnikov, bolničarjev in drugih borcev, kar vse govori o izjemni zavesti in solidarnosti med borci, to pa je lastnost, ki bi jo bilo treba negovati in poudarjati tudi danes. Zaradi tega (in še marsičesa drugega) opozarjanje na ta čas (in njegove posebnosti) ne bi smelo biti zgolj zadeva »nekdanjih borcev«, ampak sestavni del »nacionalne zavesti« in sestavni del tistih slovenskih znamenitosti, na katere bi morali veliko bolj organizirano opozarjati vse, ki prihajajo k nam, hkrati pa bi se morali seveda tega, kot posebne kvalitete in posebne raritete, zavedati predvsem sami.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Regijsko višje- in visokošolsko središče Ptuj
Izobraževalni programi po meri okolja
V lanskem letu je bilo na Ptuju ustanovljeno Regijsko višje- in visokošolsko središče - REVIVIS. Obiskali smo direktorja tega zavoda dr. Ota Težaka in z njim pokramljali o delovanju te ustanove.
Ali nam lahko opišete delovanje REVIVIS po nekaj več kot enoletnem delovanju?
O. T.: Regijsko višje- in visokošolsko središče, ali na kratko REVIVIS, dejansko deluje eno leto in dva meseca. Skozi naše delovanje smo uspeli navezati stike z nekaterimi univerzami in visokošolskimi zavodi v Sloveniji v smislu delovanja pri razvoju, izvajanju novih visokošolskih programov. Izvajamo pa tudi ostale dejavnosti. Le-te so povezane z iskanjem možnosti za podporo lokalnemu gospodarstvu pri pokrivanju njihovih potreb pri terciarnem izobraževanju. Tako sodelujemo z Obrtno zbornico v Ptuju in Ormož, z Zavodom za zaposlovanje, območne enote v Ptuju, imamo precej kontaktov z Gospodarsko zbornico v Mariboru in seveda direktne kontakte z našima soustanoviteljema: Perutnino Ptuj in Talumom Kidričevo.
V pripravi je dogovor z Univerzo Maribor glede sodelovanja pri izvajanju visokošolskih in univerzitetnih programov. Naslednje področje našega delovanja pa je priprava pogojev za ustanovitev oddelka Fakultete za organizacijske vede, ki je sestavni del Univerze v Mariboru, na Ptuju. S tem programom smo prišli doslej najdlje, potrebno je še soglasje ministrstva, da je pripravljeno sofinancirati redni vpis študentov.
Skozi komisijo za razvoj višješolskih programov ustvarjamo pogoje za sistematičen razvoj višješolskih programov. V mesecu septembru pripravljamo okroglo mizo, kjer bomo podrobneje pre-debatirali potrebe našega okolja za razvoj novih visokošolskih ali univerzitetnih programov.
O kakšnih programih razmišljate?
O. T.: Kaže se kar nekaj idej, ki jih je potrebno podrobneje analizirati in na osnovi tega ustrezno ukrepati. V pripravi so zaenkrat tri komisije oziroma ekspertne skupine za razvoj visokošolskih programov. Prva pripravlja podlage za razvoj visokošolskega programa s področja živilstva. Imamo predloge z našega okolja sporazumno z mariborsko univerzo za pripravo programov s področja arheologije ter s področja agronomije. Tako bodo člani naših ekspertnih skupin člani širših ekspertnih skupin Univerze v Mariboru. Ne smemo pa zanemariti tudi dela na področju podiplomskega izobraževanja.
Očitno takšne programe naše okolje potrebuje?
O. T.: Dejansko se borimo za programe, ki jih naše okolje potrebuje. Iščemo možnosti za izobraževanje
kadra v svojem okolju, torej za izobraževanje mladih ljudi ter potencialne delovne sile z znanji, ki jih to okolje potrebuje. Potrebujemo pa različne profile, ne samo te, ki smo jih prej omenili, vprašanje je samo, kako dvigniti izobrazbeni nivo na področju terciarnega izobraževanja. Potrebni bodo še drugi programi, da bodo naši ljudje lahko dosegli ustrezno izobrazbeno rast in boljše možnosti za zaposlitev ter da bo naše gospodarstvo lahko hitreje napredovalo. Šole niso same sebi namen, temveč morajo dati svojemu okolju kvaliteto hitrejšega razvoja.
Našim univerzam se očita, da so postale preveč akademske, da ne sodelujejo dovolj z gospodarstvom oziroma s svojim okoljem, kakšno je vaše mnenje glede tega?
O. T.: Resnično so se univerze oddaljile od potreb okolja, zaradi katerega so nastale. To se da utemeljiti s tem, da niso omejene z lokalnim okoljem, ampak imajo širši pomen, žal so izgubile, vsaj nekatere, stik z okoljem. Regijska višješolska in visokošolska središča (v Sloveniji jih je osem) so namenjena ravno temu, da prisluhnejo potrebam v lokalnem okolju, se nanje odzovejo s sodelovanjem z univerzami in visokošolskimi zavodi oziroma organizirajo razvoj novih študijskih programov ali da ustanovijo nove visokošolske zavode in tako pokrivajo potrebe lokalnega okolja. To je naša naloga.
Kakšen je realni čas, da bi na Ptuj pripeljali katerega od predvidenih študijskih programov?
O. T.: Gostujoči programi so za našo regijo predvideni že za šolsko leto 2006/07. Septembra bo o tem že več jasnega. Programi se morajo objaviti, potrditi jih mora
ministrstvo do decembra, da se lahko programi začno naslednjo jesen izvajati. Sicer pa izkušnje v Sloveniji govore, da je za realizacijo programa potrebno najmanj dve leti, medtem ko je za ustanovitev visokošolskega zavoda pot zelo nepredvidljiva, tudi do pet ali pa še več let.
Imate za ekspertne skupine dovolj kadra na Ptuju?
O. T.: Na Ptuju sicer imamo vrhunske strokovnjake, število pa je za posamezne študijske smeri zelo omejeno. Zato je realno pričakovati, da se bomo srečevali s kadrovskim problemom.
Kakšno je gledanje Ministrstva za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo ter univerz na regijska središča?
O. T.: Regijska središča so bila spodbujena z dokumenti na državnem nivoju in njihov namen je bil spodbujanje razvoja v središčih, ki nimajo univerz. Vsa središča se srečujemo z neko pravno praznino, zaradi katere je sodelovanje z državnimi inšti-tucijami oteženo. Zato smo sprožili nekatere aktivnosti, konkretne pripombe na zakon o skladnem regionalnem razvoju, da se tudi v zakonih ustvari podlaga za ustrezno delovanje regionalnih središč.
Kaj menite o kvaliteti študija v regijskih središ-
čih?
O. T.: Ti zavodi lahko imajo poljubno kvaliteto. Kvaliteta in prodornost programov v zasebnih visokošolskih zavodih je praviloma pričakovano višja kot na nekaterih programih univerz. Poteka tudi prenova programov in mnogi arhaični programi se bodo morali prenoviti po bolonjski deklaraciji. Za ustrezni kvalitetni študij bomo tudi na Ptuju morali zagotoviti ustrezen kader in jim nuditi ustrezne možnosti za delo.
Kakšni pa so vaši prostorski pogoji in kako je poskrbljeno za drugo pre-potrebno opremo?
O. T.: Glede prostorskih pogojev je potrebno sodelovanje skupnosti regije, na eni strani občin, na drugi gospodarstva. V teku so projekti, ki bodo zagotavljali pogoje za delovanje visokošolskega zavoda na ustreznem nivoju.
REVIVIS ima svet zavoda, ki pa še ni kompleten. Kdaj bo svojega člana imenovala tudi vlada?
O. T.: Mestna občina kot ena od ustanoviteljev zavoda je že večkrat vložila prošnjo, da bi tudi vlada imenovala svojega predstavnika v svet zavoda, žal na te prošnje še ni bilo ustreznega odgovora, oziroma je bil odgovor, da za to ni ustrezne zakonske podlage.
V statutu imate zapisane številne dejavnosti, ki naj bi jih zavod izvajal. Katere pa so tiste, ki jih že sedaj opravljate?
O. T.: Te dejavnosti so vezane tako na organizacijo vi-
sokošolskega študija, ki ga že organiziramo (organizacija in menedžment), pripravljamo krajše oblike izobraževanj za Obrtno zbornico Ptuj, seminarje, pripravljamo visokošolske programe, sodelujemo z univerzami v Sloveniji, pripravljamo pogoje za raziskovalno delo, pri čemer se ne podvajamo z Bistro. Vzpostavitev visokošolskega izobraževanja v nekem okolju za sabo potegne številne aktivnosti in dejavnosti, zato je sodba o ceni takega zavoda včasih lahko zelo ozka. Študenti prinesejo kraju življenje, pojavijo se potrebe po prenočevanju, študijski dejavnosti, športni aktivnosti, kulturi in tudi zabavi.
Neposreden učinek pa je izboljšanje izobrazbene ravni in komparativne sposobnosti ljudi na trgu delovne sile, posledično se zmanjša nezaposlenost in izboljšajo možnosti gospodarstva.
Kakšna pa je ta cena in koliko ljudi je danes na središču zaposlenih?
O. T.: Trenutno delamo na središču štirje. Dva sva zaposlena redno, dva pa preko programov javnih del. Skozi sredstva ustanoviteljev je predvideno le eno delovno mesto, tako da z lastno dejavnostjo zagotavljamo sredstva za drugega zaposlenega. Zato se tudi moramo ukvarjati s tako heterogeno dejavnostjo na samem začetku. Smiselno bi bilo, da bi imeli kadrovsko strukturo s štirimi do petimi zaposlenimi, za razvoj visokošolskega zavoda je potrebno petnajst do dvajset pedagoških delavcev.
Kdo je sedaj vaš glavni financer?
O. T.: Glavni financer je Mestna občina Ptuj, kot sem povedal, pa se financiramo tudi iz lastne dejavnosti, iz projektov, na katere se prijavljamo, to pa niso stabilni viri financiranja. Pomoč države bi bila v tej situaciji zelo dobrodošla.
Omenili ste, da se pri delu ne podvajate z Bistro. Kako pa je s podvajanjem z Ljudsko univerzo Ptuj?
O. T.: Dejavnost Ljudske univerze je bolj ali manj znana. Njihovo poslanstvo se v celoti ne prekriva z dejavnostjo visokošolskega središča. Jasno pa je, da se posamezni segmenti prekrivajo znotraj izobraževanja. V določenih segmentih se naša dejavnost prekriva tudi z Bistro, saj morajo visokošolski učitelji tudi raziskovati. Vendar gre predvsem za dopolnjevanje.
Naše temeljno poslanstvo pa je spodbujanje višješolskega in visokošolskega izobraževanja ter terciarnega izobraževanja v regiji.
Franc Lačen
Foto: FL
Foto. FL
Cirkulane • Odprtje novega odseka ceste
Asfalt od Medribnika do Gruškovca
V haloškem predelu Gorišnice so že in še bodo v tem letu bogatejši za nekaj kilometrov asfaltiranih cest. Prvi odsek so odprli spomladi; šlo je za tri kilometre težavne ceste v Paradižu, kjer so zamenjali tudi del vodovodne napeljave, pred kratkim pa so slavnostno odprli še 1,2 kilometra asfalta v strm klanec od Medribnika do Zgornjega Gruškovca.
Posebnost, ki spremlja ureditev te ceste, je izjemna pomoč in zagnanost v tujini živečega domačina dr. Antona Jurgetza. Ta se je, potem ko je podedoval in uredil domačijo v haloških hribih, globoko zamislil nad kolovozom, ki je leta in leta povezoval naokoli razmetane hiške ter se odločil, da bo nujno treba nekaj narediti. Kot so mu povedali domačini, je cesta sicer že dolgo predvidena za asfaltiranje, a nekako ne pride v letni plan dela občine, predvsem zato, ker tukaj ne živi veliko ljudi, ki posledično potem tudi ne zmorejo zbrati dovolj
velikega lastnega finančnega deleža za modernizacijo. In Jurgezt se je odločil, da bo v prvi vrsti pomagal finančno, potem pa še organizacijsko. Povezal je zainteresirane, se spustil v pogajanja z županom in po dobrem letu dosegel, da je cesta dobila asfaltno prevleko.
Kot je na otvoritvi povedal župan Jožef Kokot, je dela izvajalo Komunalno podjetje Ormož, naložba pa je v celoti stala 26,6 milijona tolarjev. Od tega so domačini zbrali 7,8 milijona tolarjev - veliko po zaslugi Jurgetza, ki je v tem deležu sodeloval z 2,7
Cesto sta za promet uradno odprla župan Jožef Kokot in doktor Anton Jurgetz
Svetnika SDS je na julijski seji mestnega sveta zanimalo, zakaj so se dela ustavila, če je v proračunu, ki zadeva to cesto, dovolj denarja. Zakaj
Cestno podjetje, ki je izvajalec del, le-teh ne dokonča na enem gradbišču in šele potem prevzame drugo. Pločnik ni zgrajen, cesta pa je še v
hujšem stanju, kot je bila prej. V MČ Panorama si že več let prizadevajo, da bi se cesta uredila, pričakujejo, da se bo to zgodilo letos, do maja so
milijona. Za ves njegov trud - ta se sicer še ne končuje, saj si Jurgetz zdaj prizadeva zbrati in zediniti živeče na naslednjem hribu v Gruškovcu, ki je še vedno brez asfalta - so se mu domačini na otvoritvi zahvalili s spominskim darilom. Zahvale za prednostno ureditev ceste pa je bil deležen seveda tudi župan, ki je skupaj z dobrotnikom dr. Antonom Jurgetzem v znak otvoritve prerezal trak na začetku ceste v Medribniku. Pred tem velikim dejanjem je bila cesta deležna še obilnega blagoslova domačega župnika in petja pevskega zbora iz Cirkulan, pa nagovora poslanca Branka Mariniča, ki ni
mogel mimo želje, da naj to cesto množično uporabljajo vsi tisti, ki si želijo ogledati zdaj že znamenito slovensko Toscano - Haloze v njeni prvobitnosti.
Anton Jurgetz, vidno ganjen nad javno zahvalo ha-loških sosedov, se je pred koncem slavja še pridušal, da se bo kot svetovalec vlade še bolj zavzemal za ureditev infrastrukture v teh predelih tudi z zahtevami po dodelitvi državnih sredstev in rekel: »Saj je že čas, da se v Ljubljani začno zavedati, da se slovenska meja ne konča v Trojanah!«
SM
Aljana 2005
Med zbranimi na slovesni otvoritvi sta bila tudi bodoča oziroma sedanja domačina Milan Fridauer - Fredi in njegova življenjska sopotnica, znana slovenska karikaturistka Aljana Primožič. Kot sta povedala, se nameravata v prihodnjih nekaj letih vrniti v Gru-škovec, kjer sta začela urejati Fredijevo domačijo. Zdaj bo to še toliko lažje, ker do doma vodi asfaltna pot. »Ali pa težje,« je komentiral Fredi in pojasnil: »Če sem se prej nažgan vračal domov, sem lahko vmes brez skrbi telebnil v mehko blato, zdaj bom pa telebnil na trd asfalt, si razbil bučo in raztrgal hlače. Ne vem, ne vem, če je ta asfalt res takšna prednost Aljana in Fredi, sicer Jurgetzeva soseda, pa sta še (na)povedala: »Zna se zgoditi, da se bo naša država spremenila v totalno siroto, ko bo izvedela za Jur-getzevo dobroto
Ormož • 26. seja občinskega sveta
Potrdili ustanovitev Svetinj
Občinski svetniki so v petkovem vročem popoldnevu brez večjih pripomb potrdili odlok o imenovanju novega naselja Svetinje, osnutek odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono in podali soglasje k imenovanju Maje Botolin Vaupo-tič za direktorico Mladinskega centra Ormož.
Ptuj • Na trasi ceste Vičava-Orešje tri mesece niso delali
Bo civilna iniciativa obnovila grožnjo?
Na ureditvi trase ceste Vičava-Orešje se je ponovno zapletlo. Na delu, kjer se ureja hodnik za pešce, je gradbišče zaprto že od maja letos.
Foto: Črtomir Goznik
Na trasi ceste Vičava-Orešje je na delu, kjer se ureja hodnik za pešce, prišlo do nepojasnjenega zastoja del, ki traja že od maja letos, je na julijski seji mestnega sveta opozoril svetnik Avgust Lah.
sicer dela potekala, potem pa so se ustavila. Mestno občino Ptuj je svetnik pozval, da pozove Cestno podjetje, da investicijo na tem odseku ceste dokonča, ker je nedopustno, kar počnejo, sicer se lahko zgodi ljudska iniciativa. Vodja oddelka za okolje in prostor MO Ptuj Janko Širec je pojasnil, da gre v primeru Orešja za izvedbo projekta po dveh pogodbah. Z vidika zagotavljanja sredstev je bila celotna investicija razdeljena v dve fazi. Prvo javno naročilo je bilo izvedeno v letu 2004. Za izgradnjo opornega zidu je bila sklenjena pogodba s Cestnim podjetjem, d. d., Ptuj. Izgradnja je bila končana maja letos. Drugo javno naročilo za razširitev vozišča in gradnjo pločnika v dolžini 225 metrov pa je bilo izvedeno v tem letu. Pogodba z izvajalcem del je bila podpisana, dela se v teh dneh nadaljujejo. Predvidoma jih bodo končali septembra 2005.
MG
Nekoliko več časa pa so na drugi strani namenili predlogu odloka o zaključnem računu Občine Ormož. Opiral se je tudi na revizorsko poročilo hiše Ernst&Joung, v katerem je bilo med drugim zapisano, da »računovodski izkazi s sestavnimi deli, navedenimi v prvem odstavku, v vseh pomembnejših pogledih podajajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Občine Ormož _«. Prav ti »pomembnejši deli« pa so se zdeli sporni predstavniku opozicije Alojzu Soku, ki tudi ni bil zadovoljen s poročilom nadzornega odbora (NO) in je bil mnenja, da je več kot poročilo vreden papir, na katerem je napisan. Razprava se je razširila na polemiko o delu nadzornega odbora, zaključni račun pa je bil na koncu le sprejet. Pri točki o razrešitvi in imenovanju člana NO je spet postalo vroče, saj je opozicija predlagala svojega kandidata, da ji vladajoča koalicija občinskega sveta več ne bi očitala nesodelova-nja. Pristojna komisija je prejela tri predloge za člana NO - Branka Hergula (LDS), ki je bil kasneje tudi potrjen, Martina Hebarja (NSi) in Andreja Pučka (SD). Komisija je svetu predlagala Branka Hergula, kar je zmotilo opozicijo, ki je svoje pomisleke utemeljevala s tem, da ima predlagani kandidat s svojimi 26 leti premalo izkušenj, da bi bil član NO. Svetniki so se zapletli v tako žolčne debate, da jih je svetnik Ivan Kukovec pozval, naj bodo konstruktivni, da je sicer navajen na vse hudo, da pa bi viške energije lahko usmerili v kaj konstruktivnega.
Precej krepkih je padlo tudi pri spremembah in dopolnitvah statuta zdravstvenega doma Ormož (ZD). Pred kratkim so svetniki že odločili, da je zdravnikov za direktorje škoda, kljub temu so o tej neaktualni temi na dolgo in široko razpravljali. Andrej Pučko je bil celo mnenja,da se s tem, ko se zdravnike izloča, kršijo temeljne človekove pravice in je napovedal, da bo s primerom seznanil varuha človekovih pravic. Sicer pa je bilo v duhu predstoje-če privatizacije ormoškega zdravstvenega doma povedano nekaj krepkih čez zdravnike. Od tega, da se bodo morali zavedati, da so tukaj zaradi pacientov in ne obratno, do tega, da jih vodi interes čim-manj delati in čimveč zaslužiti. Župan Vili Trofenik je v zvezi s privatizacijo opozoril na 84 zaposlenih, med katerimi je le 17 zdravnikov, ki, ko so zaposleni v ZD, potrebujejo po dve sestri, ko bodo šli v zasebno delo, pa bo vsak potreboval le eno. Govora je bilo tudi o neorganiziranosti in kaosu in da tudi kandidat s tremi doktorati, ki ne bi bil zdravnik, ne bi bil izbran za direktorja, če tega ne bi spremenili v statutu. Izpostavljena je bila tudi problematika oteženega sodelovanja ustanovitelja s svetom zavoda ZD in premajhne zastopanosti ustanovitelja v svetu, kar pripelje do preglasovanja v svetu zavoda.
Osrednja moralna dilema petkove seje je bila, kje je meja med dezinformacijo in lažjo. Župan je namreč sogovornikom večkrat pojasnil, da lažejo, saj je zavestno širjenje neresnice laž.
viki klemenčič ivanuša
Podvinci, Veioviek • Evropska sredstva za ureditev ribnikov
Eno leto za izvedbo projekta
Letos mineva 15 let, odkar sta ribnika v Podvincih in v Velovleku, s katerima upravljajo člani Ribiške družine Ptuj, zavarovana kot naravni rezervat. Pred štirimi leti je MO Ptuj skupaj z biologom Bogdanom Macarolom izdala zloženko o prezrtem bogastvu narave. Ribnika v Podvincih in Velovleku predstavljata pomembno življenjsko območje številnih rastlin in živali, tudi zelo redkih.
Na fotografiji ribnik v Podvincih.
Klavdija Petek, vodja oddelka za gospodarstvo MO Ptuj, je pred dnevi z ministrstvom za okolje podpisala pogodbo o donaciji Evropske skupnosti v višini dobrih 73 tisoč evrov. Gre za projekt, ki so ga pripravljavci imenovali Upravljanje ribnikov v Pod-vincih in Velovleku, z njim je MO Ptuj sodelovala na razpisu za program Phare. Pripravili sta ga Klavdija Petek in Alenka Bezjak, svetovalka za področje kmetijstva, v sodelovanju z Animacijo Ptuj. V Bruselj ga je Ministrstvo za okolje Republike Slovenije poslalo s posebnim dopisom. Že kmalu je prišla ugodna novica, da so na razpisu uspeli, kar pa obenem tudi pomeni, da bo ustrezni delež, ta naj bi znašal nekaj več kot 8 tisoč evrov, morala prispevati tudi MO Ptuj. Projekt, ki je sestavni del Nature 2000, naj bi izvedli v letu dni. Poleg MO Ptuj in ribičev v
projektu sodelujejo še enota Zavoda za varstvo okolja Maribor, Društvo za opazovanje ptic Slovenije, občina Ebern-dorf (Dobrla vas), kjer so podoben projekt že izvajali, prav tako tudi nekatere pridružene organizacije, kot Lovska družina Ptuj, LTO Ptuj, predstavniki PČ Rogoznica in enota Zavoda za gozdove na Ptuju. Skladno s podpisano pogodbo bo MO Ptuj polovico sredstev prejela v 45 dneh po podpisu pogodbe, preostali del pa v dveh delih, zadnjega po zaključenem projektu. Z njim želi MO Ptuj ohraniti biotsko pestrost območij Nature 2000, ribnikov v Podvincih in Velovleku, ob tem pa pripraviti temeljni dokument za ustrezno upravljanje in trajnostno rabo območij, spodbuditi trajnostni prostorski razvoj in povečati ozaveščenost javnosti o pomenu ohranjanja narave.
MG
Ptuj • Vzdrževalna dela na ptujskem mostu
Popravilo v največji vročini
V prejšnjem tednu, od torka do četrtka, so delavci Cestnega podjetja, d. d., Ptuj, v najhujši vročini opravljali vzdrževalna dela na za zdaj edinem cestnem mostu. Dela so bila nujna, da so zagotovili njegovo prevoznost.
Foto: Črtomir Goznik
Edini ptujski cestni most je potreben temeljite sanacije. Ta bo mogoča šele med letoma 2007 in 2008, potem, ko bo zgrajen Puhov
Dela v najhujši vročini so povzročala jezo voznikom, ki si niso znali razlagati, zakaj ta ravno v tem času in ali jih Cestno podjetje ne bi moglo opraviti v zgodnjih jutranjih urah, ko ni toliko prometa in ko so tudi temperature veliko bolj prijazne do voznikov in drugih uporabnikov mostu. Ne glede na dela je promet potekal dvosmerno, z manjšimi zastoji, ki pa bi bili lahko še veliko manj moteči, če bi vozniki upoštevali kulturo vožnje. Kot je pojasnil Dušan Sagadin, vodja sektorja vzdrževanja cest v Cestnem podjetju, d. d., Ptuj, si dela na največji vročini niso izmisli sami, zaradi narave vzdrževalnih del ga lahko opravijo le na dolo-
čeni temperaturi. Opraviti jih je bilo nujno potrebno, z njimi se bodo vozniki srečali še večkrat, most je potreben temeljite sanacije, zadnja je bila opravljena pred 11 leti. Od takrat do danes se povprečni letni dnevni promet (PLDP) nenehno povečuje, po podatkih iz lanskega leta se v povprečju dnevno čez ptujski most zapelje okrog 28 tisoč vozil. V zadnjih štirih letih se asfalt na mostu vse bolj »odpira«, problem je zamakanje. Pod asfalt in med hidroizolacijo prihaja vlaga, zaradi tega prihaja do poškodb asfalta in hidroizolacije. Delati morajo na dnevni temperaturi, ker če vlaga ostane, niso naredili ničesar. Pogosto deževje, ki smo mu priča v zadnjem času, probleme samo še povečuje. Ptujski most je potreben temeljite sanacije, ta bo mogoča šele v letu 2007 oziroma 2008, po izgradnji Puhovega mostu, ko tudi prometa ne bo več toliko.
Vzdrževalna dela na dolžini 40 metrov so stala dva milijona tolarjev. Zagotovila jih je Direkcija za ceste Republike Slovenije.
MG
avgust
praiznik Mestne občine Ptuj
vljudno Vas vabimo na
OSREDNJO SLOVESNOST
ob prazniku Mestne občine Ptuj v petek, 5. avgusta 2005, ob 20.30 na dvorišče minoritskega samostana, Minoritski trg 1 na Ptuju
Veselimo se srečanja z Vami in dobrodošli
Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj
Od tod in tam
Ormož • Bazen nudi osvežitev
Čeprav je letos vreme muhasto, je bilo minuli konec tedna tako vroče in soparno, da je osvežitev nudil le še obisk kakšnega kopališča.
Tudi v Ormožu je bil obisk ta konec tedna največji, odkar so v začetku junija odprli kopališče. Vstopnice je v soboto kupilo skoraj 600 obiskovalcev, kopalcev pa je bilo še več, saj se otroci do 6. leta v Ormožu kopajo brezplačno. Kopalci se večinoma odločajo za dve- ali štiriurne kopalne karte, ki so za odrasle na voljo po 400 (600) SIT, za dijake, študente in upokojence po 300 (500) SIT in za otroke od 6 do 15 let po 200 (300) SIT. Za tiste, ki se še posebej radi kopajo, pa so na voljo tudi dnevne in mesečne vstopnice po ugodnih cenah.
V jutranjih urah obiščejo bazen redni gostje, rekreativni plavalci, ki odplavajo nekaj rund in odidejo po svojih opravilih. Prihajajo tudi gostje ormoškega hotela, največ pa je mladine in družin z otroci. Precej gostov prihaja tudi čez teden po službi, ker je možnost nakupa vstopnice za dve uri. Po registrskih tablicah na parkirišču parkiranih avtomobilov sodeč se v Ormožu poleg domačinov radi kopajo tudi gostje iz Gorišnice, Ptuja in Varaždina.
Bazen je odprt med 9. in 19. uro, ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih pa je tudi nočno kopanje med 20. in 22. uro. Temperature vode so bile ta konec tedna prijetne, v športnem bazenu 27, v otroškem pa 28 stopinj Celzija.
viki klemenčič ivanuša
Podlehnik • Kopači - pevci ljudskih pesmi
Pevci ljudskih pesmi, Kopači iz Podlehnika, se zavedajo, kako pomembno je ohranjati tradicijo in dediščino slovenske ljudske pesmi.Sicer niso edini, saj za to skrbijo tudi pevke Tr-stenke, ki s posebnim občutkom gojijo ljudsko pesem.
Skupina Kopači je delovala že od leta 1977 pod okriljem Prosvetnega društva Podlehnik, nato pa je po kratkem zatišju spet zaživela v okviru Kulturno folklornega društva Pod-lehnik, ki ga vodi Zlatko Gajšek.
Pevci sodelujejo na raznih prireditvah v občini, udeležujejo pa se tudi medobčinskih revij in srečanj ljudskih pevcev in godcev. Letos so bili izbrani za medobčinsko revijo, kije bila v Jurovskem Dolu 4. junija. Dobro so se odrezali in bili pohvaljeni. Zapojejo pa tudi ob raznih družinskih praznikih.
Skupino sestavljajo: Stanko Sakelšek, Janez Trafela, Peter Feguš, FrancMerc, Mirko Milošič in Bojan Jelen. Vodi jih Stanko Sakelšek. Njihova želja je, da bi posneli svoj CD.
Spetjem se ukvarjajo ljubiteljsko. Poleg tega, da jih druži ljubezen do petja ljudskih pesmi, je za njih pomembno tudi druženje ob domačih dobrotah in haloški kapljici. Sestajajo se priložnostno, vedno pri katerem izmed pevcev in »vaje« se običajno zavlečejo pozno v noč.
Včasih se zberejo tudi ob domačih opravilih, trgatvi ali košnji s kosami, se zabavajo in seveda zapojejo. Njihov moto je: Kdor poje, zlo ne misli, v srcu pa ostane mlad.
Danica Kurež
Ptuj • Brigadirji ne mirujejo
Po prerani izgubi predsednika Feliksa Bagarja v klubu ne mirujejo. Upravni odbor je na dveh sejah razpravljal o kadrovskih zadevah in za vršilca dolžnosti predsednika imenoval Stanka Lepeja do zbora Kluba ptujskih brigadirjev MDB, ki bo v prvih jesenskih mesecih. Ocenjeval je izvedbo proslave ob 27. aprilu in brigadirskem prazniku, razpravljal o predlogu klubskega izleta na Bizeljsko in Posavje in sprotne zadeve. Izlet bodo organizirali v prvi polovici septembra.
Aktivno so se vključili v priprave proslave v Mostju, v spomin na junaški in poslednji boj Slovenskogoriške-Lackove čete, ki bo v spominskem parku v Mostju, v petek, 5. avgusta 2005, ob 17. uri.
Že nekaj let spominska svečanost poteka pod geslom: Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem. Kot vsa leta, bodo tudi letos v sredo, 3. avgusta, z udarniško akcijo očistili okolice nekaterih spomenikov.
Stanko Lepej
Foto: vki
Ptuj • Knjižničarji imajo med počitnicami veliko dela
Pri otrocih je bralna kultura na solidni ravni
V teh vročih poletnih dneh smo obiskali mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, kjer smo zmotili pri delu knjižničarko Liljano Klemenčič in knjižničarja Andreja Frangeža.
Na knjižni polici
Z Liljano, ki jo poznamo kot ptujsko pravljičarko in organizatorico Bralnih teras, smo se pogovarjali o delovanju mladinskega oddelka knjižnice v poletnih, počitniških mesecih.
Kakšne so vaše aktivnosti v poletnem, počitniškem času?
L. K.: V počitniškem času imamo v knjižnici manj počitnic od ostalih počitnikar-jev, saj poskrbimo za tiste, ki trenutno ne hodijo v šolo, v službo, nimajo študijskih obveznosti in se s knjigo dobro počutijo in si privoščijo kvaliteten prosti čas. Kot že vse desetletje pripravljamo ob torkih počitniške urice. To so brezplačne dejavnosti različnih oblik, kot je branje, druženje s knjigo, hkrati pa se otrokom omogoča brezplačno druženje z vrstniki na kvaliteten način. Za otroke pripravljamo predstavitve novih knjig, socialne igre, literarne uganke. V skupini je od 15 do 20 otrok, nazadnje jih je bilo 26, ko smo barvali na kamenje; takšna skupina je prevelika za našo pravljično sobo. V skupini so otroci različnih starosti, zato je težko pripraviti program tako, da je za vsakega zanimiv. Običajno se uricam pridružijo tudi starši, ki takšno urico tudi pomagajo izvesti.
V pravljični sobi imamo na voljo tudi različne miselne igre, pogosto pa se igramo preproste reči, kot je gluhi telefon, otrokom je to zelo všeč.
Kaj je gluhi telefon?
L. K.: To je stara, dobra
igra, ko nekdo pove nek stavek in ga sosedu zašepeta na uho in tako gre misel, stavek od ušesa do ušesa in na koncu ponavadi pride do čisto drugega stavka ali misli, kot je bila povedana v začetku. To je oblika besedne in socialne igre hkrati, otroci so danes vedno večji individualisti.
Vam gre torej za socializacijo vaših sedanjih in bodočih bralcev!
L. K.: V knjižnici poskušamo doseči vsaj nekaj socialnosti, da bi otroci imeli vsaj nekaj čuta tudi za prijatelje. Ne moremo pa si privoščiti delavnic, ki bi zahtevale dosti dragega likovnega materiala, saj so dejavnosti v knjižnici brezplačne. S tem zadovoljujemo tisti socialni vidik javnega zavoda, k čemur je knjižnica tudi zavezana za vzpodbujanje bralne kulture, ki je pri otrocih še na neki spodobni ravni, za odrasle Slovence pa tega ne morem trditi. Skozi otroke se trudimo za vzpodbujanje bralne kulture tudi pri odraslih. Gre za to, da se s knjigami družijo tako, kot se družijo z računalnikom.
Kako pa je z rednim obiskom mladinskega oddelka, se število obiskovalcev poveča?
L. K.: Pričakovali smo, da bo obisk nekoliko upadel, saj smo v knjižnici postali precej restriktivni pri opominjanju in vračanju knjig. Ob koncu šolskega leta je bilo vrnjenih veliko knjig, sposodili pa smo jih malo. Kaj kmalu je postal pritisk na knjižnico spet normalen. Očitno je za mlade bralce knjiga takšna stvar, po
kateri v počitnicah radi posegajo. Tudi odrasli pripeljejo otroke v knjižnico. Pridejo tudi iz oddaljenejših krajev, posebej sedaj, ko v juliju in avgustu bibliobus ne vozi. Obisk je zelo velik, bralci pa sedaj več ne dobijo želenih knjig, aktualna literatura je sposojena, zato se sedaj knjižničarji trudimo spodbuditi mlade k branju klasične dobre literature, ki je je dovolj. Današnja literatura je bolj komercialna, že naslovi so takšni, ki pritegnejo: Zaljubljene punce, Neumne blondinke ^
Ali imate kakšen podatek o starosti vaših mladih bralcev, ali prihajajo tudi srednješolci?
L. K.: Običajno so tisti, ki so redno obiskovali knjižnico v osnovni šoli, naši bralci tudi v srednji šoli, mnoge usmerimo v študijski oddelek, kjer postanejo redni bralci. V pedagoških srednjih programih tudi šole vzpodbujajo, da dijaki prihajajo v knjižnico. Bralce po petnajstem letu skušamo motivirati za vpis v oddelek za odrasle. Knjižničarji mladinskega, študijskega oddelka in tudi potujoče knjižnice zelo dobro sodelujemo, saj vsi skrbimo, da bi imeli dovolj bralcev.
Koliko izposojenih knjig pa se ne vrne?
L. K.: Knjižničarji imamo občutek, da se kar veliko knjig izgubi. Vendar se knjige ne izgubijo za stalno, temveč se nahajajo drugje, kot bi morale biti, saj bralci pri samopostrežnem sistemu čestokrat knjige ne vrnejo tja, kamor bi morala biti vrnjena. Smo pa
imeli pred tremi leti sistematično in natančno inventuro s čitalnikom in je bil odstotek manjkajočega gradiva daleč nižji, kot smo pričakovali. Po standardih naj bi manjkalo 3 odstotke gradiva, pri nas je bilo manj kot en odstotek. Imamo pa v mladinskem oddelku problem s poškodbami gradiva ali pa se iz revije ali časopisa kaj izreže.
Letos ni bilo sreče z Bralnimi terasami, saj vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Kakšni so načrti za Bralne terase v poletju?
L. K.: Dve sta še v načrtu. S temi Bralnimi terasami je križ. Ptujska knjigarna je mi-cena, da manjša ne more biti. Ne zagotavlja spodobnega prostora, niti predprostora, kar je zelo nenavadno, namreč knjige, ki so v izložbenem oknu, trpijo zaradi sončnih žarkov do nezavesti. Vsaj senčila bi morala biti pred knjigarno. Če pomislimo, da je Mladinska knjiga največji knjigotržec v Sloveniji, se jim čudimo, da več ne investirajo v knjigarno na Ptuju. Tudi knjig bi v sodobni knjigarni prodali več kot sedaj, saj bi bilo več obiskovalcev.
Bralno teraso izvajajo tudi druge knjižnice (Novo mesto, Koper), Bralna terasa pa je moje avtorsko delo. Letos smo se žal morali zaradi vremena stiskati v knjigarni. Prostor bi normalno sprejel okrog 15 obiskovalcev, mi smo jih imeli tudi 26.
Franc Lačen
Liljana Klemenčič in Andrej Frangež sta na voijo mladim bralcem.
Anita Nair: Ženski kupe
Radovljica. Didakta, 2005
Leta 2001 je založba Penguin izdala roman Ladies coupe (Ženski kupe) indijske pisateljice Anite Nair. Anita Nair je odrasla v delavskem naselju tovarne z orožjem v madraškem predmestju Avadi. Diplomantka angleškega jezika in književnosti piše pesmi, novele, zgodbe za radio in časopise ter romane.
Vse do začetka leta 1998 so imeli na železnici posebne, ženske kupeje. Danes teh vagonov ni več. V enem takšnih ku-pejev se na potovanju iz Bangalora v Kanyakumari na ležiščih pelje šest žensk v različnih življenjskih obdobjih in iz različnih družbenih razredov. Iz razreda brahma-nov prihaja Akhila, razredu obrtnikov in poslovnežev pripadajo Janaki, Prabha Devi, Sheela in Margaret, iz razreda služabnikov in kmetov pa Marikolanthu. Potujejo skozi pokrajino južne Indije do mesta, kamor je potoval tudi Swami Vivekananda, to je tisti, ki je našel radost modrosti. Ženske si krajšajo čas s pripovedovanjem svojih življenjskih zgodb, pri čemer zavzema osrednje mesto Akhila, petinštiridesetletna samska davčna uradnica na svoji poti spreminjanja. Vsa njihova dejanja in odločitve pa določa vera, hinduizem, kije ena najstarejših religij na svetu in tretja največja. Manujev zakonik ukazuje, da mora biti dekle podrejeno očetu, v zakonu možu, v vdovstvu pa sinovom. Ženska pa ne sme biti nikoli neodvisna. Ženske ne smejo biti prepuščene gneči in pohotnim pogledom, grabežljivim rokam in kletvicam. Akhila še nikoli doslej ni kupila vozovnice za hitri vlak. Zanjo je upanje ujeto v neuresničene želje. Na vlak gre in pustila mu bo, da jo odpelje v obzorje. Akhila bi se rada poročila, a ji ni bilo usojeno, morala je kot starejša sestra po smrti očeta skrbeti za družino. »Enakopravnost v zakonu ne obstaja,« ji je rekla ama. Hinduizem ohranja svojo dogmatičnost v prepovedih, da je pojesti jajce greh, poročiti se z lastnim stricem pa je v redu. Janaki je čutila odpor do moža, s katerim sta si izposojala trenutke televizijskih oglasov. Ni bilo pomembno drugo, kot daje bila njegova žena in gaje zadovoljila. QUO VA-DIS? seje vprašala Akhila ali v sanskrtu KIM GAČHAMI, tamilsko NI JENGA SELNGIRAJ. Videla se je kot kača, ki je zvita dolga leta spala. Kje in kako naj začne iskati? Morala seje zapreti v školjko, da seje zavarovala. Vsako leto sta Akhila in njena mati čakali, da bo apa napredoval, da bi imeli več denarja, pa tudi da bi se njegov obraz ovil v smehljaj. A vsako leto je bil razočaran. Dan, ko je umrl oče, je življenje razpadlo. Kaj pomaga nagrada za recitacijo ali lepopis? Morali bi jih naučiti, kako raniti tiste, ki teptajo upanje ljudi. V dneh žalovanja je Akhila izjokala vse solze, dodeljene za to življenje. Za amo je postala glava družine, ki bo vodila in usmerjala družinske usode. Kaj si mrtvi mislijo o zmešnjavi, ki jo pustijo za seboj? Če živiš v neki skupnosti, se moraš podrejati njenim pričakovanjem. Akhila je najbolj pogrešala, da je niso več klicali po imenu, ampak aka (starejša sestra), v službi pa gospa. Je sploh obstajala? Kaj je bila njena identiteta? Se bo njeno življenje končalo tako kot v nekem tamilskem filmu? Edina Akhilina prijateljica je bila Katherina, ki se ni zanimala za moža, otroke, dom in taščo. Vse nastopajoče ženske se spopadajo z življenjem in skušajo najti kakšen smisel v njegovih negotovih črtah. Sheela je štirinajstletnica, ki jo je prizadela smrt babice. Ta ji je dala ime in ji svetovala, da mora imeti prava ženska goste lase in velike prsi. Edina oseba, ki jo mora zadovoljiti, pa je ona sama. Med petimi elementi, ki sestavljajo življenje, uvršča magistrica kemije Margaret sebe kot vodo. Voda vlaži, zdravi, pozablja, teče in uničuje. Vsa leta zakona je bila zamrznjena, v trdnem stanju. Njen mož Ebe je bil nasilnež in tiran. Da bi se mu maščevala, ga je začela obkladati s hrano in rediti. Prabha Devi se je rodila v družini draguljarja. Imela je skoraj popolno otroštvo, pri osemnajstih letih pa ji je oče našel moža. Sprva si je ponavljala: »Kakšno srečo imam, da sem jaz!« Mlada, lepa, vredna poželenja. Hotela je postati kot ženske v New Yorku, ki so samozavestne in same upravljajo svoja življenja. Potem pa se je morala mahoma spremeniti, postala je vzorna žena in mati. Akhila je spoznala na vsakodnevni vožnji z vlakom Harija, mlajšega moškega. Njuno zvezo pa je pretrgala iz strahu zaradi razlike v letih. Akhila je stara petinštirideset let in nima česa pokazati. Niti spominov. In kje je sreča, da najdeš svoje življenje, da si ljubljen in imaš koga ljubiti. Sreča je, da lahko upaš na jutri. Šesta potnica je dejala, da ženske zmorejo vse. V sebi pa morajo najti moč, ta ne pride sama od sebe. Ko Brahma piše usodo, dodeli vsakomur določeno število let, v katerih bo izkusil vse strani življenja.
Vladimir Kajzovar
Šport mladih
Utrinki in mnenja po rokometnem taboru
Stran 8
Triatlon
Komel še s triatlonsko medaljo
Stran 8
Kolesarstvo
Kolesarjenje po Španiji
Stran 9
Rokomet
Marjan Valenko trener Gorišnice
Stran 9
Balonarstvo
Nebo nad Ptujem se splača doživeti
Stran 10
Žetale
Šahovska in nogometna nedelja
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
, -, " 2250 Ptuj, Čučkova 7 ^ Telefon: 02/ 787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - 2. krog
HIT Gorica -Drava 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Demirovič (53), 2:0 Birsa (86)
DRAVA: Dabanovič, Go-rinšek, Šmon, Lunder, Šter-bal, Miljatovič, Težački, Pre-jac, Čeh (od 73. Drevenšek), Štromajer (od 60. Sladoje-vič), Emeršič (od 73. Ljuba-nič). Trener: Srečko Lušič.
V Novi Gorici je bil odigran derbi drugega kroga, in sicer med domačo ekipo državnih prvakov in ptujsko Dravo. Gledalcev na tekmi ni bilo veliko, med njimi pa je bil tudi selektor slovenske nogometne reprezentance
^.CorUkc^'Vrtrîicaga
ULTRAS GO
Igralcem Drave tokrat ni uspelo doseči zadetka.
Foto: Danilo Klainšek
Branko Oblak. Pričakovanja enih in drugih so bila velika. Nogometaši HIT-a Gorice so na vsak način želeli zmago in končno premagati Ptujčane, ki so jim v minulem prvenstvu delali velike preglavice, saj jih niso uspeli premagati, medtem ko so dravaši prišli v Novo Gorico z namenom, da še enkrat dobro zaigrajo in ne prekinejo niza uspešnih iger. Žal jim tokrat ni uspelo. Dravi pa se je poznala odsotnost Viktorja Trenevskega, ki se je priključil skupini poškodovanih nogometašev, ki so ostali doma.
Sam začetek srečanja je minil v znamenju gostov iz Ptuja, ki so hitro osvojili igranje pod novogoriškimi reflektorji. Svetilo jih je le 57; za primerjavo - na enem stebru jih je 56. Dva strela iz kota v prvih petih minutah in lepa podaja do Štromajer-ja nista obrodili sadov. Počasi so se pričeli prebujati in resneje ogrožati nekdanjega reprezentančnega vratarja Mladena Dabanoviča tudi Goričani, vendar poizkusi Demiroviča in Keršiča niso bili natančni. Domači nogometaši so stopnjevali svoj pritisk in tako je v 22. minuti vratar Drave z izjemno obrambo onemogočil vodstvo HIT-a Gorice, ko je od-branil Strel Kovačeviča. Štiri minute kasneje je bil ponovno v vlogi glavnega akterja ptujski vratar, ki je odbranil strel Burgiča. Potem je pritisk domačinov pojenjal in igra je potekala na sredini igrišča. V 39. minuti pa so imeli gostje iz Ptuja najzrelejšo priložnost za vodstvo. Žoga je prišla do ptujskega

liga
o Vodafone'
NOGOMET - 1. SNL
REZULTATI 2. KROGA: HIT Gorica - Drava 2:0 (0:0), Rudar - Domžale 0:8, Bela krajina - Primorje 1:0 (0:0), Maribor Pivovarna Laško - Koper 1:2 (0:1), Nafta - CMC Publikum 2:1 (1:1)
1.	DOMŽALE
2.	HIT GORICA
3.	KOPER
4.	NAFTA
5.	DRAVA
6.	BELA KRAJINA
7.	PRIMORJE
8.	MARIBOR PIVOV. LAŠKO
9.	CMC PUBLIKUM
in Dl IHA D
10:0 6:0 3:2 2:3 1:2 1:4 1:2 1:2 1:2 n.n
Karting • 4. dirka za DP
Ena zmaga ostala doma
Avto moto društvo Ptuju je bilo v nedeljo organizator četrte dirke za državno prvenstvo v kartingu, ki je potekalo na kartodromu v Haj-došah. To tekmovanje je bilo v okviru praznika MO Ptuj. Mednarodno prireditev sta svečano odprla župan občine Hajdina Radoslav Simonič in mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave MO Ptuj. 78 tekmovalcev in tekmovalk je podpiralo precej gledalcev. Same vožnje v vseh osmih dirkah so bile zanimive, še najbolj pa v močnejših kategorijah, ki so bile tudi najbolj številne po udeležbi. Samo ena dirka je nekoliko preveč raztegni-
la program, kar je nekoliko zmanjšalo samo zanimivost in razburljivost tekmovalcev.
Organizacija nedeljske dirke za državno prvenstvo je bila na visokem nivoju, sicer pa to ni nič novega, saj je znano, da so člani ptujskega AMD znani kot najboljši organizatorji karting dirk v Sloveniji. Na koncu pa je bil njihov trud poplačan, saj je Dajvid Nistor zmagal, Žan Zabert pa osvojil tretje mesto. Veseli pa dejstvo, da je bilo na tem tekmovanju tudi nekaj voznikov in voznic iz tujine (Italija, Hrvaška).
SPORTSTIL MAX - 125 ccm: 1. Tina Markovič, AK Seif 2 Deian Srimšek AKK
napadalca Štromajerja, ki je žogo podal v prazen prostor do Prejaca, le-ta je bil hitrejši od domače obrambe in se sam znašel pred vratarjem Pirihom. Ob raznih možnih rešitvah za ptujskega igralca se ni vse najboljše izteklo, saj je vratar Goričanov s padcem pod noge odklonil nevarnost. Razburljivo pa je bilo v drugi minuti sodnikovega podaljška, ko se je za strel z razdalje 25 metrov odločil njihov najboljši strelec v lanskem prvenstvu Ranič in zadel prečnik.
Začetek drugega polčasa je bil zelo razburljiv. Že v drugi minuti nadaljevanja je Čeh lepo podal do Štro-majerja, ki je stekel sam v domači kazenski prostor in preveč okleval in priložnost za vodstvo je splavala po vodi. No, kazen je hitro prišla, saj so domačini v 53. minuti povedli. Strelec lepega zadetka je bil povratnik v goriško vrsto Demirovič. Sledilo je petminutno mirovanje, nato pa so imeli svoje priložnosti Ptujčani, in sicer v 58. minuti ponovno Štro-majer, ki se je pri tem težje poškodoval, in potem še dvakrat Sladojevič, in sicer v 66. in 74. minuti, ko je bil dvakrat sam v izjemnem položaju za zadetek, vendar je preveč okleval. V 85. minuti pa je po napaki Miljatoviča žoga nepričakovano prišla do mladega goriškega napadalca Birse, ki priložnosti ni izpustil in je žogo poslal v levi kot ptujskega nemočnega vratarja. To je pomenilo prvi poraz nogometašev Drave v novem prvenstvu.
Danilo Klainšek
Sportstil, 3. Urban Marolt
R2 SP GAZELA 60: 1. Dajvid Nistor, AMD Ptuj, 2. Erik Sajovic, AMD Moste, 3. Domen Horvat, AMD Lucija
R3 SP GAZELA FRE:1. Marko Bembič, AKK Sportstil, 2. Martin Mihič, AMD Moste, 3. Žan Zabret, AMD Ptuj
SP RACE ICA 100 JUNI-ORJI: 1. Filipo Macor, Italija,
2.	Sanja Smrdelj, AMD Moste,
3.	Matija Momčilovič, KK Podravina, 4. Blaž Božak, 5. Matjaž Dominko - oba Ptuj
MINI 50 RACE: 1. Matjaž Sekavčnik, AMD MPI RACING, 2. Nicola Borghini, Italija, Mark Kos, AMD Šlander - vsi AMD Lucija
Dajvid Nistor
Fcitd' rianild KlainčoU
ICA - 100 SENIORJI: 1.
Miha Kovač, 2. Luka Glazer, 3. Urban Stare - vsi AMD Lucija 125 ccm -Hoby: 1. Marjan Smrdelj, 2. Aleš Bužga, 3. Damjan Ščulac - vsi AMD Moste, 9. Zlatko Oman, 13. Jože Šeruga - oba AMD Ptuj
Rotax Senior: 1. Boris Oven, AKK Sportstil, 2. Janez Heimer, AK Lamko, 3. Tina Markovič, AK Seif, 6. Darjan Klobasa, AMD Ptuj.
Danilo Klainšek










Šport mladih
Utrinki in mnenja po rokometnem taboru - Ptuj 2005
Kot ste verjetno zasledili, smo vam pred štirinajstimi dnevi predstavili življenje in delo na rokometnem taboru - Ptuj 2005. Zraven trenerjev in otrok smo za mnenje o taboru povprašali tudi njihove starše. Povedali so nam, kaj se je dogajalo med 28. junijem2-005 in 02. julijem 2005, česar so bili najbolj veseli - skratka opisali so nam vtise s tabora.
Miha Žuran (11 let), OŠ Mladika: »Rokomet treniram že dve leti. Glede na to, da imam v počitnicah precej prostega časa, sem se odločil, da en teden preživim na rokometnem taboru. Najbolj mi je ostalo v spominu igranje rokometa na mivki in obisk ptujskih Term. Prav tako sem bil zelo vesel obiska nekdanjih reprezentantov Uroša Šerbca in Robija Šafariča.«
Tilen Urbančič (11 let), OŠ Mladika: »Zjutraj smo vstajali ob 7.30, do 8.30 smo pojedli zajtrk, se umili ter se ob 8.45 odpravili v dvorano Šolskega centra in dvorano Gimnazija. Tam smo med 9.00 in 11.30 ponavljali skozi leto pridobljeno znanje in igrali rokomet. Ob 12. uri smo se vrnili v OŠ Mladika, kjer smo bili nastanjeni. Med 12.30 in 14.00 smo imeli kosilo, ob 14.00 pa smo se odpravili v ptujske Terme. Tam smo igrali rokomet na mivki, nogomet, najbolj pa smo se sprostili ob kopanju, vožnji po toboganu ^ Obisk Term je trajal do 18. ure, nato smo se vrnili v OŠ Mladika na večerjo. Po večerji smo imeli možnost sprehoda po mestu, ogleda filma in družabne igre. Počitek se je pričel ob 22. uri.«
Nejc Janžekovič (12 let);
OŠ Ljudski vrt: »Rokomet treniram že dve leti. Treningi in sam tabor pa so bili včasih naporni, včasih je bilo zelo prijetno, posebej v ptujskih Termah. Nastanjeni smo bili v OŠ Mladika, kjer seveda ni bilo kot doma, vendar me tudi spanje na podlogah in v spalni vreči ni preveč motilo. Kar se tiče hrane in pijače ter vseh dodatkov pa vsa pohvala šoli, kuharicam in vsem ostalim, ki so za to skrbeli.«
Klemen Klampfer (11 let), OŠ Grajena: »V spominu mi je najbolj ostal obisk ptujskih Term, kjer smo se kopali, vozili po toboganih, igrali rokomet na mivki in nogomet. Med samim taborom sem okrepil Športno društvo Rokometna šola Ptuj, do tedaj sklenjena prijateljstva, sklenil pa sem tudi nekaj novih. Tudi v naslednjem letu se ga bom z veseljem udeležil.«
Eva Kralj (12 let), OŠ Mladika: »Na taboru nas je bilo sedem deklet. Med 50 dečki smo se počutile dobro, čeprav so nas včasih jezili. Treningi vratarjev pa so bili zelo naporni, saj smo delali težke vaje, nekatere tudi prvič (pod budnim očesom trenerja Ladislava Szaba-Laca.«
Anja Hrnjadovič (9 let), OŠ Mladika: »Ko bom odrasla, želim postati dobra roko-metašica in imeti tako dobro prijateljico, s katero bi lahko bili skupaj. Na taboru sem bila najbolj vesela, ko smo obiskali ptujske Terme, saj smo se lahko kopali in igrali rokomet na mivki. Všeč mi je bilo tudi igranje družabnih iger, gledanje filma
In še mnenje staršev ter trenerja...
Seveda so bili nekateri starši, ki so nam zaupali svoje otroke, v dvomih, nekateri pa so nas že poznali iz prejšnjega leta, v glavnem pa so bili ob koncu tabora vsi enotnega mnenja, da je tabor uspel.
Aleš Urbančič: »Zdi se mi zelo v redu, da so otroci zaključili šolsko leto in treninge z enim skupnim druženjem, kot je Rokometni tabor. Z organizacijo, programom in celotnim vodenjem smo zelo zadovoljni, saj ko se otrok vrne vesel, čeprav utrujen, poln dobrih vtisov in presrečen, lahko rečem samo, da je bilo super.«
Jovo Tomič: »Zelo sem zadovoljen, da so otroci na tak način zaključili sezono. Takšni tabori povezujejo otroke, starše in sklepajo se nova prijateljstva. Organizacija tabora je bila super, prav tako pa zaključno druženje v Moškanj-cih. Upam, da bo rokometni tabor postal tradicionalen, saj le tako lahko upamo na razvoj ptujskega rokometa.«
Danilo Klampfer: »Organizacija in vodenje tabora sta bila zelo dobra - na visokem nivoju. Po pogovoru s sinom sem razbral, da je na taboru užival, se družil s prijatelji. Če bo tabor tudi naslednje leto, se ga bo zagotovo udeležil.«
Nikola Kovačič (trener): »Sama organizacija tabora je bila zelo zahtevna, saj je bilo potrebno marsikaj uskladiti in se dogovoriti. Ekipa, ki je skrbela za organizacijo, je imela ogromno dela in je vložila veliko časa. Zadovoljen sem, da je tabor potekal brez zapletov, še bolj pa sem vesel, da se nihče ni poškodoval. Otroci, z njimi pa trenerji in spremljevalci smo preživeli lep in živahen teden. Vidimo, da so bili odzivi otrok in staršev odlični, tako da vsem skupaj obljubljam, da se vidimo tudi na rokometnem taboru - Ptuj 2006. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi tabora, se lepo zahvaljujemo in vas v imenu otrok prosimo, da nam pomagate tudi v prihodnjem obdobju.«
David Breznik / Mitja Žuran
Udeleženci tabora
Triatlon • Državno prvenstvo
Komel še s triatlonsko medaljo
Prejšnjo nedeljo je na Šmar-tinskem jezeru in v okolici Celja potekalo državno prvenstvo v olimpijskem triatlonu. Na razgibani in zahtevni progi so morali tekmovalci premagati dvojno razdaljo ptujskega sprint triatlona, ki je bil v začetku maja otvoritveni triatlon slovenske sezone -1500 metrov plavanja, 40 km kolesarjenja ter 10 km teka. Od domačih triatloncev so se tekmovanja udeležili Miha Brodnjak, ki je žal odstopil, Marko Mihelič je v kategoriji veteranov 11 osvojil četrto mesto ter Brane Komel, ki je s časom 2:21:29 osvojil skupno 22. mesto, v kategoriji veteranov 1. pa je postal slovenski podprvak.
Komel, ki je v slovenskem vrhu tudi med atleti, se s triatlonom ukvarja tretje leto, to je bil njegov tretji tekmovalni nastop in prvi na tej razdalji. "Po dveh ptujskih triatlonih sem se odločil za nastop na enkrat daljši razdalji. Zadovoljen sem tako z rezultatom kot tudi s samim nastopom.
Foto: Uroš Gramc
Brane Komel
Na težki progi sem dobro razporedil moči in ohranil hiter tempo vse do cilja. 1mam še nekaj šibkih točk, predvsem v plavanju in na menjavah disciplin izgubljam preveč časa, kar bom v prihodnje poskušal izboljšati." Njegovi nadaljnji načrti so povezani s triatlonom na Mljetu na še enkrat daljši razdalji, do starta 2. oktobra ima še precej časa. "Tudi ko ne treniram, se ukvarjam z drugimi športi, da ohranjam visok
kondicijski nivo. Bistveno je, da se s treningi ne zasitim, saj triatlon zahteva ogromno vloženega časa in truda. Enkrat daljša proga zahteva precej boljšo pripravljenost, česar se popolnoma zavedam. Na takšni razdalji je priporočljiv dolg triatlonski stalež in dobra psihična pripravljenost, saj tekmovanje traja približno šest ur. To bo zame velika preizkušnja."
Uroš Gramc
Judo • Svetovno vojaško prvenstvo
Klemen Ferjan odličen sedmi
Tričlanska reprezentanca Slovenske vojske je odpotovala na 31. svetovno vojaško prvenstvo v judu, ki je potekalo do 24. julija v St. Petersburgu v Rusiji. V reprezentanci so bili trije pripadniki športne enote, in sicer Urška Žolnir (JK Sanka-ku), Raša Sraka (JK Bežigrad) in Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj).
Prav vsi naši tekmovalci so pred odhodom na prvenstvo pokazali izredno pripravljenost že na nedavnih sredozemskih igrah v Španiji, od koder so se vrnili z medaljami. Zato so se tudi na tem prvenstvu v slovenski reprezentanci nadejali zanimivih bojev in osvojitev vsaj ene medalje.
Pričakovanja pred tekmovanjem so naši predstavniki presegli, saj so se iz svetovnega vojaškega prvenstva v judu vrnili s kar dvema zlatima medaljama.
Bronasta olimpijka Urška Žolnir, ki je branila naslov
Atletika
Foto: Sebi Kolednik
Klemen Ferjan med borbo
svetovne vojaške prvakinje v kategoriji do 63 kilogramov z lanskega prvenstva v Azer-bajdžanu, je ponovila uspeh in ponovno stopila na najvišjo stopničko. Raša Sraka je nastopila v kategoriji do 70
Odlični rezultati Mirka Vindiša
kilogramov in tako ponovila uspeh izpred petih let, ko je zmagala na Nizozemskem. Judoist ptujske Drave Klemen Ferjan pa je bil na koncu sedmi.
Sebi Kolednik
m ■■v
Član atletskega kluba Keor iz Ptuja Mirko Vindiš je med 21. in 31. julijem nastopal na svetovni veteranskih športnih igrah v kanadskem Edmontonu. Na njih je nastopilo več kot 23000 športnikov iz vsega sveta. Najboljši ptujski atlet je tekmoval v starostni skupini med 40. in 44. letom. Nastopil je v treh disciplinah, in sicer v tekih na 10000 metrov, v krosu na 8000 metrov in v malem maratonu na 21 kilometrov. V
Mirko Vindiš
teku na 10 kilometrov je zmagal v svojih kategoriji s časom 34 minut in 20 sekund. Kros v razdalji 8 kilometrov je pretekel v času 28 minut in 32 sekund ter zasedel drugo mesto za domačinom Dennisom Colburnom. Rezultat malega maratona bomo sporočili v naslednji številki. Vsekakor je Mirko Vindiš še enkrat dokazal, kako dober atlet je. Zasluži si vse čestitke za dva odlična rezultata.
David Breznik
Foto: DB
Rokomet
Marjan Valenko trener Gorišnice
Rokometaši Gorišnice, ki že nekaj sezon uspešno nastopajo v 1. B slovenski moški rokometni ligi, so dobili novega trenerja za naslednjo sezono. Po odhodu Ivana Hrupiča je na trenersko klop sedel Marjan Valenko, ki je že bil trener rokome-tašev iz Gorišnice, in to v času, ko je ekipa uspela z uvrstitvijo v višji tekmovalni razred. »Priprave na novo sezono bomo pričeli 8. avgusta. Pripravljali se bomo v Gorišnici in okolici. Ekipa bo takšna, kot je bila, razen Dejana Ivančiča, ki je odšel
Kolesarstvo
k sosedom iz Velike Nedelje. K delu bomo priključili nekaj mladih rokometašev iz klubskega pogona. Do pri-četka prvenstva bomo odigrali osem pripravljalnih tekem. Cilj ekipe pa je uvrstitev v sredino prvenstvene razpredelnice.«
Sicer pa so bili v minuli sezoni rokometaši »žutih« ponovno prijetno presenečenje, ko so bili dolgo časa kandidati za prvoligaško vstopnico. To bo zelo težko ponoviti, vendar je prvenstvo še dolgo in naporno.
Danilo Klajnšek
Nogomet
Uspel turnir v Podvincih
V soboto in nedeljo je v Podvincih potekal 13. memorial Janeza Petroviča v nogometu. Na turnirju so nastopile ekipe Gorišnice, Gerečje vasi, Stojncev in Podvinc. Dvodnevni turnir je lepo uspel in ljubitelji nogometa so lahko uživali v atraktivnih potezah ter odprti igri. Prvi dan sta bili odigrana polfinala, v nedeljo pa tekmi za 3.mesto in 1. mesto ter veteranska tekma med ekipama Podvincev in Goriš-nice. To tekmo so dobili gostje z rezultatom 5:0. V prvem polfinalu so Stojnci premagali Gorišnico z rezultatom 7 proti dva. V druge so nogometaši Podvinc premagali Gerečjo vas z izidom 6 proti
Kolesarjenje po Španiji
Sest fantov iz Strnišča, Kidričevega in Ptuju se je v
soboto popoldne odpravilo novim dogodivščinam na-
3. V nedeljo bi naj za tretje mesto igrali ekipi Gorišnice in Gerečje vasi, a slednjih ni bilo na tekmo, tako, da so jo registrirali z 3:0. Finalno tekmo so med Stojnci in Podvin-ci dobili gostje z rezultatom 5 proti 2. Najboljši strelec je bil z štirimi zadetki Leon Mar iz ekipe Stojnc.
Končni vrstni red na turnirja: 4. Gerečja vas 3. Gorišnica 2. Podvinci 1. Stojnci
David Breznik
AL 1I.0.Q.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGAOMREŽIA
VARSAS -AL, d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Planinski kotiček
Planinarjenje čez Dolomite
Veliko ljubiteljev gora pozna prekrasne fotografije snežnobelih vrhov italijanskih Dolomitov. Tri Zinne, Monte Cristalo, Marmolada in številni ostali vrhovi predstavljajo kuliso južnega dela Alp. Čeprav zahtevajo vzponi na njihove vrhove dobro pripravljenost, se med njimi po dolinah in čez gorske prelaze vijejo tudi nezahtevne planinske poti. Po njih so nekoč hodili pastirji, trgovci in lovci, danes pa pritegnejo številne po-hodnike. Pridružili se jim bomo tudi ptujski planinci in tri dni občudovali gorske lepote južne Tirolske. Vabimo vas, da se nam pridružite.
Udeleženci izleta se zberemo v petek, 19. avgusta, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do mesta Sexten. Prvi dan nas bo čakalo štiri ure hoda do koče Dreizinnenhutte, kjer bomo prenočili. V soboto nas bo pot vodila proti jezeru Durensee in naprej do koče Durensteinhutte. Popoldan se bomo povzpeli na Durenstein (2836 m) in prenočili v koči. Nedelja bo dan za hojo med mogočnimi vrhovi Dolomitov in sestop v dolino. V Ptuj se bomo vrnili do 21.30 ure.
Opremite se planinsko (planinski čevlji, nahrbtnik, primerna obleka za hojo) in vremenu primerno.
Hrana iz nahrbtnika in v kočah ob poti, kjer so tudi gostilne in turistične kmetije.
Cena izleta vključuje prevoz, prenočišča v kočah in organizacijo ter znaša za člane PD 15.000 SIT.
Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 16. avgusta 2005, oziroma do zasedbe 7 prostih mest v kombiju.
Vodil bo Uroš Vidovič
Uroš Vidovič
ZNK Ljudski vrt vabi
ŽNK Ljudski vrt vabi vsa dekleta, rojena v letih 1989, 1990, 1991 in 1992, da se pridružijo njihovi ekipi, ki igra v 1. slovenski ženski nogometni ligi do 16 let.
Treningi se začnejo v ponedeljek, 1. 8., torek, 2. 8., in v četrtek, 4. 8., ob 18. uri na igrišču v Ljudskem vrtu.
Andrej Čuš
proti. To bo že deseto leto, ko se s kolesi podajo na pot. Tako so večkrat prevozili Slovenijo kakor tudi Avstrijo, Češko, Srbijo, Madžarsko, Nemčijo, Svico in Liechtenstein. Letošnja sezona bo namenjena Spaniji, kamor bodo odšli z avtodomom, s katerim bodo prevozili okrog 6000 kilometrov, s kolesi pa preko 1800. Španijo bodo spoznavali od juga do severa, ob tem pa doživeli mnoge dogodivščine. Čeprav v državi na Iberskem polotoku vlada velika vročina, je tudi za to poskrbljeno. Najmlajši član ekspedicije Aljaž šteje namreč šele pet let.
Danilo Klajnšek
'mnitonia i rrtnnimi	^^^^^^^^^^^^^^^^^^^'. - ■ ^^^^^	l^anaralnl
"»anca Ptuj
Prijave za tekmovanje z rancami, sprejemamo v čolnarni, med 15. in 19. uro, do vključno 6. 8. 2005, do 14. ure. Po tekmovanju sledi družabno srečanje z živo glasbo.
.. -J Generalni pokrovitelji prireditve:
Odem ®
i	drmka «lektnrne maribor
OSID	gS
^	^M DRAVA ^^
e-mail: ranca@ranca-ptuj.com, http://ranca-ptuj.com,
oblikovanje ALTIUS, www.aitius.si
M® Slovenija v gibanju - Slovenci
maraïôn
i na kolesih.
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji slovenski relireativni i(oiesarsl(i dogodei( www.perutnina.com
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
AER(^IKE
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
__________________
.AROCLNICAZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Slomški
TEDNIK
in
AERèDIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA)
ime in pkiimek:
Angelca Munda
Prerad 7,2857 Polenšak
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ptuj • 9. mednarodni balonarski praznik
Nebo nad Ptujem se splača doživeti
Minil je še en balonarski praznik. Na vidiku je že deseti, ki bo potekal med 27. in 30. julijem 2006.
Na letošnjem je sodelovalo 21 ekip iz Slovenije, Nemčije in Avstrije. Vreme je vzdržalo. Poleti nad Ptujem in v bližnjo okolico pa so že od nekdaj nekaj izjemnega. Branko Am-brožič, predsednik Balonar-skega kluba Ptuj, v balonu je
preživel že več kot 700 ur, ni pozabil povedati, da je leteti z balonom nekaj nepopisno lepega, prav tako tudi eno zadnjih romantičnih dejanj v moderni dobi.
Balonarji so uspešno izvedli načrtovane polete, se
pomerili v igri Fly in, za pokal Styrian Spirit, v lovu na lisico, za pokal Ptuja in Term Ptuj. Bolj kot tekmovalni duh so pomembni drugi vidiki, popularizacija balonarstva, druženje in vedno bolj tudi turistični vidik, ki ga zazna-
Foto: Črtomir Goznik
Pisane balone je lepo videti na zemlji, še lepši pa so v zraku.
Ptuj • IMed balonarji zmagal Avstrijec
Pokal Ptuja Johannu Almerju
Od 28. do 31. julija je v Termah Ptuj potekalo tudi 9. mednarodno balonarsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 21 balonov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije.
Pripravil ga je Balonarski klub Ptuj v sodelovanju s Termami Ptuj. Ptujčani so letos leteli z enim balonom, Valentino Term Ptuj. V tekmovalnem delu praznika niso sodelovali, v glavnem so leteli kot lisica za tekmovanje. Nagrado Term Ptuj je osvojil Štefan Bertalanič iz Puconcev, nagrado Styrian Spirit - polet za dve osebi na relaciji Maribor-Salzburg in nazaj je osvojil Emil Koprivc iz Celja. Najboljši na pokalu Ptuja je bil Johann Almer iz Pucha pri Weizu v Avstriji,
drugi je bil Marko Misson iz Ljubljane, tretji pa Matko Bo-zovičar iz Škofljice. Na peti balonarski noči so s pomočjo društva Cesarsko kraljevi Ptuj v balonarski plemiški stan sprejeli knežji par, s tem so ustoličili "viteški red letečega balona". S svojim prihodom je balonarski praznik počastila tudi mednarodna sodnica iz Japonske, pilotka balona, Kumiko Konda iz Tokia. Med potovanjem po Evropi se je ustavila tudi na Ptuju in bila navdušena. S predsednikom Balonarskega kluba Ptuj
Brankom Ambrožičem se poznata že od prej, v sodniških vlogah sta se srečala na kar nekaj evropskih in svetovnih tekmah.
V Balonarskem klubu Ptuj so zelo veseli, da jim bo MO Ptuj pri izvedbi 10. balonar-skega praznika v letu 2006 izdatneje pomagala kot v letu 2005. To je javno obljubil tudi podžupan MO Ptuj mag. Miran Kerin na otvoritveni slovesnosti letošnjega 9. mednarodnega balonarskega praznika.
MG
vajo v Termah Ptuj, ki vsa leta tudi stojijo ob strani klubu, da lahko izvede tekmovanje. Na zemljišču Term je spravljena vsa logistika, ki omogoča izvedbo praznika, tudi vremenska postaja, nič manj pa ni pomembna tudi vloga PGD Ptuj, ki opravlja požarno stražo. Za en praznik se porabi okrog 10 tisoč litrov plina. Balonarski klub Ptuj, ki se vse bolj uveljavlja v mednarodnem merilu, si skupaj s Termami Ptuj še naprej prizadeva pridobiti evropsko prvenstvo s toplozračnimi ladjami.
Ker je organizacija in izvedba praznika presegla amaterske zmožnosti, je vodenje letošnjega organizacijskega odbora prevzel direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Terme Ptuj so v desetih letih postale pomembno stičišče slovenskih in tujih balonar-jev, ki prihajajo vse pogosteje tudi ob drugih priložnostih, ne samo ob balonarskem prazniku. Po izgradnji hotela bo teh možnosti in priložnosti za srečevanje balonarjev še veliko več, vse bliže pa so tudi Zepellini.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji balonarski krst sta doživela tudi nadžupnik p. Mirko Pih-ler in direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, ki sta si že od nekdaj želela leteti z balonom, ker so ju višine vedno mikale. Pod nebo ju je varno vodil eden najboljših udeležencev mednarodnega balo-narskega praznika Johann Almer.
Foto: Črtomir Goznik
9. mednarodnega balonarskega praznika se je udeležila tudi sodnica iz Japonske. Bila je navdušena.
Foto: Črtomir Goznik
Johann Almer pred vzletom v družbi Mirka Pihlerja in Lojzeta Arka, ki sta imela čast poleteti z njim.
Zetale • 22. Srečkov in prvi Gajserjev memorial
Šahovska in nogometna nedelja
V Žetalah se prav nič ne dajejo okoli igrišč z umetno ali navadno travo kot na Ptuju, na občinskih svetih pa tudi ni slišati nič v smeri tega, da naj bi bil naslednji župan šahist, če je že sedanji bolj nogometni navdušenec.
Namesto iniciativ in debat okoli tega, kaj je bolje ali bolj pametno, so sončno julijsko nedeljo pripravili kar dve zanimivi tekmovanji. Prvo je bilo v nogometu, na šolskem igrišču, šlo pa je za že tradicionalni, 22. po vrsti, Srečkov memorial, ki se ga udeležujejo ljubiteljske nogometne ekipe iz bližnje in daljne okolice. Letos je bila sicer udeležba, kot je povedal predsednik žetalskega športnega društva Franc Jus, nekoliko nižja od pričakovane, še vedno pa je šlo za mednarodno srečanje, saj se ga je udeležilo tudi moštvo iz sosednje hrvaške.
Za pokal se je pomerilo 14 ekip, v finalu pa sta zaigrali domače moštvo ŠD Žetale z lanskim zmagovalcem, ekipo Vulkanizacije Mulej. Letos je zlati pokal pristal v rokah razgretih domačinov, ki so se izkazali z boljšo igro.
Že zjutraj pa se je v prostorih osnovne šole začelo šahovsko prvenstvo za prvi Gajserjev memorial. Udeležilo se ga je 15 tekmovalcev različnih starosti, organiziran pa je bil v spomin na Franca Gajserja, ki je bil samonikli šahist. »V sedemdesetih in osemdesetih letih je bil šah v Žetalah zelo razvit. Prirejali
smo razne turnirje in se udeleževali številnih tekmovanj, kjer smo dosegali vidne rezultate. Franc Gajser je bil gonilna sila tako v organizaciji kakor tudi odličen ekipni igralec. Umrl je julija leta 2002. V njegov spomin smo letos organizirali prvi memorial,« je ob tem povedal župan.
Najboljši med šahisti pa so bili naslednji: zmagovalec Boris Žlender (ŠD Ptuj), dru-gouvrščeni Miran Kralj (ŠD Gorišnica), tretje mesto pa je zasedla Vanja Butolen (ŽŠK Maribor).
SM
Za zlati pokal sta se letos pomerili ekipi domačega SD žetale in Vulkanizerstva Mulej.
AvtoD^M
»Napredni« dizel za avensisa
Na trgu dizelskih motorjev se po eni strani pripravljajo ostrejši standardi varovanja okolja, po drugi pa avtomobilski proizvajalci nizajo motorne (r)evolucije predvsem na področju pogona na plinsko olje. Omenjeno dejstvo velja tudi za Toyoto, ki novi dizelski »izdelek« predstavlja v limuzini avensis kot prevladujočo motorno izbiro srednjega razreda. In zadnja ter hkrati zelo pomembna nadgradnja je novi 2,2-litrski dizel v dveh izvedbah. Šibkejša zmore 150 konjev moči in navor 310 Nm, ki je na voljo v območju 2000 do 3200 vrtljajev v minuti. Pri zmogljivejši se karakteristike povzpnejo na 177 konjev motorne moči, predvsem pa je mnogo bolj impresiven navor 400 Nm v območju od 2000 do 2600 vrtljajev. Velja zapisati, da sta omenjena motorja prva člana tako imenovane družine »clean power« motorjev, ki združujeta izjemno zmogljivost in nizko količino emisij. Ker imamo v Sloveniji izrazito dizelski trg, naj bi se večina novih lastnikov toyote odločila ravno za avensis z dizelskim motorjem. Najnovejši izdelek je v celoti izdelan iz aluminija, kar pomeni, da je motor v primerjavi z ostalimi lažji. Med pomembnejše izboljšave štejem tudi zmanjšane vibracije, ki jih ustvarja ravno pogonski del vozila. Močnejši motor je dodatno opremljen z zadnjo generacijo keramičnih žarilnih svečk, ki dosežejo tudi do 100 °C višje temperature, kar omogoča motorju hitrejši zagon v hladnih okoliščinah. Na istem motorju so prvič uporabili tudi piezoelektrično tehniko, medtem ko ima šibkejša različica vgrajene elektromagnetne brizgal-
ne šobe. Bistvena razlika med enimi in drugimi je, da piezoelektrične brizgalne šobe lahko vbrizgajo večje količine goriva in so dvakrat hitrejše v primerjavi z ostalimi. Zahvaljujoč znatno zmanjšanim nivojem emisij izpušnih plinov ustrezata zahtevam novih standardov Euro 4. Oba motorja delujeta v kombinaciji z novim šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ki ponuja gladko, predvsem pa hitro prestavljanje. Tisti, ki vam bolj ugaja izvedba s samodejnim menjalnikom, pa boste morali še počakati. Natančnejša cena vozila je odvisna od karoserijske izvedbe ter paketa opreme. V najvišji stopnji opreme executive, za katero se morate seveda odločiti (in nekoliko globlje seči v denarnico), da dobite najboljši Toyotin dizel, je veliko usnja, prednja sedeža sta električno nastavljiva in ogrevana, vgrajen je tempomat ter satelitska navigacija z zaslonom, ki se po želji povsem pospravi v armaturno ploščo. Pregovorna zanesljivost pa je tako že vključena v ceno vsakega Toyotinega avtomobila.
Honda civic osmič
ima za natanko 80 litrov večji prtljažnik, med inovacijami pa najdemo tudi v dno zložljivo zadnjo klop. Po napovedih naj bi kupci na začetku prodaje izbirali med tremi motorji: 1,4-litrskim (83 KM), 1,8-litrskim VTEC agregatom, ki je opremljen z elektronskim nadzorom krmiljenja ventilov (140 KM) ter dizelskim 2.2-litrskim CDTI motorjem s 140 KM. V prihodnje pa lahko pri hondi pričakujemo tudi hibridno izvedbo, kar pomeni, da bosta za pogon skrbela klasični in elektromotor.
Logan pristal na strehi!
Honda je javnosti predstavila svojo osmo generacijo civica. Dokaj nenavadno, pa vendar je novi civic krajši od predhodnika, po drugi strani pa na račun večje širine vozila prostornejši. Prihajajoči civic izžareva nekaj futurističnosti in športnosti, le-ta pa ne bo vidna le navzven, saj se tudi v notranjosti avtomobila skrivajo drzne poteze, ki so povzete po modelu S 2000. Notranjost je pravzaprav zelo nevsakdanja, že če pogledamo velik rdeč gumb, ki služi za vžig motorja, pa tudi digitalnega zaslona pred voznikom ne vidimo ravno pogosto. Novinec
Tako imenovani »losov test«, s katerim strokovnjaki preizkušajo stabilnost vozila na cestišču, se je pri hitrosti 65 km/h za dacio logan končal na strehi! Po standardih nemškega avto-moto združenja ADAC morajo vozila, ki nimajo sistema za stabilizacijo, ravno tako opraviti »razvpiti« test. V poročilu ADAC-a je zapisano, da ima logan slabe zavore, premehke vzglavnike, za prav noben denar pa si ne morete omisliti stranskih zračnih blazin, blazin za glavo, pa tudi elektronskega stabilizacijskega sistema ESP ni na seznamu doplačilne opreme. Sicer je logan nedavno tega na preizkusih NCAP osvojil tri zvezdice za varnost, glavnina kritik pa je letela na dejstvo, da se voznikova vrata po trku niso dala odpreti. Po mnenju strokovnjakov ADAC je prav tako nedopustno, da je ob trku vozila popustil A-stebriček na voznikovi strani, kar predstavlja življenjsko nevarnost za voznika v primeru dejanske prometne nezgode! Še zmeraj drži pregovor: »Malo denarja, malo muzike«. Priporočamo, da za ravno toliko denarja, kot ste ga morebiti nameravali odšteti za dacio logan, izberete raje dve ali tri leta staro rabljeno vozilo, če vas ne zapelje tako kot citroën«.
Pripravil: Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Krvne skupine
Krije tekoče tkivo rdeče barve, sestavljeno iz 40 do 45 % celic in plazme. Celice so rdeče krvničke
-	eritrociti, bele krvničke
-	levkociti ter krvne ploščice ali trombociti. Eritrociti vsebujejo hemoglobin, ki prenaša kisik do celic v organizmu in odnaša ogljikov dioksid. Levkociti so pomembni pri obrambi organizma, prav tako protitelesa v plazmi, kijih tvorimo proti tujkom. Pri strjevanju krvi pa sodelujejo trombociti in faktorji strjevanja v plazmi.
Prve transfuzije krvi so postale mogoče šele z odkritjem osnovnih krvnih skupin AB0 leta 1900. Na rdečih krvničkah je namreč več sto označevalcev (antigenov) krvnih skupin, po katerih se ločimo med seboj. Med klinično najpomembnejšimi krvnimi skupinami sta AB0 in RhD. Tako imamo osem osnovnih krvnih skupin: A RhD pozitivno (32,8 % prebivalcev Slovenije), A RhD negativno (7,2 %), 0 RhD pozitivno (31,2 %), 0 RhD negativno
(6,8 %), B RhD pozitivno (12,2 %), B RhD negativno (2,8 %), AB RhD pozitivno (5,8 %) in AB RhD negativno (1,32 % prebivalcev Slovenija). Krvodajalci krvne skupine 0 so lahko univerzalni dajalci eritrocitov, krvodajalci krvne skupine AB pa so univerzalni prejemniki eritrocitov vseh drugih krvnih skupin.
Ostale krvne skupine, ki so klinično manj pomembne, so Kell, Kidd, Lewis, Duffy, Lutheran, MNS sistem, P sistem, Xg sistem, obstajajo pa še mnoge druge. Poleg D-antigena so v Rh-sistemu krvnih skupin še drugi antigeni (C, c, E, e, Cw Tako so nekateri ljudje Kell antigen negativni, drugi Kell antigen pozitivni in podobno.
Vsi bolniki dobijo transfuzijo krvi, kije skladna v AB0 in RhD krvni skupini in je test kompatibilnosti ustrezen. RhD-faktor je pomemben pri nosečnicah oziroma porodnicah. Nosečnice, ki so RhD negativne, namreč dobijo
Foto: Črtomir Goznik
Marija Seruga Doliška, dr. med., spec. transf. med.
zaščitno injekcijo, da se prepreči nastajanje anti-D-protiteles, ki bi preko posteljice lahko prišla v plod in povzročila hemo-litično bolezen ploda ali novorojenčka.
Čeprav imamo, razen v izredno izjemnih primerih, svojo krvno skupino celo življenje identično, pa je vsak ne pozna. Krvna skupina se določi v transfuzijskem laboratoriju iz vzorca krvi osebe oziroma pacienta, če je potreba za to. Določiti jo je potrebno dvakrat tekom življenja ob različnih priložnostih. Če
pogledamo kronološko od rojstva naprej, jo določamo vsem novorojencem, ki so se rodili RhD negativnim materam, da se lahko odločimo za zaščitno injekcijo pri porodnici. Nadalje jo določamo vsem novorojencem, ki so se rodili z »rumenico ali žutico«. Krvno skupino seveda določamo vsem nosečnicam, nadalje vsem krvodajalcem ob vsakem odvzemu krvi, bolnikom v postopku avtotransfuzije, osebam v postopku transplantacije, vsem bolnikom pred vsako transfuzijo krvi (poleg testa kompatibilnosti). Na našem oddelku določamo krvno skupino vsem, ki pridejo z ustrezno napotnico in tudi samoplačnikom.
Omenila bi še sporno očetovstvo, ker se glede tega posamezniki občasno obračajo na nas. Očetovstva ne moremo potrditi niti ovreči na osnovi ene same krvne skupine. To je zapleten postopek in se opravlja v za to pristojnih institucijah.
Marija Šeruga Doliška predstojnica Oddelka za transfuziologijo Bolnišnice Ptuj
Moje cvetje
Teden visokih temperatur
Za nami je teden, ki nas je vse dobro ogrel. Ogrel je tudi naše rastline. Imele so dovolj toplote in z našo pomočjo tudi dovolj vlage, da sedaj lepo uspevajo. Potrebujejo samo še dovolj hranil. V takem vremenu namreč rastejo hitro, zato potrebujejo tudi vel hrane. Zato ne pozabite na redno gnojenje balkonskih rastlin. Dobro bi bilo dognojiti tudi poleti cvetoče grmovnice: vrtnice, hibiskuse in budleje.
Sobne rastline
Zdaj je čas, da lahko tudi na sobnih rastlinah učinkovito uničimo škodljivce. Zelo pogosto se pojavljajo pršice in re-sarji - tripsi. Včasih so poškodbe zaradi njihovega sesanja take, da jih zamenjamo tudi z glivičnimi obolenji. Še vedno prevečkrat slišim, da je antracol najpogosteje uporabljeno sredstvo na okrasnih rastlinah, a pri teh le redkokdaj pomaga. Pri napadu pršic opazimo na listih veliko drobnih pikic, ki jih vedno vidimo predvsem, ko liste pogledamo proti svetlobi. Kasneje se listi pričnejo sušiti in predvsem spodnji, starejši listi tudi odpadati. Na spodnji strani listov lahko opazimo prašnato, pajčevini podobno prevleko. A takrat, ko se pojavi ta prevleka, je rastlina že močno poškodovana. Resarji pustijo v začetku srebrnkaste, kasneje rumene in rjave lise, listi se hitro sušijo.
Rastline postavimo na prosto, v zaveten in senčen prostor. Če so pri hiši otroci, jim preprečimo dostop do rastlin za kakšen dan ali dva. Tam jih poškropimo, saj v stanovanju ni primerno uporabljati insekticidov. Pri uporabi bio-insekticidov morate ravno tako upoštevati navodila o uporabi. Preveliki odmerki lahko požgejo nekatere rastline. Pred uporabo na celotni rastlini je razpršilo priporočljivo najprej preizkusiti na enem listu rastline. Večkrat sem namreč že opazila, da so bile nekatere rastline poškodovane tudi zaradi uporabe tako imenovanih neškodljivih insek-ticidov. Seveda moramo navodila o odmerkih upoštevati tudi pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Poglavitno je, da balkonsko cvetje po tem močnejšem deževju in toplejših dnevih redno gnojimo, saj sedaj potrebuje veliko hranil.
Foto: Miša Pušenjal<
Kalifornijski mak se rad sam zaseje. A če bi radi obdržali pisano cvetočo mešanico, je bolje, da seme z odbranih rastlin poberete sami.
Na okrasnih gredicah so dvoletnice že odcvetele, pa tudi mnoge enoletnice so že zasemenile. Ker je nakup semena spomladi precejšen strošek, si lahko seme naberemo tudi sami. Posebej seme dvoletnic je dobro kaljivo in ga je smiselno nabirati doma. Pri tem pa odberite samo tiste rastline, ki so imele najlepše cvetove take barve, kot vam je najbolj všeč. Še kljub temu se namreč rado zgodi, da so polni cvetovi v naslednjem letu nekoliko manj razkošni, pisane barve pa se spremenijo v eno samo barvo. To so zakoni narave. Zato je posebej pri barvnih mešanicah zelo pomembno, da seme nabiramo načrtno, z označenih rastlin različnih barv. Seme naberemo opoldne ali zvečer, ko so rastline suhe. Posušimo ga na papirju v senčnem in zračnem prostoru. Nikoli ga takoj ne damo v vrečko in shranimo. Skrbno ga tudi označimo z imenom ali opisom cvetlice. Nikar se ne zanašajte, da boste rastline drugo leto prepoznali po semenu. Sušimo ga kakšen teden ali več, odvisno tudi od tega, kako zrelo seme smo pobrali. Nato ga shranimo v papirnate vrečice ali vrečice iz blaga. Plastične vrečice so neprimerne. Seme trajnic moramo vsaj za nekaj časa dati v hladilnik, enako naredimo tudi s semenom mo-tovilca. Seme fižola pa damo za teden dni v zamrzovalno skrinjo.
Čez zimo shranjujemo seme v hladnem prostoru, vendar naj temperature ne padejo pod 0 °C. Nujno je tudi, da je zrak suh. Le tako bo seme ohranilo kaljivost dalj časa.
Zelišča
Zelišča so letos bujna in jih moramo skrbno rezati. Le tako se bodo hitreje obraščala in tako bo tudi njihov pridelek letos visok. Opozorila bi vas, da zmanjšamo njihovo učinkovitost, če se jih veliko dotikamo s kovinskimi predmeti, noži ali škarjami. Kar največ dela opravite z rokami.
Miša Pušenjak
Podravje • 25 let preventivne zobozdravstvene dejavnosti
Zobna gniloba še vedno problem
Sodobna stomatologija se ne ukvarja samo z zdravljenjem zobnih in ustnih bolezni, temveč se je usmerila tudi k utrjevanju zdravja in preprečevanju bolezni. To je še posebej pomembno za otroško in preventivno zobozdravstvo, ki ima določeno specifičnost, gre za izrazito preventivno naravnost in dispanzerski način dela, je na začetku pogovora povedala Tatjana Tantegel, dr. dent. med., pe-dontologinja zobozdravstva v JZ Zdravstveni dom Ptuj.
Pa brez zamere
Pri dispanzerskem načinu dela gre za neprekinjeno iskanje potencialno bolnih in ogroženih posameznikov ali skupin. Varovanje zdravja predšolskih in šolskih otrok ter mladostnikov mora potekati celostno, kurativno in preventivno varstvo skupaj po dispanzerski metodi dela.
»Otroško in mladinsko zobozdravstvo se ukvarja s populacijo, ki je v razvoju. Dinamika tega razvoja, ki je raznovrsten, daje stroki pečat specialnosti. Stroka je v celoti naravnana preventivno in je neločljiva s preventivnimi stališči. Otroci in mladostniki so rizična skupina prebivalstva glede obolenja zob in ustne votline, zato jim je potrebno nuditi posebno zdravstveno varstvo, ki jo družba podpira s svojo zakonodajo, saj gre za nacionalni zdravstveni pomen,« poudarja Tatjana Tan-tegel.
Pokazatelji stanja zob in ustne votline kažejo na razvitost ali nerazvitost preventivne zobozdravstvene dejavnosti. Za prikaz obolevnosti otrok in mladostnikov za zobno gnilobo se v svetu in pri nas najpogosteje uporablja indeks KEP. K - pomeni povprečno številno karioznih zob, E - povprečno število izpuljenih in P - povprečno število plombiranih zob. Namen epidemioloških raziskav je ugotoviti tudi potrebo po zdravljenju. Z razbitjem indeksa KEP dobimo K, ki predstavlja potrebo po zdravljenju, E in P pa pokažeta opravljeno delo zobozdravnikov. Zobozdravstveno stanje zob in ustne votline 6-, 9-, 12-, 14-, 15- in 18-letnikov v določenem kraju in času je droben in nepogrešljiv dejavnik pri izgradnji in uresničevanju prizadevanj po boljšem oralnem zdravju, ki je osnova za izvajanje zobozdravstvenega varstva. Ugotovljeno je, da se je oralno zdravje otrok in mladine na Ptujskem in v slovenskem prostoru v zadnjem času zelo izboljšalo.
Na Ptujskem začenjajo s sistematskimi pregledi že pri enoletnikih
»Da bi zadržali sedanje ugodne trende na področju oralnega zdravja, si moramo za vnaprej zastaviti cilje tudi na nacionalni ravni in dosled-
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Tantegel, dr. dent. med., pedontologinja
no uresničiti preventivni program. Imamo specifično organiziranost, dober preventivni program, ki daje zavidljive rezultate. S preventivnim zobozdravstvom se na Ptujskem vključujemo že v predporodni dobi, v okviru šole za starše, kjer gre hkrati za poduk in poziv staršem, da najprej poskrbijo za svoje zobno zdravje, ki ga bodo nato prenesli tudi na svoje otroke. Starši so najbolj odgovorni za zdravje svojih otrok, so vsak dan ob otroku, svoje življenjske vzorce in navade prenašajo na otroke, hkrati pa lahko s svojo nevednostjo in neznanjem uničijo še tako dobre zasnove otrokovega zdravja. Zaradi tega je zelo pomembno naše sodelovanje z dispanzerjem za ženske v ZD, predvsem s pediatri. Njihove nasvete dopolnjujemo z našimi nasveti. Takšno sodelovanje prinaša dobre rezultate. Otroke vabimo na sistematske preglede že v prvem letu starosti. Starši se pridno odzivajo, v prvem letu starosti prihaja v naše ambulante vedno več otrok. V tej dobi se otroci veliko manj bojijo zobozdravnika kot tri-letniki. Obisk otrok v zobozdravstveni ambulanti v tej starosti bol j ali manj zgleda kot igra. Na sistematski pregled otroke vabimo ponovno v starosti treh let, v tej starosti otrokom izraste že vseh 20 mlečnih zob. Čeprav zavarovalnica plača sistematske preglede šele pri šestletnikih, smo se pri nas predvsem zaradi tega, ker smo v preteklosti ugotovili, da smo v tej dobi že precej zamudili, odločili za sistematske preglede otrok pri enem in treh letih. Veliko je stekleničnega kariesa, čeprav staršem o njem veliko povemo
Kaj je karies?
Karies je infekcijska bolezen. Razvije se, ko se hrana in eksplozivna rast mikroorganizmov dopolnita s časom, v katerem so zobje izpostavljeni tem vplivom. Ob tem pa je potrebno upoštevati še zobno sprejemljivost oziroma občutljivost organizma. Karies je kljub številnim preventivnim ukrepom še vedno pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji in v svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije spadata zobna gniloba in paradontalna bolezen med najbolj razširjene kronične bolezni.
v šoli za starše. Tudi za zobno zdravje kot za ostale telesne strukture je pomembno, da uživamo zdravo prehrano in pijemo vodo. Ko pa ima otrok vse svoje zobe, je izrednega pomena grizenje in žvečenje, da se orofacialni sistem razvije v zadovoljivi meri. Vedno več je staršev, ki opazijo vsako pikico na zobeh, to nas veseli. Ob sistematskih pregledih, ki potekajo znotraj ambulant, pa je izrednega pomena tudi preventivno in vzgojno delo naših sester, ki delajo v vrtcih in šolah. Pogrešamo pa vključitev zobozdravstvene preventive v obvezen šolski program, kar bi omogočilo še doslednejše izvajanje preventivne dejavnosti. Tu pa bi morala svoje odigrati ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za zdravje,« je preventivno delo zobozdravnikov povzela Tatjana Tantegel.
Srednješolcev in študentov ne vabijo na sistematske preglede, na voljo pa jim je posebna ambulanta. Študentje jo obiskujejo pogosteje kot srednješolci, ker se tudi že bolj zavedajo pomena ustnega zdravja. Želijo si, da bi mlada generacija znala in hotela skrbeti za svoje zdravje. Usta so vhodna vrata v telo, so del obraza, ki je vsem na očeh, ko govorimo, žvečimo in se hranimo. Pomena zdravih ust in zobovja se večina žal niti ne zaveda.
Vse več
petnajstletnikov brez zobne gnilobe
Preventivna zobozdravstvena dejavnost, s katero se ukvarjajo vsi zobozdravniki v otroškem in mladinskem oziroma šolskem zobozdravstvu na Ptujskem, slavi letos 25-letnico uspešnega dela. Leta 1986 so imeli šestletniki v povprečju okvarjenih 9 zob od 20 mlečnih, kar je bilo zelo veliko. Današnji šestletniki imajo v povprečju 6 okvarjenih mlečnih zob. Pred 20 leti so imeli dvanajstletniki v povprečju okvarjenih 7 zob, zadnji epidemiološki podatki pa kažejo, da imajo otroci pri dvanajstih v povprečju okvarjene tri zobe. Mlečni zobje so
po svoji strukturi specifični, pogoj za dobro ustno zdravje je tudi dobro zdravje mlečnih zob, kar pa marsikdo pozablja. »Za zobozdravnike, ki se ukvarjamo s preventivo, je zelo pomemben podatek o deležu otrok, ki so brez karie-sa. Vsak zob s plombo je za nas okvarjen zob, zato se hvalimo predvsem z deležem zob brez kariesa. V vseh teh letih je omenjeni delež naraščal. Pred 20 leti je bilo brez kariesa le 0,1-odstotka petnajstletnikov. Danes je brez kariesa že skoraj 10-odstotkov petnajstletnikov. Pri dvanajstih letih jih je brez kariesa že 18,8-odstotkov«, je še posebej poudarila Tatjana Tantegel.
18-letniki naj ne bi več izgubljali zob zaradi zobne
gnilobe
Četrt stoletja zobozdravstvene preventive bodo praznovali tako, da bodo od tega imeli največ otroci. Prvega septembra bodo vsem prvo-šolčkom v 28 osnovnih šolah na območju upravne enote Ptuj podarili majčke z emblemom in urnik, malčkom v vrtcih pa bodo podarili zobne ščetke.
Oralno zdravje se je v zadnjih dveh desetletjih zelo izboljšalo, ker je zobozdravstvena preventiva svoje delo dobro opravila, to si upamo reči, ker so vsi doseženi rezultati posledica resnično načrtovanega, množičnega in kontinuiranega izvajanja preventivnih ukrepov, kot so uporaba fluorjevih tabletk, topikalna aplikacija fluridov, vzgoja za zmanjšanje uporabe kariogene hrane, vzgoja, skrb in poduk za natančno ustno higieno, ki je osnova dobrega ustnega zdravja in redni obiski pri zobozdravniku, je ob koncu pogovora poudarila Tatjana Tantegel. Na zmanjšanje zobne obolevnosti vplivajo tudi tekmovanja v šolah za boljše ustno zdravje, na Ptuju je v tekmovanje vključenih več kot 80 odstotkov vseh otrok, sodelovanje z vzgojitelji, učitelji in ravnatelji, kompletnim vzgojno-izobraževalnim sektorjem ter starši. Pomemben specifični dejavnik je tudi Društvo za oralno zdravje, ki vključuje vse zobozdravstvene delavce in integrira tudi učitelje, vzgojitelje. Na upad zobne gnilobe je vplivalo tudi preventivno zalivanje zob. Pomembna je tudi organizacija zobozdravstvene službe. Veliko zaslug ima prim. Jožica Re-berc, ki je vzpostavila sistem zobozdravstvene preventive. Ob strokovni doktrini ne gre pozabiti tudi na potujoče zobne ambulante, ki so pomembna pridobitev že zaradi približevanja storitev otrokom.
Nadaljnji razvoj zobozdravstvenega varstva zaradi sprotnega spremljanja in ocenjevanja zdravstvenega stanja ter
Poljudno-znanstveno
Človeška neznanka in opazovanje
Ljudje smo nadvse zanimiva bitja. Pravzaprav, če dobro premislim, smo ljudje bitja, ki jih lahko označimo s skoraj neskončno oznakami In ena izmed teh je zagotovo, da smo (predvsem "moderni" ljudje) bitja, ki se nahajajo v skrajno ironični, da ne rečem tragični situaciji (oh, kako blizu sta si včasih ironičnost in tragičnost). Naš sodobni obstoj je po svoje tragičen. Zakaj? Zaradi preprostega in precej transparentnega razloga - svet, v katerem živimo, poznamo skoraj do obisti, sami sebi pa smo še vedno neznanka. Še več, zdi se, da bolj ko spoznavamo vse okoli nas, manj se ukvarjamo s spoznanjem samih sebe. Bolj in bolj si postajamo neznanka. Ali, kar je še hujše, vse manj nas zanima, kdo smo, kaj počnemo. Vse bolj pozabljamo nase. Zaposleni smo s tolikimi drugimi stvarmi, da nase, na največji fenomen na Zemlji (to se ne nanaša na posameznika, ampak na človeka kot človeka) enostavno pozabimo. Nekako se nimamo časa ukvarjati sami s seboj, s svojo vrsto, ali pa se nam preprosto ne ljubi, ker tako ali tako vse vemo. To trditi, hkrati pa se vse bolj spreminjati v bitje, ki se zgolj prehranjuje, dela (ne ustvarja, ampak dela - ker pač mora) in reproducira - to je vsaj zame nesprejemljivo. In tukaj nobeni izgovori ne pridejo prav - ni treba, da ure in ure sedite doma ter razmišljate o sebi, ne, o človeku kot o tej nadvse zanimivi vrsti boste zvedeli precej tudi, če boste opazovali svoje soljudi. In odkrili zanimiv kalejdoskop različnih karakterjev, navad in čudi. Da, tudi z opazovanjem se da marsikaj naučiti - pa še fino se lahko imaš zraven. Seveda pa to tistemu, ki gleda, pa ne vidi, ne koristi popolnoma nič. Taki tudi teh besed, ki so tukaj zapisane, ne berejo več, kajti že zdavnaj se jim je to pisanje zazdelo bedno, neko nakladanje kar tja v tri krasne. Ampak poglejte, kako preprosto je opazovati in spoznavati, kako zanimiva in barvita je naša vrsta, da pravzaprav niti dva izmed nas nista enaka.
Zagotovo ste se že kdaj peljali na morje. In zagotovo ste vsaj enkrat to opravili v neznosni vročini. In skoraj zagotovo ste se pri tem znašli v koloni vozil, bodisi zaradi cestninske postaje, bodisi zaradi česa drugega. In če niste vi vozili, bi se lahko, namesto da bi bentili preko vsega, kar naši južni sosedi počnejo (da, tudi velika verjetnost je, da se vam je to zgodilo na hrvaškem), da bi se torej namesto tega razburjanja malce razgledali naokoli in opazovali (so)ljudi v drugi avtomobilih, najraje voznike. In bi slej ko prej odkrili, kako smo si ljudje različni in posledično zaradi tega zanimivi. Če boste niti ne tako pozorno gledali, boste lahko v plehovju, ki se cijazi z vami, videli praktično vsak tip človeka, ki obstaja na tem planetu. Videli boste možakarja, ki nervozno vlači cigareto po ustih, ves preznojen in zmečkan. Na videz sicer precej miren, a mu manjka samo kapljica, pa se bosta vsa jeza in bes nad svetom zlila iz njega. "Malo, samo še malo, pa bom vse mu odmeva v glavi. A drugemu, v avtu za njim, nič več ne odmeva samo v glavi, kajti vsake toliko udari po volanu in armaturni plošči, se kaj zadere skozi okno ter se nervozno preseda na sedežu. Tale si misli "Naj gre vse v .". Če se slučajno tip pred njim dovolj hitro ne premakne, ko kolona steče, začne ta za njim na glas trobiti in se dreti znotraj svoje kabine. Ampak ne ve, da bo tistemu pred njim zdaj zdaj počil film in ga bo prišel enkrat vžgat na gobec. V tretjem avtu sedi tip lagodno zleknjen na sedežu; volana se dotika komaj toliko, da ga še lahko upravlja, ko je potrebno izvesti kak premik po cestišču. Čisto jasno mu je, da nobeno razburjanje ne bo koristilo in da bolj ko bo poskakoval po sedežu (kot ta pred njim) ali se žrl (kot tisti ta drugi pred njim), bolj mu bo vroče, na samo hitrost dospetja na cilj pa to ne bo vplivalo prav nič. Spet četrti tam od zadaj sploh ne posveča pozornosti dogajanju na cesti, saj je z mislimi pri popolnoma drugih stvareh, recimo pri tem, kako je z enim nespametnim dejanjem pokvaril vse, za kar si je v življenju prizadeval in si želel. Ta zgolj apatično strmi nekam skozi vse plehovje pred njim, s pogledom k izgubljeni prihodnosti.
In tako dalje. Barvitost in pestrost vseh nas, ki pripadamo vrsti "človek", se manifestira povsod. Na nas je, ali jo bomo videli ali ne. Seveda si nismo enaki in zato eni vidijo te stvari bolj, drugi manj. A tudi če niste najbolj nadarjeni za opazovanje soljudi (ali sebe), nič ne de. Poskusite enkrat v zgoraj opisani situaciji malo pogledat naokrog. Vsekakor je to bolje, kot pa udrihati po armaturni plošči ali nervozno žvečiti cigarete.
Gregor Alič
P. S.: O mlahavih stiskih roke pa kdaj drugič. Brrr.
potreb na področju oralnega zdravljenja pa je zelo odvisen od ustreznega informacijskega sistema. Namen preventivnih programov pri predšolskih in šolskih otrocih ter mladostnikih je predvsem aktivno spremljanje oralnega zdravja posameznika in vrstniške skupine. Zobozdravstvo je bilo prvo, ki se je začelo ukvarjati s preventivno dejavnostjo, ker so se srečevali s poraznim stanjem zobovja. V četrt stoletja so rezultati več kot spodbudni. Cilji do leta 2020 so še naprej
zmanjševanje zobne gnilobe. 80 odstotkov šestletnih otrok naj bi bilo tega leta v Evropi in v Sloveniji brez zobne gnilobe, 12-letniki naj ne bi imeli več kot 1,5 okvarjenega zoba, medtem ko 18-letniki naj ne bi več izgubljali zob zaradi karie-sa. Po podatkih, ki jih ima na voljo ptujsko zobozdravstvo, imajo 18-letniki na Ptujskem v tem trenutku še 10 odstotkov izgubljenih zob zaradi zobne gnilobe, slovensko povprečje je 12 odstotkov.
Ptuj • Otvoritev stalne arheološke razstave na Rimski ploščadi
Pec in lončarski izdelki rimske Petovione
Na območju rimskega mesta so bile odkrite različne obrtniške delavnice: steklarske, kamnoseške, kovinarske, delavnice za obdelavo kosti ter opekarske in lončarske. Skoncentrirane so bile v vzhodnem delu mesta v obrtniški četrti, odkriti med obsežnimi zaščitnimi arheološkimi izkopavanji, ki so v letih 1974-1981 potekala pod vodstvom Blagoja Jevremova in Marjane Tomanič - Jevremov, kustosov Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Doslej so bile odkrite štiri delavnice za klesanje kamna, delavnica za kovino, dve peči za žganje apna, sledovi delavnic za steklo ter 95 peči, od teh 20 opekarskih. Peči (po štiri in več) so bile združene v enajstih lončarskih in treh opekarskih obratih, ki so bili - razen treh - zgrajeni v osrednjem delu četrti. V nekaterih delavnicah so bile odkrite tako lončarske kot opekarske peči, sušilnice, delovni prostori, vodnjaki, zbiralniki vode, pripravljena glina za oblikovanje, odpadne jame s pokvarjenimi izdelki, polizdelki, kalupi in delovno orodje.
Odkriti so bili tudi sledovi velikih objektov s poslovnimi, stanovanjskimi in z gospodarskimi prostori ter z nepokritimi ali z lopami prekritimi dvorišči, zgrajeni severno in južno od rimske državne ceste.
Na osnovi najdb lahko z gotovostjo rečemo, da se je na tem prostoru odvijala industrijska proizvodnja različnih izdelkov, med katerimi prevladujejo lončarski in opekarski. Z njimi so zadovoljevali vse potrebe takratnih prebivalcev, nekatere izdelke pa so tudi izvažali v druga pro-vincialna mesta. Proizvode
iz ptujskih delavnic najdemo v nekaterih rimskih mestih v Avstriji, Hrvaški, Srbiji ter celo v Romuniji.
Četrt je gotovo imela pomembno gospodarsko vlogo pri razvoju in blaginji prebivalcev, saj si brez obrti ne moremo predstavljati obstoja, kaj šele razvoja nekega mesta. Zato so Ptujčani takoj po odkritju prvega opekarskega obrata leta 1974 sprejeli predlog arheološke komisije, da se na mestu najdbe ohrani ena izmed opekarskih peči.
Do danes se je od vseh odkritih peči v obrtniški četrti (95) na mestu najdbe ohranila le ena - opekarska peč 5 (odkrita peta po vrsti) iz druge polovice 3. stoletja. Od leta 1982 do leta 1989 je bila zaščitena s kovinsko konstrukcijo in z zvonom iz plek-si stekla. V letih 1998-2000, ko so potekala obnovitvena dela, pa je bila nad pečjo zgrajena betonska lupina.
V zbirki je na plakatu z besedilom in s slikami predstavljena obrtniška četrt, z risbami je ponazorjen proces proizvodnje pri izdelavi opek ter lončarska delavnica, ob kateri je predstavljen tudi izbor lončarskih pripomočkov in izdelkov, izdelanih v peto-vionskih delavnicah. Pred-
Opekarska peč 5, predstavljena na mestu najdbe
Foto: Arhiv PM Ptuj
stavljeni so tudi različno oblikovani glineni distančniki, ki so jih uporabljali pri žganju v pečeh in sušenju izdelkov.
Ob lončarskem kolovratu so med pripomočki za delo tudi železni nož za rezanje gline iz 3. stoletja našega štetja ter del žrmelj za mlet-
je različnih primesi, ki so jih primešali glini in za mletje naravnih surovin, iz katerih so pridobivali barve za premaze in glazuro.
Otvoritev razstave bo v četrtek, 4. avgusta, ob 12. uri na Rimski ploščadi. Če temu dodamo podatek, da je po
letu 1913 to prvi arheološki objekt, predstavljen na mestu najdbe, bo ta dogodek v zgodovino Ptuja nedvomno zapisan z velikimi črkami.
Izgradnjo zaščitne betonske lupine nad pečjo, ureditev prostora, konservacijo peči ter zunanjo ureditev so finan-
cirali: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ptuj, Zavod za varstvo kulturnih spomenikov Slovenije, Restavratorski center in Pokrajinski muzej Ptuj.
Marjana Tomanič Jevremov
Ptuj • Polfinale mis Slovenije
Lepota s Ptujskega pred novo preizkušnjo
V amfiteatru Term Ptuj bodo v petek izbrali 12 finalistk 14. izbora za mis Slovenije za mis sveta.
Pred desetimi leti so bili Ptuj-čani že gostitelji finala mis Slovenije, takrat je slavila Tea Bo-škin iz Kopra, letos jim je uspelo v mesto ob Dravi pripeljati tudi polfinale, potem ko so se že večkrat izkazali kot gostitelji regionalnega izbora za mis Štajerske. Letošnje gostiteljstvo je v rokah Term Ptuj, ki letos slavijo tudi 30-letnico uspešnega delovanja.
S Ptujskega se za vstop v finale potegujejo tri dekleta: Tatjana Caf z Grajenščaka, Doris Slaček
iz Dragoviča in Petra Šmigoc iz Krčevine pri Vurberku.
V nocojšnjem glasbenem in lepotnem spektaklu, ki se bo pričel ob 20.30 uri, se bo 20 deklet predstavilo v treh izhodih: dnevnih oblačilih, kopalkah in oblekah. Za vstop v finale bo odločal tudi pogovor s člani komisije, ki se bodo z vsemi kandidatkami pogovorili v domačem in tujem jeziku. V bogatem glasbenem programu bodo nastopili številni znani glasbeniki:
Slapovi, Veter, Artbeat, Sergeja, Clea in še nekateri drugi. Letošnjo mis Slovenije bodo izbrali 17. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Čakajo jo bogate nagrade, glavna je tudi letos osebni avtomobil Peugeot 1007, ki ga bo zmagovalka prejela v trajno last. Slovenijo bo zastopala na svetovnem lepotnem izboru na Kitajskem, kjer letos pričakujejo lepotice iz več kot 110 držav.
MG
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: KRASTA, REKTOR, ISMETA, SLON, STELIT, MARIJA, SOL, NART, SMELT, BS, ZU, POROK, OKRAJ, ALADAGH, ANA, RANN, ATOLI, OVOJ, LEGNAR, GESAKU, LIDO, ER, KRN, IKAR.
Foto: Črtomir Goznik
Prvo mis Štajerske so na Ptuju izbrali že leta 1996, v devetih letih so ta laskavi naslov osvojila že štiri dekleta s Ptujskega: Adelina Bombek, Mihaela Kukovec, Maja Tofant in Tatjana Caf.
Zg. Porčič • Pisano življenje Franca Ferlinca
Zgodba nekega vojaka
V še ne tako davni preteklosti je bilo težko najti nasilno mobiliziranega vojaka, ki bi bil voljan javno izpovedati svojo življenjsko zgodbo.
V Zgornjem Porčiču pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah živi 82-letni Franc Ferlinc, čigar življenje je bilo zelo pisano. Z njim smo se srečali ob cesti, ki vodi v Zgornji Porčič. Peš, kdo pa še hodi peš, se je vračal iz trgovine pri Sv. Trojici. In beseda je dala besedo.
Franc Ferlinc se je rodil 1923. leta v Žicah pri Sv. Ani, kjer so imeli starši malo posest. Da bi družini izboljšali življenje, so za96.000 dinarjev posest prodali in kupili večje, za katero bi morali odšteti 150.000 dinarjev. Ker dolga niso plačali v dogovorjenem roku, so izgubili vse. S petimi otroki so začeli vandrati kot podnajemniki. Končno so se ustavili na domu staršev Marije in Mihaela Campl v Zgornjem Porčiču. Tam je Franc tudi odrasel. Po končani šoli se je šel učit kolarskega poklica. Kolarskega mojstra Stanislava Pirša si je našel v Podgradu pri Gornji Radgoni. Pri njem je 2 leti delal tudi kot kolarski pomočnik. Ko se je začela vojna, je moral na prisilno delo v Nemčijo, kjer se je v tovarni letal v Kaslu usposabljal za strugarja. Tam je delal kot strugar 14 mesecev. Kot dober strugar je bil poslan v tovarno letalskih delov v Maribor, kjer je ostal do vpoklica v nemško vojsko.
Jeseni 1943. leta je bil mobiliziran v letalsko enoto, ki je delovala v Haltirolu. Po treh tednih usposabljanja za streljanje s pehotnim orožjem je bil poslan na rusko-poljsko mejo v Lublin Svidnik, kjer je delovala šola za usposabljanje letalskih strojnikov.
Bolniška odpustnica jih je rešila fronte
»Že sem mislil, da se bomo ustalili. Toda že po treh tednih smo morali, zaradi nenehnih napadov partizanov, kraj zapustiti. Ker nisem bil na fronti, tolikšnega streljanja nisem slišal nikoli. Pokalo je kot bi »borovco« kuril. Se pravi, da je pošteno regetalo. Za nekaj časa smo se preselili v Nurnberg, nato v Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. Na Madžarskem, bili smo ob Blatnem jezeru, nam je zmanjkalo goriva, streliva in hrane, zato smo vso opremo in letala, ki so bila predvidena za popravilo, odpeljali v Haltirol, od koder smo tudi prišli. Tam smo vojaki doživeli srečen konec. Vojaško poveljstvo nam je izdalo dokument, kjer je pisalo, da smo odpuščeni iz bolnišnice. Prejel sem odpustnico iz bolnišnice, čeprav nikoli nisem
bil v njej. Tak dokument, to so Nemci vedeli, je dovoljeval neovirano potovanje domov. Tako sem bil 7. maja, dva dni pred uradno kapitulacijo Nemčije, že doma v Zgor-
njem Porčiču. Naj povem, da smo bili letalski tehniki usposobljeni za popravilo lovskih bombnikov Fuckawolf 150, ki so bili oboroženi s štirimi strojnicami in dvema 50
kg letalskima bombama. Ta izvidniška letala so s streli iz strojnic in odmetavanjem bomb opozarjala prebivalce, kje bodo potekala bombardiranja, da so se lahko umaknili v zaklonišča. Sam sem z vojne prišel brez najmanjše praske. Take sreče ni imel vsak vojak. Vseeno so spomini nanjo težki.«
Raje v službo kot v zadrugo
Z vrnitvijo iz vojske se je za Franca začelo novo življenj-
Foto: Ludvik Kramberger
Franc Ferlinc iz Zgornjega Porčiča z značilnim kolarskim orodjem, skobličem za okroglo skobljanje
sko obdobje. Bil je svoboden. »Tisti, ki ni okusil vojne, si težko predstavlja, kaj pomeni biti vojak v vojni. Prav zato sem bil toliko bolj srečen, ko sem zaživel svobodno življenje. Našel sem si družico, Veroniko Borko iz Ihove, in se 4. novembra 1946 poročil. Tedaj sva z ženo, ki mi je rodila sina Franca in hčerko Marjano, oba sta me obdarila s 7 vnuki in 7 pravnuki, odšla k Antoniji Vogrin. Po njej, bila je 9 let priklenjena na posteljo, sva za prevžitek prevzela hišo s 40 ari zemlje. Da bi lažje preživljala družino, sva dokupila 3 ha zemlje. Ob tem sem 12 let imel kolarsko obrt. Ker nisem hotel v tedanjo zadrugo, so me obremenjevali z davki in me na tak način želeli uničiti. Ker sem tedaj veliko delal za tedanji Elektro, sem po poznanstvu dobil v njem redno zaposlitev. Ko me je po treh mesecih dela doma obiskal davčni uslužbenec, da bi me prisiljeval v zadrugo, sem mu povedal, da že tri mesece delam v Elektro. Jezen je zapustil moj dom in od tedaj sem imel mir. V času zaposlitve sem opravil delovodsko šolo in bil delovodja vse do upokojitve 1984. leta.«
Njegov konjiček je bilo gasilstvo. Član PgD Sv. Trojica je več kot 60 let. V društvu je opravljal številne funkcije, bil je 20 let predsednik, strojnik in gospodar. Sedaj je le častni član. Za svoje delovanje v gasilskih vrstah je prejel številna priznanja in odlikovanja, ki ga danes spominjajo na aktivno delo v društvu. Vesel je, da ima pri sinu Francu in snahi Marjani topel dom.
Ludvik Kramberger
Prireditvenih
Torek, 2. avgust
10.00 Lenart, knjižnica, Bralni krožek 10.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, počitniške pravljične urice -	Ptuj, v razstavišču gostilne Lužnik razstavljajo člani likovne skupi-
ne KD Studenci
Sreda, 3. avgust
9.00 do 12.00 Ormož, Mladinski center, Počitniške ustvarjalne delavnice 10.00 Lenart, knjižnica, Bralni krožek
17.00 Ptuj, Dom upokojencev Ptuj, na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo
Četrtek, 4. avgust
10.00 Ptuj, Dom upokojencev Ptuj, na terasi 1D, Babice in dedki
pripovedujejo 10.00 Lenart, knjižnica, Bralni krožek 10.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Počitniške pravljične urice 12.00 Ptuj, Rimska ploščad, odprtje Rimske opekarske peči, prezentirane na mestu najdbe, tam bo predstavljen tudi izbor lončarskih izdelkov iz delavnic rimske Petovione, v okviru projekta Dan in noč s Ptujskim muzejem, pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj 15.00 Ptuj, grajsko dvorišče, Stekleno mesto, muzejska delavnica slikanja na steklo
16.00 Ptuj, Zgornji Breg, ogled III. mitreja, v okviru projekta Dan in noč s
Ptujskim muzejem, pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj 17.00 Ptuj, grajsko dvorišče, Pavliha, lutkovna predstava lutkovnega
gledališča Maribor 17.00 Ptuj, dominikanski samostan, ogled arheološke zbirke, v okviru projekta Dan in noč s Ptujskim muzejem, pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj
17.45 Ptuj, grajsko dvorišče, Stekleno mesto, muzejska delavnica slikanja na steklo
18.00 Ptuj, dvorišče gradu, predvajanje filma, razstave in nočno vodenega ogleda kulturne in zgodovinske dediščine Ptuja, v okviru projekta Dan in noč s Ptujskim muzejem, pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj
19.00 Ptuj, cerkev Svetega Jurija, koncert gregorijanskih in sakralnih
pesmi, koncert bo izvajala profesionalna glasbena skupina Treca-num iz Strasbourga v Franciji 19.00 Breg, v telovadnici OŠ, badminton 24.00 Ptuj, grad, nastop skupine Kvinton, zvezda večera
KINO Ptuj
2., 3. in 4. avgusta ob 21.00 Vojna svetov.
Cena vstopnice 500 SIT
KOLOSEJ Maribor
Torek, 2. avgust, ob 20.00 in 22.00 Krvava romanca. Ob 16.10, 18.40 in 21.00 Tašča, da te kap. Ob 16.00, 18.30 in 21.10 Učinek metulja. Ob 18.10 in 20.40 Jezne in zaljubljene. Ob 16.50, 19.05 in 21.15 Kung fu frka. Ob 21.45 9 orgazmov. Ob 16.35, 19.00 in 21.30 Hiša voščenih figur. Ob 16.30, 19.10 in 21.50 Sahara. Ob 17.15 Hitra zebra. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Vojna svetov. Ob 19.25 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 17.10 Batman: Na začetku. Ob 16.50 Roboti. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Ugani, kdo pride na večerjo.
Sreda, 3. avgust, ob 20.00 in 22.00 Krvava romanca. Ob 16.10, 18.40 in 21.00 Tašča, da te kap. Ob 16.00, 18.30 in 21.10 Učinek metulja. Ob 18.10 in 20.40 Jezne in zaljubljene. Ob 16.50, 19.05 in 21.15 Kung fu frka. Ob 21.45 9 orgazmov. Ob 16.35, 19.00 in 21.30 Hiša voščenih figur. Ob 16.30, 19.10 in 21.50 Sahara. Ob 17.15 Hitra zebra. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Vojna svetov. Ob 19.25 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 17.10 Batman: Na začetku. Ob 16.05 roboti. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Ugani, kdo pride na večerjo.
Ni glasu in ne korakov, le poletni ptičji spev ^ In pogled zaman te išče, da bi vsaj še enkrat te objel. Morda pa le slišiš tih šepet, da globoko v naših srcih si ujet.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 3. avgust 2003, ko je prenehalo biti tvoje srce, dragi mož, oče in dedek
Avguštin Murko
Z GORCE 11
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi
V SPOMIN Pavla
3. januar 1993
Jakob
2. avgust 1995
Majcen
S HUMA PRI ORMOŽU 53 C
Tiho sta odšla kot misel, ki mine ^ Ostala nam le solza je in bolečina ter večno vprašanje - Zakaj? Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Vsi njuni
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu

Mali oglasi
STORITVE
izhePLSi
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popusti
Vsak četrtek ob 20.00 uri
moům
7

PREDLOGI ZA AVGUST
1.	NAVIHANKE - Le veter odšel bo z menoj
2.	Ans. TONIJA VERDERBERJA - Pobanala sva listje
3.	STRICI-Moj dom je Slovenija
4.	KORENINE-Talco je bilo
5.	DINAMIKA - Od sreče po svoje vsak rad poje
6.	SICER - Postoj prijatelj moj
7.	ŠUM-Z glasbo v srcu
Zmagovalec meseca JULIJA: MODRIJANI - Srce |e hotelo drugega Še eno možnost v AVGUSTU imajo: NAVIHANKE - Le veter odiel bo z menoj
1.	ROK KOSMAČ-Živim le zate
2.	SAŠA LENDERO - Luna
3.	PLATIN-Kaj je to ljubezen
4.	BAŠTINO-Kraljica
5.	ČUKI-Ena po domače RMX
6.	WERNER & BRIGITA ŠULER - Hej mala opala
7.	DOMEN KUMER-Do Portoroža
Zmagovalec meseca JUNIJA BOŠTJAN KONEČNÍK - Gostilna je moj dom Se eno možnost v AVGUSTU ima: ROK KOSMAČ - Živim le zate
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Glasujem za: _
Ime In priimek: ,
1ël. številka:,
Glasovnice poSlJite na d
h na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318,2250 Ptuj
Orfejiicove
SMS glasbene fel|e:
041/818-666
Nagrado prejme: Vlado Korotaj, Paviovc115, 2270 Ormož
NEPREMIČNINE
PRODAM manjše posestvo v okolici Ptuja. Tel. 031 646 291._
PRODAM enosobno stanovanje brez balkona, površine 43 m2, v pritličju v ulici Rimska ploščad. Vse informacije na GSM 031 258 831.
KMETIJSTVO
PRODAM traktorsko škropilnico, ventilatorsko, 100 l, novo. Tel. 031 646 291.
MOTORNA VOZILA
PRODAM motorno kolo Aprillia 125 RS, letnik 97. Tel. 051 336 307.
PRODAM VW cady 1,9 dizel, letnik l996, prevoženih 125 tisoč km. Tel. 051 336 307.
www.tednik.si
Odhoda najdražjega ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
Eve Letonja
IZ ŽETAL
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili spomin nanjo in jo pospremili na njeni poslednji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa ustno izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in molitve, g. Krivcu za besede slovesa, pevcem iz Podlehnika za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino.
Hvala konferenci sindikata Perutnine Ptuj in sodelavcem mesne industrije ter Društvu upokojencev Žetale. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi.
@alujo~i: vsi njeni
Lepših misli v srcu ni kot spomin preteklih dni. Obledijo listi - usahne cvetje, objame dušo sto skrbi, a spomin na vaju nikoli ne obledi.
V SPOMIN
Na draga starša
Slavico Leljak
1925 - 2004
[tefana Leljaka
1920 - 1985 IZ SKORBE 32
Iskrena hvala vsem za vsak ustavljen korak ob njunem grobu in prižgano lučko spomina.
Vsi vajini najdražji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, svakinje in botre
Marije Tomažič
IZ MALE VASI 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Lepa hvala g. patru Mirku Vršiču za opravljen obred in občutene besede slovesa. Hvala zastavonoši in nosilcem križa. Hvala ženskemu pevskemu zboru GZ Gori-šnica, cerkvenim pevcem, glasbeniku za odigrano Tišino, govornikoma g. Slavku Vogrincu, g. Angeli Hameršak ter g. Tereziji Bezjak za besede slovesa.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir.
Zahvaljujemo se tudi kolektivu Doma upokojencev Ptuj-Muretinci, sodelavcem in bivšim sodelavcem Inter Expo, d. o. o, Društvu upokojencev Zagojiči.
Iskrena hvala sosedi Ivanki, družinam Preac, Ambrož, Milošič, Prelog-Obran ter Matjašič in vsem drugim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali.
Vsi njeni
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO I ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
- »
♦ *
Ob občinskem prazniku, v petek 5. in soboto 6. avgusta, na mestniii ulicah in trgih.
PETEK od 20. ure dalje
•	Petar Grašo • Posodi mi jurja • Slapovi in Mlade frajle • Karizma • Tuja vrsta
• ob 24. uri VELIKI OGNJEMET
SOBOTA od 20. ure dalje
•	Mambo Kings »Vagabundi« KUT Gas •Orleki» 5 Element« Ko pije «Bič Boys
organizator: LTO Ptuj
generalni pokrovitelj: MG Ptuj
generalni medijski pokrovitelj: Radio Tednik
Gruškovje • Kolone, kolone, kolone
Trening za živce...
Če se človek hoče naučiti najbolj sočnih kletvic, domačih in tujih, potem ima čez poletje odlično priložnost za to. Ni mu treba na noben drago plačan seminar, ampak se lahko postavi le ob cesti Draženci-Gruškovje.
Nikakor pa naj tega ne stori z dvignjenim palcem, in to iz dveh razlogov; prvič, ker bi ga lahko kakšen zaripel voznik 'tresnil' po buči, drugič pa zato, ker bi peš hitreje prišel do Zagreba ...
Odprtje novega mednarodnega mejnega prehoda v Gruškovju za poletne dopust-nike očitno ni prineslo niti odstotka odrešitve. Julijski in avgustovski konci tednov, najhujše so sobote oziroma že noči s petka na soboto, so za vse turiste, ki se pogumno odločijo zapeljati v smeri proti največjemu haloškemu prehodu, prava nočna mora, pri kateri niti elektronska klima ne pomaga prav nič. Čakanje se velikokrat začne že tik zatem, ko pustijo za seboj mariborsko obvoznico, in do Ptuja oziroma Vidma so živci že čisto razcefrani, obrazi izza avtomobilskih stekel pa podobni povoženim bulteri-erjem. Marsikomu od voznikov niti ni jasno, za kaj gre; nekateri sprašujejo, kje se je zgodila prometna nesreča,
V križiščih se je treba v strnjeno koiono do Gruškovja vriniti dobesedno na silo .
tisti z več izkušnjami pa poskušajo približno prešteti, koliko ur bodo še stali v nepremični koloni.
Še bolj kot tuji popotniki so razkurjeni domačini, zlasti v Podlehniku in tisti iz naselij Tržec, Sela in Lan-
Nepretrgana kolona skozi Podlehnik se nadaljuje še mimo Ptuja.
Napoved vremena za Slovenijo
če je o Porcjunkuli (2.) vročina, huda bo prihodnja zima.
Danes bo na Primorskem večinoma jasno, drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Občasno lahko predvsem v severni in osrednji Sloveniji nastane kakšna kratkotrajna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, na Primorskem okoli 21, najvišje dnevne od 24 do 29, na Primorskem okoli 32 stopinj C.
V sredo bo oblačno s pogostimi padavinami, predvsem plohami in nevihtami. V četrtek bo dež postopno ponehal. Predvsem na Primorskem se bo delno razjasnilo, tam bo pihala tudi zmerna burja.
cova vas v občini Videm. Če namreč hočejo v soboto prečkati glavno cesto, je bolje, da s seboj vzamejo košaro za piknik in se pred križišči kar utaborijo ... Prečkanje v sobotnih, včasih pa tudi nedeljskih dnevih, je bolj stvar božje sreče in umetnosti kot pa šoferskih pravil in znanja. Največkrat pa jim uspe šele po uporabi pravila nasilnega vrivanja.
Popolne cestne kolapse je sicer po vseh napovedih pričakovati še tja do konca avgusta, vsak konec tedna.
Ne glede na obup stotiso-čev voznikov, ki se zgolj čez poletje vozijo po omenjeni cesti, pa se našemu ministru za notranje zadeve avtocestna povezava Draženci-Gru-škovje, ki se sicer načrtuje enkrat v prihodnosti, ne zdi ravno hudo pereča zadeva. Vsaj ne tako kot slovita dolenjka, kjer je menda potrebno avtocesto od Ljubljane do Zagreba zgraditi takoj, saj se kar naprej dogajajo smrtne nesreče. Na naši cesti do Gruškovja pa tako hudih nesreč ni. Kako bi se tudi, glede na to, da stotine avtomobilov lahko le stoji ali se premika po polžje, lahko sploh zgodile?!
Mogoče pa se bo našel kakšen norec, ki mu bodo enkrat popustili živci, in če bo nekoliko premočno pritisnil pedal za plin, se bo zgodilo nekajkilometrsko verižno trčenje - takšno za Guinnes-sovo knjigo rekordov ... Bi to pomagalo?!
SM
^mtÂïïKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -Idjnčavničarskadela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Mirjana Govedič, Fulneška ul. 2, Ljutomer - Aneja; Dušanka Ozmec, Tibolci 54/a, Gorišnica
-	Niko; Bojana Ferčec, Trlično 8, Rogatec - Gajo; Darinka Frangež, Podlože 49/a, Ptujska Gora - Ano; Ksenja Vindiš, Volkmerjeva 9, Ptuj - Tjaža; Vanja Kojc, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj - Tjašo; Ivanka Kampuš, Gorkega 4, Gornja Radgona - Tonjo; Petra Stupar, Hofmanova 3, Rogatec - Emo; Anica Vidovič, Krčevina pri Vurber-gu 76, Ptuj - Jana; Mojca Muršič, Peršonova 41, Ptuj
-	dečka; Mojca Pušnik, Koroška c. 118, Maribor - Ano; Albina Zorko, Moškanjci 2/d, Gorišnica - Luka; Sonja Horvatič, Pršetinci 37, Sv. Tomaž - Matica; Andreja Žnidarič, Mihovci 8/a, Velika Nedelja - deklico; Stanka Pernat, Zg. Gorca 4, Rače - Luka; Pavla Dovečar, Bres-nica 82, Podgorci - Anjo; Barbara Boltavzer, Ribiška ul. 7, Slovenska Bistrica - Tio.
Poroke - Ptuj: Janez Horvat, Gradišče 20/a, in Ana Jagarinec, Cvetlin 114, Hrvaška; Marjan Horvat, Jur-šinci 71, in Suzana Repič, Zagorci 85; Matjaž Škrila, Bolečka vas 6/a in Karmen Muzek, Videm pri Ptuju 3/f.
Umrli so: Janez Majerič, Novinci 39, umrl 18. julija 2005; Ciril Brodnjak, Formin 39/a, umrl 21. julija 2005; Marija Tomažič, Mala vas 25, umrla 24. julija 2005; Janez Muhič, Zidanškova ul. 26, Ptuj, umrl 23. julija 2005; Ana Letonja, Žetale 87, umrla 25. julija 2005; Jurij Mohorko, Rimska pl. 18, Ptuj, umrl 25. julija 2005; Rozalija Drevenšek, Lovrenc na Dravskem polju 68, umrla 28. julija 2005.
Črna kronika
Mama in hčerka takoj mrtvi
Tragična prometna nesreča, ki se je v soboto zjutraj zgodila na ravnem odseku ceste v Moškanjcih, v bližini bencinske črpalke Žiher, je zahtevala dve mladi življenji.
Po podatkih policije je voznik cisterne za prevoz nevarnih snovi nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je stalo več avtomobilov, ki so čakali, da zavijejo v levo.
Nesreči se pravzaprav ni izognil nihče od čakajočih, saj je cisterna dobesedno pometla z avtomobili, ki so bili takrat na cesti.
Prvi med njimi je bil renault clio, ki ga je v silovitem trčenju ukleščilo pod kabino cisterne, ta pa ga je nato potiskala pred seboj še približno 100 metrov. Ostale , šlo naj bi za pet avtomobilov, pa je odbilo s ceste. V popolnoma uničenem cliu, kljub hitremu posredovanju gasilcev in rešilnih vozil, ni bilo več pomoči za šestletno deklico in njeno mamo, ki sta umrli na kraju nesreče. V ostalih avtomobilih so bili trije lažje ranjeni.
Voznik xsare s slovenskimi registrskimi tablicami je po nesreči dejal: »Tudi jaz sem bil razvrščen na voznem pasu, da bi zavil levo. Bil sem takoj za cliom, ki ga je podse ugrabila cisterna. Grozno je bilo gledati, kako se je cisterna z vso hitrostjo približevala. Imel sem veliko srečo, saj je moj avto odbilo stran inje le malo poškodovan.«
Z enako grozo v očeh je o krvavem dogodku pripovedoval tudi voznik vectre, ki se je peljal s ptujske smeri: "Ko sem videl, kako bliskovito se približuje cisterna proti meni, sem poskušal zapeljati na koruzno polje ob cesti, a je bliskovito počilo.«
Za njim sta se peljala v audiju z nemško registracijo Dobrivoj Zelenkovič in žena, ki sta iz Nemčije potovala na dopust k svojim na Hrvaško. Dobrivoj je po poklicu medicinski tehnik in ves obupan je pripovedoval: »Strahotno je spoznanje, da ne moreš pomagati, tudi če sem bil takoj zravenponesrečenk. Tako nemočnega se v svojem življenju še nisem počutil, pa sem pri svojem delu že marsikaj videl in doživel.«
Natančen vzrok, da je voznik cisterne lendavskega podjetja, kije vozil iz smeri Ormoža, zavil na nasprotni vozni pas, policisti še vedno ugotavljajo.
Zadnji julijski konec tedna se je sicer na cestah, ki jih pokriva Policijska uprava Maribor, zgodilo kar 86 prometnih nesreč, vendar na srečo večina le z materialno škodo.
MS, SM
Foto: SM
Foto: MS
Foto: SM